Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-333/2013 Elektro - Slovenija, d.o.o.

    Številka: 018-333/2013-6
    Datum sprejema: 4. 10. 2013

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila ?Izvedba sanacije DV 110 kV Trbovlje ? Brestanica na odseku RTP Trbovlje ? SM113? v sklopu A: ?Montaža OPPC in OPGW, pripadajoče obesne opreme in spojnega materiala? in v sklopu B: ?Dobava in montaža optičnega kabelskega sistema?, začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Energoinvest Ljubljana d.o.o., Apaška cesta 1b, Gornja Radgona, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in zahtevka za revizijo ponudnika T&G, d.o.o., Plemljeva 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Besedič Leštan Ljiljana, Savlje 89, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro - Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 10. 2013

    odločila:

    1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

    2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

    3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

    4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

    5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila ?Izvedba sanacije DV 110 kV Trbovlje ? Brestanica na odseku RTP Trbovlje ? SM113?, katerega obvestilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 10. 5. 2013, pod št. objave JN5492/2013 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 14. 5. 2013, pod št. objave 2013/S 092-157145. Naročnik je prvega vlagatelja z Odločitvijo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, v sklopu A: ?Montaža OPPC in OPGW, pripadajoče obesne opreme in spojnega materiala?, z dne 31. 7. 2013, št. PPDJN-1494 1500/894/SŠ/32/2013/A, obvestil, da se javno naročilo v navedenem sklopu odda ponudniku Elektroservisi d.d., Dobrave 6, Trzin, ponudba prvega vlagatelja pa se izloči iz postopka javnega naročanja. Naročnik je drugega vlagatelja z Odločitvijo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, v sklopu B: ?Dobava in montaža optičnega kabelskega sistema?, z dne 31. 7. 2013, št. PPDJN-1497 1503/894/SŠ/32/2013/B, obvestil, da javno naročilo v sklopu B odda ponudnikoma v skupnem nastopu Esotech d.d., Preloška cesta 1, Velenje in Umel Dalekovodmontaža d.o.o., Ulica Oslobodilaca do br. 2, Tuzla (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki sta oddala najugodnejšo ponudbo.

    Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 14. 8. 2013 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika o tem, da njegovo ponudbo v sklopu A izloči, ker ni predložil reference dejanskega izvajalca za montažo spojnega materiala. Uvodoma izpostavlja neenakopravnost ponudnikov v zvezi s plačilom takse za postopek pravnega varstva, zaradi spremembe ZPVPJN ter zahteva vračilo takse za primer, da bi Državna revizijska komisija sledila njegovim stališčem. Dalje navaja razloge, zaradi katerih meni, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno izločil. Pojasni, da je dejanski izvajalec glede na opredelitev iz razpisne dokumentacije tisti, ki posamezna dela že izvaja, kar prvi vlagatelj kot ponudnik ne more biti, naročnik pa pri presoji referenc ne bi smel upoštevati pogodbe o skupnem nastopu in specifikacije ponudbenega predračuna, saj ti dokumenti niso bili zahtevani za dokazovanje referenc, pogodba o skupnem nastopu pa niti ni bila določena kot pogoj. Razpisna dokumentacija je po navedbah prvega vlagatelja jasno določala, kaj so posamezna dela, naročnik pa je arbitrarno zaključil, kdo od partnerjev v skupni ponudbi bo opravil montažo spojnega materiala (in ne spojk), čeprav to iz pogodbe o skupnem nastopu ne izhaja, naročnik pa ga k dopolnitvi ponudbe nikdar ni pozval. Prvi vlagatelj še izpostavlja, da je naročnik referenčnega posla prvi vlagatelj, zaradi česar lahko tudi sam razpolaga z referencami.

    Naročnik je s sklepom, z dne 5. 9. 2013, št. 503/896/ar, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil. Navaja, da je v razpisni dokumentaciji podal definicijo dejanskega izvajalca, ker je želel, da ima reference tisti, ki bo predmetna dela dejansko izvajal in ki izkazuje sposobnost za izvedbo teh del. Po mnenju naročnika iz navedb prvega vlagatelja jasno izhaja, da zase kot dejanskega izvajalca del reference ne more predložiti. Naročnik dalje pojasni, da je v razpisni dokumentaciji kot obvezni del ponudbene dokumentacije zahteval tudi izpolnjen obrazec predračuna, v primeru skupne ponudbe pa tudi pogodbo o skupnem nastopu. Iz pogodbe o skupnem nastopu v ponudbi prvega vlagatelja izhaja natančna določitev udeležbe partnerjev pri izvedbi javnega naročila, prav tako je v specifikaciji pogodbene cene v prilogi 1 jasno in nedvoumno pri vsaki postavki navedeno, kdo bo izvedel posamezna dela, v naslednjem dokumentu, specifikaciji pogodbene cene, pa sta dopolnjeni dve koloni, v kateri je jasno določeno, katera dela bosta partnerja opravila. Iz navedenih dokumentov je naročnik ugotovil, da bo določena elektromontažna dela izvajal tudi prvi vlagatelj, vendar za ta dela referenc ni predložil.

    Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 9. 2013 opredelil do navedb naročnika. Opozarja, da se je naročnik v odločitvi o oddaji naročila skliceval le na specifikacijo ponudbenega predračuna, v odločitvi o zahtevku za revizijo pa dodatno navaja pripis partnerja pri specifikaciji pogodbene cene, kljub temu, da v ponudbi ne obstaja izjava volje o tem, da pripis naziva partnerja pomeni, da bo partner ta dela opravil. Prvi vlagatelj izpostavlja še odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-242/2013-6 in poudarja, da pogodba o skupnem nastopu v njegovi ponudbi izrecno določa solidarno odgovornost partnerjev. Prvi vlagatelj še navaja, da je v zahtevku za revizijo pomotoma navedel, da je bil naročnik referenčnega posla.

    Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 9. 8. 2013 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu B izbranemu ponudniku. Navaja, da mu ni bil omogočen vpogled v podatke o razdelitvi del med partnerjema v pogodbi o skupnem nastopu izbranega ponudnika, zaradi česar ne more preveriti izpolnjevanja pogojev glede dejanskega izvajalca del. Navaja, da je izbrani ponudnik predložil le reference partnerja Umel elektrovodmontaža d.o.o., pri čemer iz ponudbene dokumentacije nikjer ne izhaja, da bi bil navedeni partner edini ali pretežni izvajalec del. Drugi vlagatelj zato, ob predpostavki, da je vodilni partner Esotech d.d. dejanski izvajalec razpisanih del, ni pa predložil lastnih referenc, zatrjuje, da ponudba v tem delu ne izpolnjuje pogojev. Drugi vlagatelj opozarja tudi na neustreznost predloženih referenc partnerja, saj je pri preverjanju referenc na spletu naletel na okoliščine, ki vzbujajo dvom v njihovo verodostojnost in resničnost. Referenci sta namreč bili izdani še preden naj bi objekta bila zaključena, zaradi česar je drugi vlagatelj prepričan, da sta referenci prilagojeni potrebam konkretnega razpisa in podatki o končanju del niso resnični. Drugi vlagatelj v nadaljevanju izpodbija ustreznost referenc odgovornega vodje del. Referenca iz leta 2008 po ugotovitvah drugega vlagatelja ne izpolnjuje pogoja, da je obsegala montažo optičnega kabelskega sistema z izdelavo najmanj 10 kabelskih spojk na OPPC ali OPGW od optičnega delilnika do optičnega delilnika, saj so bila referenčna dela izvedena na dveh vodih, od tega je bilo na enem vodu izdelanih 7 kabelskih spojk, na drugem pa 3 kabelske spojke. Referenca iz leta 2011 po mnenju drugega vlagatelja ni ustrezna, ker je bila imenovana oseba vodja gradbišča, odgovorni vodja posameznih del pa je bila druga oseba.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 30. 8. 2013 izjasnil o navedbah drugega vlagatelja. Meni, da je naročnik ravnal pravilno, ko drugemu vlagatelj ni dovolil vpogleda v pogodbo o skupnem nastopu, saj gre za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, sicer pa je naročnik ugotovil, da njegova ponudba izpolnjuje vse pogoje in je popolna. Po mnenju izbranega ponudnika drugi vlagatelj neutemeljeno sklepa, da je družba Esotech d.d. kot vodilni partner izvajalec pretežnega dela razpisanih del, izbrani ponudnik pa je v ponudbi predložil reference partnerja Umel elektrovodmontaža d.o.o. kot dejanskega izvajalca. Glede reference odgovornega vodje del iz leta 2008 izbrani ponudnik pojasni, da so referenčna dela obsegala montažo enega optičnega kabelskega sistema, od optičnega delilnika v RTP Sevnica do optičnega delilnika v RTP Krško-DES, po elektroenergetskem pojmovanju pa je daljnovod v prvem delu poimenovan DV 110 kV Sevnica ? Brestanica v dolžini 16 km in se preko RTP Brestanica do RTP Krško ? DES nadaljuje kot DV 110 kV Brestanica ? Krško-DES v dolžini 5,9 km. Navedena dela so se izvajala po projektu za izvedbo, ki je obsegal optični kabelski sistem od RTP Sevnica do RTP Krško-DES, projektna dokumentacija pa je obsegala dela od optičnega delilnika v RTP Sevnica do optičnega delilnika v RTP Krško-DES. Glede reference iz leta 2011 izbrani ponudnik navaja, da je bila izdana odločba o imenovanju odgovornega vodje del za projekt zamenjave strelovodne vrvi, naloga odgovornega vodje del pa je zahtevnejša od naloge odgovornega vodje posameznih del. Izbrani ponudnik še opozarja, da drugi vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo ni plačal ustrezne takse, ker jo je kasneje doplačal.

    Naročnik je s sklepom, z dne 12. 9. 2013, št. 507/896/ar, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil. Pojasni, da je bil dolžan varovati podatke v ponudbi izbranega ponudnika, ki so bili označeni za poslovno skrivnost ter kot brezpredmetne ocenjuje očitke drugega vlagatelja, da je družba Esotech d.d. zaradi opredelitve kot vodilni partner dejanski izvajalec pretežnega dela razpisanih del. Naročnik navaja, da so predložene reference skladne z zahtevami iz razpisne dokumentacije, naročnik pa ni imel razloga, da bi dvomil v verodostojnost ali resničnost predloženih referenčnih potrdil. Klub temu je naročnik reference dodatno preveril pri naročniku posla in dobil potrditev, da so reference ustrezne. Naročnik je prav tako dodatno preveril predloženi referenci odgovornega vodje del. Za referenco iz leta 2008 je prejel potrditev za referenco v celoti in ugotovil, da je obseg del zajemal tudi 10 kabelskih spojk za OPPC ali OPGW, očitek drugega vlagatelja, da je referenca nepravilna, ker na enem vodu ni 10 spojk, pa je neutemeljen, saj iz razpisne dokumentacije izhaja, da mora vsaka posamezna referenca izkazovati 10 spojk, po elektroenergetskem pojmovanju pa je daljnovod v prvem delu poimenovan DV 110 kV Sevnica ? Brestanica v dolžini 16 km in se preko RTP Brestanica do RTP Krško ? DES nadaljuje kot DV 110 kV Brestanica ? Krško-DES v dolžini 5,9 km. Dela so se izvajala od optičnega delilnika v RTP Sevnica do optičnega delilnika v RTP Krško-DES in gre zato za dela na enem kabelskem sistemu. Referenca iz leta 2011 pa je bila izdana za odgovornega vodjo del in je kot takšna ustrezna.

    Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 18. 9. 2013 opredelil do navedb naročnika. Opozarja, da je obrazložitev naročnika glede ustreznosti referenc izbranega ponudnika pavšalna in premalo utemeljena. Dalje vztraja pri vseh ugovorih o neustreznosti predloženih referenc odgovornega vodje del. Glede reference iz leta 2008 izpostavlja, da že jezikovna razlaga pogoja pokaže, da je naročnik imel v mislih daljnovod, ki ga omejujeta dve točki, to je optična delilnika, brez vmesnih prekinitev, in ne gradnje kabelskega sistema od začetnega do končnega optičnega delilnika po enem projektu oziroma pogodbi. Drugi vlagatelj tudi ugovarja trditvi, da naj bi na celotnem daljnovodu bilo vgrajenih 10 kabelskih spojk in trdi, da je šlo za elektromontažna dela in ne za dela na optičnem kabelskem sistemu. Glede reference iz leta 2011 drugi vlagatelj še navaja, da odgovorni vodja del ni mogel pridobiti referenc tudi za vsa posamezna dela, poleg tega je šlo za dela pri zamenjavi strelovodne vrvi z OPGW, kar ne predstavlja dela na optičnem kabelskem sistemu.

    Naročnik je z vlogo z dne 11. 9. 2013 in 16. 9. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

    Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku, ob upoštevanju načela hitrosti, najprej odločila, da obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

    Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, prvega in drugega vlagatelja ter izbranega ponudnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, pri čemer v zvezi z njegovim opozorilom o ugodnejšem položaju ponudnikov, ki so, ali bi, zoper isto odločitev o oddaji naročila vložili zahtevek za revizijo pred uveljavitvijo zadnje novele ZPVPJN, ugotavlja, da je 10. 8. 2013 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 63/2013; v nadaljevanju: ZPVPJN-A), ki je v 11. členu spremenil tudi določbe o višini plačila takse za postopek pravnega varstva. Ker je prvi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo po uveljavitvi ZPVPJN-A, dne 14. 8. 2013, je bil dolžan plačati takso skladno z 11. členom navedenega zakona (kar je prvi vlagatelj tudi storil), ne glede na dejstvo, da je bila odločitev o oddaji javnega naročila izdana dne 31. 7. 2013 in vročena prvemu vlagatelju dne 2. 8. 2013, torej pred uveljavitvijo ZPVPJN-A. V primeru, da bi bil zahtevek za revizijo vložen pred uveljavitvijo ZPVPJN-A, bi se, ob upoštevanju prehodne določbe 14. člena ZPVPJN-A, ki določa, da se predrevizijski postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, dokonča po dosedanjih predpisih, za določitev višine takse uporabile določbe, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPVPJN-A. Navedeni položaj bi veljal za vse ponudnike enako, zaradi česar ni mogoče pritrditi stališču prvega vlagatelja, da bi ponudniki, ki bi vložili zahtevek za revizijo pred uveljavitvijo ZPVPJN-A, bili v ugodnejšem položaju od prvega vlagatelja, saj se je prvi vlagatelj sam odločil, kdaj bo vložil zahtevek za revizijo. Ne glede na navedeno v obravnavanem primeru položajev, ko bi drugi ponudniki vložili zahtevek za revizijo zoper isto odločitev o oddaji naročila pred uveljavitvijo ZPVPJN-2, ni bilo, zaradi česar drugi vlagatelj pri uveljavljanju pravnega varstva v nobenem primeru ni bil v slabšem položaju od drugih ponudnikov. Državna revizijska komisija glede na navedeno zaključuje, da je prvi vlagatelj plačal ustrezno višino takse skladno z ZPVPJN-A in ni upravičen do vračila razlike, ki jo je moral plačati glede na določbe ZPVPJN-A.

    Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita nezakonitost pri ugotavljanju popolnosti in izločitve njegove ponudbe v sklopu A. Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila z dne 31. 7. 2013, je naročnik ugotovil, da je v razpisni dokumentaciji zahteval referenco dejanskega izvajalca elektromontažnih del, iz ponudbe prvega vlagatelja (skupne pogodbe in specifikacije ponudbenega predračuna) pa je razvidno, da bo med ostalimi deli prvi vlagatelj Energoinvest Ljubljana d.o.o. izvedel tudi montažo spojnega materiala, za kar ni predložil zahtevanih referenc.

    Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 84. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona, in upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona, izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika iz tega zakona, je nepravilna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS) in jo mora naročnik izločiti iz postopka. Naročnik mora pri izbiri udeležencev v postopkih oddaje naročil ponudnike izločiti iz postopka v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 48. člena tega zakona (prvi odstavek 45. člena ZJNVETPS). ZJNVETPS podrobnejših pravil za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov ne določa, zato je za presojo naročnikove ugotovitve o pravilnosti (popolnosti) ponudb treba upoštevati vsebino pogojev, ki jo naročnik določi v razpisni dokumentaciji.

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v točki 3 Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodilo) navedel pogoje za sodelovanje ponudnikov. V prvi in drugi alineji rubrike ?SKLOP A? je določil naslednja pogoja:

    - ?Ena pozitivna referenca dejanskega izvajalca elektromontažnih del za montažo vodnikov ali OPPC ter obešalnega in spojnega materiala za dela na dvosistemskem daljnovodu 110 kV ali višjega napetostnega nivoja v minimalni dolžini 10 km v zadnjih petih letih (od vključno leta 2008 naprej). Dela so morala biti izvedena na območju ENTSO-E. Referenca mora biti potrjena z žigom in podpisom s strani naročnika referenčnega posla (obrazec reference ?R1/1? je priložen). Enako velja tudi za predložene reference naročnika Elektro-Slovenija d.o.o.
    - Ena pozitivna referenca dejanskega izvajalca elektromontažnih del za montažo OPGW ter obešalnega in spojnega materiala za dela na dvosistemskem daljnovodu 110 kV ali višjega napetostnega nivoja v minimalni dolžini 10 km v zadnjih petih letih (od vključno leta 2008 naprej). Dela so morala biti izvedena na območju ENTSO-E. Referenca mora biti potrjena z žigom in podpisom s strani naročnika referenčnega posla (obrazec reference ?R1/2? je priložen). Enako velja tudi za predložene reference naročnika Elektro-Slovenija d.o.o.?

    Kdo se šteje za dejanskega izvajalca, je naročnik opredelil v osmi alineji iste točke navodila, v rubriki ?VELJA ZA OBA SKLOPA?, ki se je glasila:

    ?Dejanski izvajalec je pravna/fizična oseba, ki izvaja posamezna dela (elektromontažna dela na daljnovodu in montaža optičnega kabelskega sistema). Dejanski izvajalec je lahko ponudnik, če sam izvaja dela, njegov soponudnik ali podizvajalec za posamezen sklop del. Ponudnik mora v obrazcu ?Ponudba? in ?Pogodba? nedvoumno navesti, koga bo angažiral za posamezna dela.?

    Iz navedenega izhaja, da je naročnik zahteval reference za tisti subjekt, ki bo v predmetnem javnem naročilu dejansko izvajal posamezna dela, in sicer elektromontažna dela na daljnovodu v sklopu A, oziroma montažo optičnega kabelskega sistema v sklopu B. Navedene opredelitve dejanskega izvajalca po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče razumeti na način, kot ga razume prvi vlagatelj, in sicer, da se nanaša na subjekt, ki javno naročilo že izvaja, saj je naročnik z opredelitvijo dejanskega izvajalca zgolj pojasnil, kateri od subjektov, ki nastopa v ponudbi, oziroma bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila, mora dokazati zahtevano tehnično sposobnost (reference), ta subjekt pa je lahko ponudnik (pod pogojem, da bo sam (v celoti) izvedel dela ali pa soponudnik (partner v skupni ponudbi) oziroma podizvajalec, in sicer za tisti sklop posameznih del, ki jih bosta dejansko izvajala. Kot to pojasni naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, je s takšnimi zahtevami želel, da ima referenco subjekt, ki bo predmetna dela dejansko izvajal in izkazuje usposobljenost za izvedbo predmetnih del z dejstvom, da je takšna dela že izvajal in ne le organiziral.

    Glede na navedeno vsebino razpisne dokumentacije je torej v primeru skupne ponudbe za sklop A ponudbena vsebina morala dokazovati, da ima tisti partner (soponudnik), ki bo dejansko izvajal elektromontažna dela na daljnovodu v predmetnem javnem naročilu, oziroma posamezni sklop teh del, pridobljene zahtevane izkušnje. Navedeni vsebini razpisne dokumentacije do poteka roka za prejem ponudb ni ugovarjal noben od zainteresiranih subjektov, zaradi česar jo je naročnik pri preverjanju sposobnosti ponudnikov in popolnosti predloženih ponudb utemeljeno upošteval. Katera dela se štejejo za elektromontažna dela na daljnovodu, je treba ugotoviti glede na vsebino konkretnih del v predmetni razpisni dokumentaciji. V popisu del v obrazcu ponudbenega predračuna so kot elektromontažna dela na daljnovodu v sklopu A navedena vsa dela in so razdeljena v tri skupine (ki so v nadaljevanju specificirana po posameznih postavkah del), in sicer I. Zamenjava faznega vodnika z OPPc kablom, montaža obešalnega ter spojnega materiala na DV 2 x 110 kV Trbovlje ? Sevnica (odsek PTr-SM81), II. Zamenjava obstoječe zaščitne vrvi z OPGW kablom, montaža obešalnega ter spojnega materiala na DV 2 x 110 kV Trbovlje ? Brestanica (odsek PSe-SM113) in na priključnem vodu za HE Vrhovo ter III. Ostala dela. Iz navedenega velja zaključiti, da se kot elektromontažna dela dejansko štejejo vsa dela v sklopu A.

    Med strankama ni sporno dejstvo, da je prvi vlagatelj predložil skupno ponudbo s partnerjem VLB Leitungsbau GmbH & Co KG in da je obe referenčni potrdili, za elektromontažna dela za montažo vodnikov ali OPPC ter obešalnega in spojnega materiala (obrazec - R1/1) in za elektromontažna dela za montažo OPGW ter obešalnega in spojnega materiala (obrazec - R1/2) predložil partner. Naročnik navedenih referenčnih poslov ni bil prvi vlagatelj (kar priznava tudi sam v vlogi z dne 12. 9. 2013), zaradi česar so njegove navedbe o tem, da bi lahko razpolagal z referencami kot naročnik referenčnih poslov, brezpredmetne.

    Glede na zahteve iz razpisne dokumentacije in glede na predložene reference v ponudbi prvega vlagatelja bi morala ponudbena vsebina dokazovati, da bo partner VLB Leitungsbau GmbH & Co KG dejansko in v celoti izvajal elektromontažna dela na daljnovodu v predmetnem javnem naročilu. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik v obrazcu ?Ponudba? in ?Pogodba? nedvoumno navesti, koga bo angažiral za posamezna dela. Državna revizijska komisija po pregledu navedenih dokazil v ponudbi prvega vlagatelja ugotavlja, da je iz njih razvidno le, da ponudnika nastopata v skupnem nastopu in da bosta skupaj izvedla javno naročilo, ni pa razvidna konkretna delitev posameznih del. Navedena obrazca tudi sicer nista predvidevala posebne rubrike za vpis podatka o tem, kdo bo izvajal posamezna dela v predmetnem javnem naročilu. Ker naročnik iz navedenih dokazil ni mogel ugotoviti, koga bo prvi vlagatelj angažiral za posamezna dela, je po mnenju Državne revizijske komisije, upoštevajoč 82. člen ZJNVETPS (dopustne dopolnitve ponudbe), lahko manjkajoča dejstva preveril iz ostalih ponudbenih dokazil, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji in mu glede tega ni mogoče očitati kršitve, ker prvega vlagatelja ni pozval k dopolnitvi ponudbe, saj iz določbe prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS izhaja, da lahko naročnik zahteva dopolnitev ponudbe od ponudnika le v primeru, če določenega dejstva sam ne more preveriti.

    Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila, je naročnik navedena dejstva ugotavljal iz pogodbe o skupni izvedbi naročila (z dne 3. 6. 2013) in specifikacije ponudbenega predračuna, iz katerih je ugotovil, da naj bi med ostalimi deli prvi vlagatelj izvedel tudi montažo spojnega materiala, za kar ni predložil zahtevanih referenc. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v točki 4 navodila določil, katere dokumente, ki so pogoj za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, mora ponudnik predložiti v svoji ponudbi. V točki i) je zahteval izpolnjen obrazec ponudbenega predračuna, v točki r) pa za primer predložitve skupne pogodbe pogodbo, s katero so soponudniki dogovorjeni za skupno izvedbo posla. Ob tem je treba glede navedbe prvega vlagatelja o tem, da se naročnik šele v odločitvi o zahtevku za revizijo sklicuje na specifikacijo pogodbene cene, ugotoviti, da je obrazec ponudbenega predračuna v razpisni dokumentaciji in v ponudbi prvega vlagatelja predstavljal dokument ?Priloga 1: Specifikacija pogodbene cene skladno s ponudbo? in torej ne gre za dva različna dokumenta v ponudbi prvega vlagatelja. Prvi vlagatelj je v ponudbi priložil zgolj dva dokumenta ?Priloga 1: Specifikacija pogodbene cene skladno s ponudbo?, ki sta vsebinsko enaka, razlikujeta pa se le v tem, na kakšen način je označeno, kdo od partnerjev bo izvedel posamezna dela.

    Državna revizijska komisija po vpogledu v pogodbo o skupni izvedbi naročila v ponudbi prvega vlagatelja ugotavlja, da sta ponudnika v 6. členu dogovorila, katera dela bo izvedel posamezni partner. Iz dokumentov ?Priloga 1: Specifikacija pogodbene cene skladno s ponudbo? prav tako izhaja, katera dela (postavke del) bo izvedel posamezni partner in v kakšni vrednosti. Kot to pravilno ugotavlja naročnik, iz navedenih dokumentov izhaja, da naj bi prvi vlagatelj izvajal (najmanj) tudi montažo spojnega materiala. V pogodbi o skupni izvedbi naročila je tako dogovorjeno, da bo partner VLB Leitungsbau GmbH & Co KG izvajal demontažo in montažo OPPC/OPGW, vključno z obesnim materialom, ne pa tudi montaže spojnega materiala. Drugačni podatki ne izhajajo niti iz dokumentov ?Priloga 1: Specifikacija pogodbene cene skladno s ponudbo?, iz katerih, kot to pojasni tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, izhaja, da naj bi prvi vlagatelj izvedel najmanj naslednja dela: v okviru sklopa del I. Zamenjava faznega vodnika z OPPC kablom, montaža obešalnega ter spojnega materiala na DV 2 x 110 kV Trbovlje ? Sevnica (odsek PTr-SM81) naj bi izvajal: 6. Mehanska montaža ravne spojke OPPC, vključno s pomožno verigo in izdelavo tokovnega loka ter 7. Mehanska montaža odcepne ali končne kabelske spojke OPPC ? optičnega skoznika, vključno z izdelavo tokovnega loka, v okviru sklopa del II. Zamenjava obstoječe zaščitne vrvi z OPGW kablom, montaža obešalnega ter spojnega materiala na DV 2 x 110 kV Trbovlje ? Brestanica (odsek PSe-SM113) in na priključnem vodu za HE Vrhovo pa naj bi izvajal: 5. Montaža antivibratorjev na nosilne in napenjalne stebre, 7. Montaža zaključne sponke cevi na SM81 za zaščito prehoda OPWR po stebru v kabelsko spojko, 8. Mehanska montaža kabelske spojke, 9. Demontaža in ponovna montaža obstoječe kabelske spojke, 11. Demontaža OPWR kabla dolžine 7 m od tal proti konici portala Sevnica, potrebno za spajanje z OPGW v spojki na portalu, 14. Montaža povezovalnega OPGW kabla iz odcepne oz. končne OPPC spojke ? skoznika, do OPGW spojke in izvedba OPGW povezave med OPWR spojko in OPGW spojko.

    Ker iz ponudbe prvega vlagatelja izhaja, da naj bi tudi prvi vlagatelj izvajal določena elektromontažna dela (najmanj montažo spojnega materiala), prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo pa tudi ni dokazal nasprotnega, torej, da naj bi vsa elektromontažna dela, oziroma montažo spojnega materiala izvajal partner VLB Leitungsbau GmbH & Co KG, bi glede na zahteve iz razpisne dokumentacije, moral tudi sam dokazati reference dejanskega izvajalca elektromontažnih del, vsaj za ta dela (sklop del), ki naj bi jih dejansko izvajal v predmetnem javnem naročilu, kar pa iz ponudbe ne izhaja. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da prvi vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik kršil določbe ZJNVETPS, v povezavi z vsebino predmetne razpisne dokumentacije, ko je ugotovil, da prvi vlagatelj v ponudbi ni dokazal, da ima subjekt (soponudnik), ki bo dejansko izvajal elektromontažna dela na daljnovodu v predmetnem javnem naročilu, oziroma posamezni sklop teh del, pridobljene zahtevane izkušnje.

    Glede navedb prvega vlagatelja o tem, da naj bi naročnik pri presoji ustreznosti referenc spregledal prakso Državne revizijske komisije (odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-242/2013-6) in dejstvo, da naj bi pogodba o skupnem nastopu v njegovi ponudbi izrecno določala solidarno odgovornost partnerjev, pa Državna revizijska komisija izpostavlja, da je prvi vlagatelj navedena dejstva navajal šele v vlogi z dne 12. 9. 2013 in jih zato pri presoji zakonitosti naročnikovega ravnanja ni upoštevala. Ne glede na to je treba poudariti, da je v navedeni odločitvi bilo obravnavano drugačno dejansko stanje od obravnavanega, ko ponudnik v aktu o skupni izvedbi naročila ni natančno opredelil nalog posameznih partnerjev in je Državna revizijska komisija takšno pomanjkljivost v ponudbi ocenila kot nebistveno pomanjkljivost, pri čemer je izhajala iz narave akta o skupni izvedbi naročila in dejstva, da je akt izrecno določal neomejeno solidarno odgovornost partnerjev. V obravnavanem primeru pa je sporno naročnikovo preverjanje tehnične sposobnosti ponudnika, glede na zahteve iz razpisne dokumentacije.

    Ker prvi vlagatelj ni uspel dokazati naročnikovih kršitev pri ugotavljanju popolnosti njegove ponudbe, je Državna revizijska komisija njegov zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, ki naročniku očita, da je izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki naj bi imela določene nepravilnosti. Ob tem v zvezi z opozorilom izbranega ponudnika, da drugi vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo ni plačal ustrezne takse, ker jo je kasneje doplačal, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo plačal takso skladno s pravnim poukom naročnika v odločitvi o oddaji naročila, naročnik pa ga je nato pozval k doplačilu takse, zaradi uveljavitve novele ZPVPJN-A, ki je, kot že navedeno, spremenila določbe o višini plačila takse. Drugi vlagatelj je takso doplačal skladno s pozivom naročnika, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo.

    Glede očitka drugega vlagatelja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v pogodbo o sodelovanju med partnerjema v ponudbi izbranega ponudnika, drugi vlagatelj pa je želel vpogledati v podatke o razdelitvi del med partnerjema pri izvedbi predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v zvezi s tem naročniku ne očita morebitne kršitve pravil o varovanju podatkov iz 27. člena ZJNVETPS, ampak zatrjuje le, da zaradi tega ne more ugotoviti, kdo je dejanski izvajalec del in posledično, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje za pridobitev javnega naročila, pri čemer v nadaljevanju očitke konkretizira le v zvezi z domnevnim neizpolnjevanjem zahtevanih referenc. Drugi vlagatelj pri tem izhaja iz ponudbene vsebine izbranega ponudnika (ki mu je bila dana na vpogled), iz katere sklepa, da partner Umel elektrovodmontaža d.o.o., ki je predložil reference, ni edini ali pretežni izvajalec del za montažo optičnega kabelskega sistema, ampak je tudi vodilni partner Esotech d.d. izvajalec teh del in bi zato moral predložiti reference, česar pa ni storil. Državna revizijska komisija je glede na navedeno zakonitost naročnikovega ravnanja presojala v delu, ki se nanaša na ugotavljanje ustreznosti predloženih referenc izbranega ponudnika, pri čemer je opravila tudi vpogled v pogodbo o sodelovanju.

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v točki 3 navodila, v rubriki ?SKLOP B?, v prvi alineji postavil naslednji pogoj:

    - ?Ponudnik mora predložiti najmanj dve pozitivni referenci dejanskega izvajalca del za izvedbo optičnega kabelskega sistema v zadnjih petih letih (od vključno leta 2008 naprej), ki so bila izvedena na območju ENTSO-E. Referenci morata biti potrjeni z žigom in podpisom s strani naročnika referenčnega posla (obrazec reference ?R3? je priložen), enako velja tudi za predložene reference naročnika Elektro ? Slovenija, d.o.o. Vsaka posamična referenca mora obsegati montažo optičnega kabelskega sistema (od optičnega delilnika do optičnega delilnika), in sicer: montažo optičnih delilnikov, polaganje uvodnih optičnih kablov, izdelavo kabelskih spojk na OPPC ali OPGW (najmanj 10 kabelskih spojk za OPPC ali OPGW), zaključevanje optičnih vlaken na optičnih delilnikih, izvedbo meritev slabljenja na optičnih vlaknih na optični trasi (od delilnika do delilnika) in izdelavo poročila o izvršenih optičnih meritvah.?

    Kot že navedeno, je naročnik kot dejanskega izvajalca opredelil pravno/fizično osebo, ki izvaja posamezna dela (elektromontažna dela na daljnovodu in montaža optičnega kabelskega sistema), dejanski izvajalec pa je lahko ponudnik, če sam izvaja dela, njegov soponudnik ali podizvajalec za posamezen sklop del. V primeru skupne ponudbe v sklopu B je ponudbena vsebina morala dokazovati, da ima tisti subjekt, ki bo dejansko izvajal montažo optičnega kabelskega sistema v predmetnem javnem naročilu oziroma posamezni sklop teh del, pridobljene zahtevane izkušnje za ta dela oziroma za ta sklop del. Katera dela se v predmetnem javnem naročilu štejejo za montažo optičnega kabelskega sistema, je treba ugotavljati upoštevaje vsebino obrazca ?Priloga 1: Specifikacija pogodbene cene skladno s ponudbo?, iz katerega izhaja, da so celotna dela za optični kabelski sistem v sklopu B razdeljena na naslednje skupine del (ki so v nadaljevanju specificirana po posameznih postavkah): I. Dobava opreme za optični kabelski sistem, II. Montaža opreme za optični kabelski sistem in III. Ostala dela. Iz navedenega bi veljalo zaključiti, da mora zahtevane izkušnje dokazati subjekt, ki bo izvajal dela v sklopu II. Montaža opreme za optični kabelski sistem, saj je naročnik kot dejanskega izvajalca opredelil le tistega, ki bo izvajal montažo optičnega kabelskega sistema, ne pa tudi dobave opreme in ostalih del.

    Ponudniki so morali skladno z zahtevo iz razpisne dokumentacije v obrazcu ?Ponudba? in ?Pogodba? nedvoumno navesti, koga bodo angažirali za posamezna dela. Državna revizijska komisija po pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotavlja, da v obrazcu ?Ponudba? in ?Pogodba? ni navedel, kdo izmed partnerjev bo izvajal posamezna dela v predmetnem javnem naročilu, je pa ta dejstva naročnik lahko ugotovil iz vsebine pogodbe o sodelovanju (z dne 21. 5. 2013). Državna revizijska komisija po pregledu vsebine navedene pogodbe ugotavlja, da je naročnik pravilno ugotovil, da bo dela, ki se nanašajo na montažo opreme za optični kabelski sistem in tudi ostala dela, izvajal partner Umel elektrovodmontaža d.o.o., katerega je zato treba šteti za dejanskega izvajalca optičnega kabelskega sistema, ki je moral dokazati zahtevane izkušnje. Ker je navedeni partner predložil zahtevane reference (referenčna potrdila - obrazec - R3), skladno z zahtevami v razpisni dokumentaciji, Državna revizijska komisija navedbe drugega vlagatelja o tem, da bi referenco moral dokazati tudi vodilni partner Esotech d.d., kot neutemeljene zavrača.

    Drugi vlagatelj zatrjuje tudi neustreznost predloženih referenc partnerja Umel elektrovodmontaža d.o.o. iz razloga, ker naj bi drugi vlagatelj preko spleta naletel na okoliščine, ki vzbujajo dvom v verodostojnost in resničnost podatkov o zaključku referenčnih del. Kot dokaz prilaga spletna dokumenta ?Letter of Reference?, izdana s strani naročnika referenčnih poslov, dne 22. 8. 2011 in 25. 11. 2009, na podlagi datuma izdaje navedenih dokumentov pa drugi vlagatelj sklepa, da so referenčna potrdila v ponudbi izbranega ponudnika v delu, ki se nanašajo na obdobje končanja del, neresnična.

    Državna revizijska komisija po vpogledu v referenčno potrdilo (obrazec - R3) za referenco po pogodbi, št. 0412-DEG-2410-0001-B, z dne 14. 5. 2009, ugotavlja, da je kot datum izvedbe referenčnega posla naveden 11. 12. 2010, iz referenčnega potrdila (obrazca - R3) za referenco po pogodbi, št. 226-595, z dne 31. 12. 2009, pa izhaja datum izvedbe referenčnega posla 14. 10. 2011. Iz dokumentov, ki jih je priložil drugi vlagatelj zahtevku za revizijo, izhaja, da naročnik referenčnih poslov potrjuje, da je družba Umel elektrovodmontaža d.o.o. izvajala navedene referenčne posle in da so se dela izvajala uspešno in skladno s pogodbenimi zahtevami (dokument z dne 22. 8. 2011 je izdan za obe referenci, dokument z dne 25. 11. 2009 pa za referenco po pogodbi, št. 0412-DEG-2410-0001-B). Vendar pa zgolj dejstvo, da je bil dokument z dne 22. 8. 2011 izdan pred dnem 14. 10. 2011, ki je naveden kot datum izvedbe referenčnega posla po pogodbi, št. 226-595, v referenčnem potrdilu v ponudbi izbranega ponudnika, oziroma, da je bil dokument z dne 25. 11. 2009 izdan pred dnem 11. 12. 2010, ki je naveden kot datum izvedbe referenčnega posla po pogodbi, št. 0412-DEG-2410-0001-B, v referenčnem potrdilu v ponudbi izbranega ponudnika, po oceni Državne revizijske komisije še ne dokazuje, da so podatki o izvedbi referenčnih poslov v ponudbi izbranega ponudnika neresnični. Dokumenti, ki jih je priložil drugi vlagatelj zahtevku za revizijo, se namreč nahajajo na spletu in njihov konkretni namen ni znan, tudi sicer ni nujno, da datum potrditve uspešnosti referenčnih poslov v teh dokumentih pomeni tudi dejanski zaključek vseh pogodbenih del in da bi zato moral biti enak datumu izvedbe referenčnih poslov v referenčnih potrdilih v ponudbi izbranega ponudnika. Iz navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in iz spisovne dokumentacije pa tudi izhaja, da je naročnik po prejetem zahtevku za revizijo, referenci pri naročniku referenčnih poslih (podpisniku referenčnih potrdil), po elektronski pošti, dne 9. 9. 2013, dodatno preveril, na način, da je posredoval v potrditev referenčna potrdila iz ponudbe izbranega ponudnika in istega dne prejel potrditev, da je družba Umel elektrovodmontaža d.o.o. izvajala dela na navedenih projektih in da podatki iz referenc ustrezajo. Državna revizijska komisija je na podlagi navedenega revizijske očitke drugega vlagatelja o domnevno neresničnih podatkih v referenčnih potrdilih izbranega ponudnika kot neutemeljene zavrnila.

    Med strankama je sporno še vprašanje ustreznosti referenčnih poslov odgovornega vodje del v ponudbi izbranega ponudnika. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v točki 3 navodila, v rubriki ?SKLOP B?, v tretji alineji, postavil pogoj, da mora ponudnik v ponudbi navesti odgovornega vodjo del in vodjo delovne skupine, ki bosta imenovana za izvedbo predmetnih del. V četrti alineji je za odgovornega vodjo del zahteval naslednje izkušnje:

    - ?Odgovorni vodja del mora imeti dve pozitivni referenci pri vodenju del v zadnjih petih letih (od vključno leta 2008 naprej), ki so bila izvedena na območju ENTSO-E. Referenci morata biti potrjeni z žigom in podpisom s strani naročnika referenčnega posla (obrazec reference ?R4? je priložen), enako velja tudi za predložene reference naročnika Elektro ? Slovenija, d.o.o. Vsaka posamična referenca mora obsegati montažo optičnega kabelskega sistema (od optičnega delilnika do optičnega delilnika), in sicer: montažo optičnih delilnikov, polaganje uvodnih optičnih kablov, izdelavo kabelskih spojk na OPPC ali OPGW (najmanj 10 kabelskih spojk za OPPC ali OPGW) in zaključevanje optičnih vlaken na optičnih delilnikih.?

    Izbrani ponudnik je za odgovornega vodjo del priložil dve referenčni potrdili (obrazec ? R4). Za referenco v referenčnem potrdilu naročnika Elektro Celje d.d., ki navaja, da je bila oseba V.V. odgovorni vodja del na objektu DV 110 kV Sevnica ? Brestanica ? Krško, po pogodbi št. 57833/2008, predmet pogodbe: Zamenjava strelovodne vrvi z OPGW, datum izvedbe: 2008, drugi vlagatelj zatrjuje neustreznost, ker naj ne bi izpolnjevala pogoja izdelave najmanj 10 kabelskih spojk na OPPC ali OPGW. Drugi vlagatelj izhaja iz dejstva, da je šlo pri projektu za dva voda (ki sta sicer predmet ene pogodbe), in sicer en vod od Sevnice do Brestanice (kjer je bilo izdelanih 7 kabelskih spojk od optičnega delilnika v RTP Sevnica do optičnega delilnika v RTB Brestanica), drug vod pa od Brestanice do Krškega (kjer so bile izdelane 3 spojke od optičnega delilnika v RTP Brestanica do optičnega delilnika v RTP Krško - DES), naročnikovo zahtevo pa je po njegovem mnenju treba razumeti tako, da je moralo biti izdelanih najmanj 10 spojk od optičnega delilnika do optičnega delilnika, torej na enem vodu (v dokaz temu drugi vlagatelj prilaga referenčno potrdilo za isti projekt in za istega odgovornega vodjo del z dne 5. 6. 2013, v katerem je navedeno, da gre za zamenjavo strelovodne vrvi z OPGW na dveh vodih). Iz navedb izbranega ponudnika in naročnika izhaja, da so bila referenčna dela izvedena po eni pogodbi (s čimer se strinja tudi drugi vlagatelj) in eni projektni dokumentaciji, ki je obsegala montažo enega optičnega kabelskega sistema, od optičnega delilnika v RTP Sevnica do optičnega delilnika v RTP Krško - DES v skupni dolžini 21,9 km, po elektroenergetskem pojmovanju pa je daljnovod v prvem delu poimenovan kot DV 110 kV Sevnica ? Brestanica v dolžini 16 km in se preko RTP Brestanica do RTP Krško - DES nadaljuje kot DV 110 kV Brestanica ? Krško ? DES v dolžini 5,9 km.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno razumevanje, kaj je predstavljala zahteva naročnika po montaži optičnega kabelskega sistema od optičnega delilnika do optičnega delilnika (ki je morala vključevati tudi izdelavo najmanj 10 kabelskih spojk za OPPC ali OPGW). Drugi vlagatelj izhaja iz prepričanja, da to pomeni montažo optičnega kabelskega sistema na enem vodu, od enega do prvega naslednjega optičnega delilnika (brez vmesnih prekinitev), medtem ko naročnik in izbrani ponudnik izhajata iz dejstva, da je šlo za montažo enega optičnega kabelskega sistema, od optičnega delilnika v RTP Sevnica do optičnega delilnika v RTP Krško ? DES, dela pa so bila izvedena po eni pogodbi in eni projektni dokumentaciji. Državna revizijska komisija po pregledu zahtev iz razpisne dokumentacije ocenjuje, da ni mogoče nasprotovati oziroma pritrditi nobeni od navedenih razlag. Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji ni jasno navedel, kaj predstavlja območje od optičnega delilnika do optičnega delilnika, npr. ali gre za območje na enem vodu ali lahko zajema več vodov, ali gre za območje od enega do prvega naslednjega zaporednega optičnega delilnika (brez vmesnih prekinitev) ali za območje od začetnega do končnega optičnega delilnika. Razpisna dokumentacija je zato v izpostavljenem delu nedorečena oziroma nejasna, kot takšne pa je ni mogoče razlagati v škodo ponudnika, ki se nanjo zanese v prepričanju, da je njegovo razumevanje pravilno (ustrezno). Državna revizijska komisija zato zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitve, ker je ugotovil, da predložena referenca odgovornega vodje del v ponudbi izbranega ponudnika, iz katere izhaja montaža optičnega kabelskega sistema od optičnega delilnika v RTP Sevnica do optičnega delilnika v RTP Krško ? DES, z izdelavo najmanj 10 kabelskih spojk na OPPC ali OPGW, ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije.

    Drugi vlagatelj v vlogi z dne 18. 9. 2013 sicer nasprotuje tudi dejstvu, da navedena referenca na celotni dolžini ni vključevala izdelave 10 kabelskih spojk (v zahtevku za revizijo trdi nasprotno) in da referenčna dela predstavljajo le elektromontažna dela ter v zvezi s tem prilaga dokazila, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj ni izkazal, da navedenih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel navajati oziroma predlagati do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo, zaradi česar jih pri presoji zakonitosti naročnikovega ravnanja ni upoštevala oziroma presojala.

    V zvezi z referenco v referenčnem potrdilu naročnika Elektro - Slovenija, d.o.o., ki navaja, da je bila oseba V.V. odgovorni vodja del na objektu DV 110 kV Formin - Cirkovce, po pogodbi št. 240/2011, predmet pogodbe: Zamenjava strelovodne vrvi z OPGW, datum izvedbe: 2011, drugi vlagatelj zatrjuje neustreznost, ker navedena oseba naj ne bi odgovorni vodja del pri delih na optičnem kabelskem sistemu, saj je bila odgovorni vodja posameznih del (montažnih del na optičnem kabelskem sistemu) druga oseba, oseba V.V. pa je bila v funkciji vodje gradbišča (kot dokaz prilaga Dokazilo o zanesljivosti objekta z dne 16. 9. 2011 ter izvlečke iz gradbenega dnevnika).
    Državna revizijska komisija iz predloženega referenčnega potrdila v ponudbi izbranega ponudnika ugotavlja, da navedeno potrdilo potrjuje, da je oseba V.V. opravljala funkcijo odgovornega vodje del na objektu DV 110 kV Formin - Cirkovce. Navedeno potrjuje tudi predloženo Dokazilo o zanesljivosti objekta, v katerem je podčrtana funkcija odgovornega vodje del in ne odgovorne vodje gradbišča. Tudi iz pojasnil izbranega ponudnika izhaja, da je bila oseba V.V. z odločbo imenovana za odgovornega vodjo del za projekt zamenjave strelovodne vrvi z OPGW na DV 110 kV Formin ? Cirkovce in ne za odgovornega vodjo gradbišča. Navedenim dejstvom drugi vlagatelj v vlogi z dne 18. 9. 2013 več ne nasprotuje.

    Iz predloženih dokazil drugega vlagatelja dalje izhaja, da je bila odgovorni vodja posameznih del ? elektro in TK, oseba M.P., zaradi česar je drugi vlagatelj prav tako prepričan, da oseba V.V. ne more pridobiti ustreznih referenc pri montaži optičnega kabelskega sistema. Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da ima odgovorni vodja del zahtevane izkušnje z ?vodenjem del? pri montaži optičnega kabelskega sistema. Oseba V.V. je opravljala funkcijo odgovornega vodje del za celoten projekt, ki je vključeval elektro dela in TK naprave in v tem okviru tudi montažo optičnega kabelskega sistema, zaradi česar ni najti razlogov, ki bi potrjevali očitke drugega vlagatelja o tem, da navedena oseba kot odgovorni vodja (vseh) del ni pridobila tudi izkušenj z vodenjem del pri montaži optičnega kabelskega sistema. Razpisna dokumentacija namreč termina ?vodenje del? ni natančno opredeljevala, oziroma ga ni omejila le na funkcijo odgovornega vodje posameznih del (za izvedbo optičnega kabelskega sistema), zaradi česar je kot ustrezne mogoče priznati tudi izkušnje odgovornega vodje del. Odgovorni vodja del je tako posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost ?vseh? del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, medtem ko je odgovorni vodja posameznih del posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost ?posameznih? del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih (2. člen Zakona o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 110/02 s sprem.). Odgovorni vodja del torej odgovarja za skladnost vseh del in ne le za posamezna dela, iz česar velja zaključiti, da je kot ustrezno vodenju del treba priznati tudi opravljanje funkcije odgovornega vodje del za projekt, ki je vključeval tudi montažo optičnega kabelskega sistema. V tem delu zato ni mogoče upoštevati navedbe drugega vlagatelja, da gredo reference po uveljavljeni praksi le odgovornim vodjem del za posamezna dela, saj četudi bi to držalo, v konkretnem primeru naročnik ni zahteval izkušenj za opravljanje funkcije odgovornega vodje posameznih del, ampak zgolj izkušnje z vodenjem del.

    Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo ne nasprotuje dejstvu, da so dela na objektu DV 110 kV Formin ? Cirkovce vključevala tudi montažo optičnega kabelskega sistema, ampak šele v vlogi z dne 18. 9. 2013 trdi, da naj bi se v okviru referenčnih poslov odgovornega vodje del izvajala le elektromontažna dela, glede česar pa Državna revizijska komisija ponovno izpostavlja, da drugi vlagatelj ni izkazal, da navedenih dejstev brez svoje krivde ni mogel navajati oziroma predlagati do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo, zaradi česar jih pri presoji zakonitosti naročnikovega ravnanja ni upoštevala oziroma presojala.

    Državna revizijska komisija na podlagi ugotovljenega zaključuje, da drugi vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik pri ugotavljanju popolnosti ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenih delih kršil določbe ZJNVETPS, v povezavi z vsebino predmetne razpisne dokumentacije, zato je njegov zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Prvi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker prvi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Drugi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker drugi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, 4. 10. 2013




    Predsednica senata:
    mag. Maja Bilbija
    Članica Državne revizijske komisije














    Vročiti:
    - Elektro - Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
    - Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana
    - Odvetnica Besedič Leštan Ljiljana, Savlje 89, Ljubljana
    - Elektroservisi d.d., Dobrave 6, Trzin
    - Esotech d.d., Preloška cesta 1, Velenje
    - Umel Dalekovodmontaža d.o.o., Ulica Oslobodilaca do br. 2, Tuzla
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran