018-309/2013 Slovenske železnice, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami, v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Geodetske storitve", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba LGB d.o.o., Ukmarjeva ulica 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Veronika Ermenc, Ljubljanska cesta 106, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.10.2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi Odločitev o oddaji javnega naročila št. 278.1-3931/2013, z dne 12.07.2013, v delu, ki se nanaša na 3. in 4. sklop.

1. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 3.476,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Geodetske storitve", ki je bilo dne 15.04.2013 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 4239/2013.

Naročnik je dne 12.07.2013 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 278.1-3931/2013. Naročnik je v obrazložitvi navedel, katerih pet ponudnikov je bilo v štirih sklopih najugodnejših, oziroma s katerimi petimi ponudniki bo v vsakem izmed štirih sklopov sklenil okvirni sporazum. Naročnik je v 1. sklopu izbral naslednje ponudnike: 1. Geomer d.o.o., Ljubljana - Črnuče, 2. Geodetski zavod Celje d.o.o., Celje, 3. Geodet inženiring d.o.o., Ljubljana, 4. Žolnir d.o.o., Šempeter pri Gorici in 5. Geograd d.o.o., Ljubljana. V 2. sklopu so bili izbrani naslednji ponudniki: 1. Geomer d.o.o., Ljubljana - Črnuče, 2. Geodetski zavod Celje d.o.o., Celje, 3. ZPKSU d.o.o., Grosuplje, 4. Geodet inženiring d.o.o., Ljubljana in 5. Geograd d.o.o., Ljubljana. V 3. sklopu so bili izbrani: 1. Geomer d.o.o., Ljubljana - Črnuče, 2. ARM & GEO, geodetske storitve d.o.o., Ormož, 3. Geodet inženiring d.o.o., Ljubljana, 4. ZPKSU d.o.o., Grosuplje in 5. Geograd d.o.o., Ljubljana. V 4. sklopu je naročnik izbral: 1. Geomer d.o.o., Ljubljana - Črnuče, 2. ZPKSU d.o.o., Grosuplje, 3. ARM & GEO, geodetske storitve d.o.o., Ormož, 4. Geodet inženiring d.o.o., Ljubljana in 5. Geograd d.o.o., Ljubljana. Iz obrazložitve tudi izhaja, da so bile tri prejete ponudbe (vključno z vlagateljevo) neobičajno nizke. Ker prejeta pojasnila ponujenih cen po mnenju naročnika niso prepričljivo pojasnila oblikovanja cen, oziroma niso odpravila dvoma o zmožnosti izpolnitve naročila, so bile vse tri ponudbe izločene.

Vlagatelj je dne 31.07.2013 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev izdal dne 06.08.2013, vlagatelj jo je prejel dne 22.08.2013.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 02.09.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev v vseh štirih sklopih razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj navaja, da je v vseh štirih sklopih predložil najugodnejšo ponudbo, naročnik pa je njegovo ponudbo, kot neobičajno nizko, nezakonito izločil iz postopka. Vlagatelj pojasnjuje, da je v konkretnem primeru edino merilo za ocenitev ponudb najnižja cena, pri čemer je bilo v obrazcu ponudbenega predračuna navedeno, da je ponudbena vrednost namenjena zgolj lažji primerjavi in izboru ponudb. Naročnik je tudi navedel, da bo posamezna naročila oddajal s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma, kar pomeni, da ponujene cene v nadaljevanju ne bodo upoštevane. Vlagatelj navaja, da je moral podati ceno za naslednje postavke: 1.) postavitev 220 mejnih točk, 2.) 33 mejnih točk z mejno obravnavo, 3.) 30 parcel v postopku, 4.) 25 novonastalih parcel v postopku, 5.) 10 izbrisov objekta in 6). 2 izravnavi meje. Vlagatelj navaja, da je pomemben tudi naročnikov odgovor št. 11, s katerim je naročnik pojasnil, da določenih stroškov ni potrebno upoštevati (najem železničarskega čuvaja ") ter odgovor št. 13, s katerim je naročnik pojasnil, da se cene podajo le za navedene postavke. Vlagatelj opozarja tudi na odgovor št. 19, s katerim je naročnik ponudnike obvestil, naj bo cena vseh mejnikov zajeta v zgolj enem elaboratu. Vlagatelj zatrjuje, da je odgovor št. 19 nestrokoven in izkazuje nepoznavanje geodetske stroke in predpisov, vendar ga je kljub temu upošteval pri pripravi ponudbe oziroma oblikovanju ponudbene cene. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova cena korektna, ni neobičajno nizka in zajema vse stroške, naročnik pa je ni preverjal ob upoštevanju tržnih cen, temveč jo je primerjal le z ostalimi prejetimi ponudbami, pri čemer so nekatere izmed njih pretirano visoke in oderuške. Pri tem naročnik ni upošteval, da so cene zgolj informativne in se v nadaljevanju ne bodo upoštevale. Vlagatelj navaja, da je bil k pojasnitvi cene pozvan zgolj pavšalno, na podlagi takšne zahteve pa je podal tudi svojo obrazložitev. Vlagatelj zatrjuje, da je ponujeno ceno obrazložil glede na zahteve iz predračuna in podal tudi oceno vrednosti sklopa, pri čemer je pri vsaki postavki pojasnil, kaj je upošteval. Naročnik je nato ugotovil, da ni zadovoljivo pojasnil neobičajno nizke ponudbe in ni odpravil dvoma o možnosti izpolnitve naročila ter njegovo ponudbo izločil. Ker naročnik ni navedel jasnih in strokovnih razlogov, njegove odločitve ni mogoče preizkusiti. Vlagatelj opozarja tudi na ugotovitve Inženirske zbornice Slovenije (dokument št. 2194/13/VOD-BŠF, z dne 13.06.2013), ki je navedla, da na podlagi tako oblikovanega predračuna, naročnik ne more strokovno in zakonito ugotavljati neobičajno nizke cene. Da ni povsem jasno, kaj bi moral ponudnik upoštevati pri oblikovanju cene, pa je razvidno tudi iz primerjave med najnižjo in najvišjo ponujeno ceno, ki znaša kar 1:5. Vlagatelj poudarja, da je v celoti sledil vsem naročnikovim zahtevam, zaradi nestrokovne razpisne dokumentacije pa ne more in ne sme biti kaznovan. Vse navedeno pa kaže tudi na neenakopravno in diskriminatorno obravnavo ponudnikov, med njimi zlasti vlagatelja.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (dokument št. 278.1-5346/2013, z dne 19.09.2013). Naročnik pojasnjuje, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prejel 22 ponudb, v 1. sklopu 16 ponudb, v 2. sklopu 18 ponudb, 16 ponudb je prejel v 3. sklopu in 19 ponudb v 4. sklopu. Naročnik navaja, da je v 10. točki razpisne dokumentacije (Ponudbena cena) zapisal jasna navodila o tem, kaj naj vsebuje ponudbena cena, v 11. točki (neobičajno nizka ponudba) pa je ponudnike vnaprej seznanil z možnostjo preveritve neobičajno nizke ponudbene cene in z dejstvom, da bodo ponudbe z neobičajno nizko ceno lahko izločene. Naročnik navaja, da je bil vlagatelj z razpisno dokumentacijo seznanjen in bi zoper njo lahko pravočasno ugovarjal, pa tega ni storil. Naročnik še navaja, da je prejel mnenje Inženirske zbornice Slovenije št. 2194/13/VOD-BŠF, z dne 13.06.2013. Ker tega mnenja ni zahteval, prejel pa ga je ravno v trenutku razvrščanja ponudb, ga ni upošteval. Naročnik citira določilo 50. člena ZJNVETPS in navaja, da so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za obvezno preverjanje neobičajno nizke ponudbe. Naročnik navaja, da je bila, po opravljeni razvrstitvi pravočasnih ponudb, in ob upoštevanju edinega merila najnižja cena, vlagateljeva ponudba v vseh štirih sklopih najnižja, pri čemer so ponujene cene bistveno odstopale od povprečja ostalih ponudbenih cen. Naročnik zatrjuje, da ima interes, da dobi ustrezno storitev po najnižji ceni, vendar mu je ugotovljeno odstopanje od povprečnih cen vzbudilo resen dvom v sposobnost vlagatelja, da izpolni naročilo. Vlagatelj je v vseh štirih sklopih ponudil enako ceno v višini 2.934,00 EUR. Vlagateljeva ponudba je bila v vseh štirih sklopih za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti ostalih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe. Skrb naročnika je še toliko večja v obravnavanem primeru, saj namerava po pravnomočnosti odločitve s petimi najugodnejšimi ponudniki skleniti okvirni sporazum. Iz navedenega razloga je vlagatelja in ostale ponudnike, pri katerih je bila ugotovljena neobičajno nizka cena, pozval, da mu, v skladu s 50. členom ZJNVETPS, podrobno pojasnijo ponudbeno vrednost. Vlagatelj je v postavljenem roku poslal podrobno pojasnilo o ponudbenih cenah, vendar naročnika ni uspel prepričati, da lahko uspešno izvede javno naročilo. Razen vlagateljevega splošnega zatrjevanja, da je pri ponujenih cenah potrebno upoštevati kadrovsko zasedbo in sodobno geodetsko opremo (slednja naj bi jim omogočala optimizirati delovne procese do te mere, da so lahko ponudili konkurenčne cene), drugih podrobnosti o strukturi ponujenih cen ni pojasnil. Vlagatelj v pojasnilu ni navedel, da so cene izračunane zgolj za en elaborat, prav tako ni pojasnil, kakšen del stroškov je mogoče pripisati kadrovski komponenti in boljši geodetski opremi. V pojasnilu je navedel, da so pri ponudbeni ceni upoštevani vsi stroški (delo, prevoz, morebitne takse). Ob enakih ceni, ki jo je ponudil za vse štiri razpisane sklope, naročnik tako lahko dvomi vsaj o tem, kako je mogoče zagotoviti enake stroške dela in prevozne stroške za vse štiri različne regije. Naročnikov dvom pa je bil dodatno podkrepljen tudi z vlagateljevo navedbo, da je pri oblikovanju ponudbenih cen sledil cilju, da pridobi ustrezne reference z novim naročnikom. Cilj naročnika je kvalitetna izvedba naročila po najnižji ceni, ne pa v zagotavljanju referenc novim ponudnikom.

Naročnik je z vlogo, z dne 23.09.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 24.09.2013 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 26.09.2013), opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj navaja, da naročnik napačno razlaga uporabo določil 50. člena ZJNVETPS. Vlagatelj naročniku ne odreka pravice in dolžnosti, da preveri neobičajno nizko ponudbo, vendar zatrjuje, da bi moral naročnik ceno preveriti skrbno
in na način, kot to določa zakon. Vlagatelj zatrjuje, da se naročnik v konkretnem primeru ne bi smel sklicevati na predložene ponudbe, saj se cene iz njih ne bodo upoštevale. Naročnik bi moral ponujene cene preveriti glede na podatke relevantnega trga, kar pa glede na nestrokovno razpisno dokumentacijo ni mogoče. Vlagatelj še navaja, da je naročnik v vseh štirih sklopih navedel isti obseg dela, zaradi česar je njegova cena v vseh sklopih identična. Vlagatelj je naročniku pojasnil cene po svojem najboljšem vedenju, saj na pavšalen poziv drugače ni mogel in smel odgovoriti. Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik z odgovorom št. 19 izrecno navedel, da morajo ponudniki upoštevati ceno enega elaborata. Glede na navedeno je jasno, da je vlagatelj ta odgovor upošteval pri pripravi ponudbe.

Državna revizijska komisija je, ob predhodnem preizkusu vlagateljevega revizijskega zahtevka, ugotovila, da vlagatelj ni plačal takse v ustrezni višini (pri tem je vlagatelj sledil naročnikovemu napačnemu pravnemu pouku). Vlagatelja je zato dne 02.10.2013 pozvala k doplačilu takse. Vlagatelj je dokazilo o doplačilu takse Državni revizijski komisiji posredoval dne 04.10.2013.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo, po preverjanju ponudbene cene, upravičeno izločil iz postopka.

22. a točka 2. člena ZJNVETPS določa, da je neobičajno nizka ponudba tista, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti. Ravnanje s ponudbo, za katero naročnik oceni, da je neobičajno nizka, je določeno v 50. členu ZJNVETPS. Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu, glede na njegove predhodno določene zahteve, ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, mora preveriti, ali je neobičajno nizka. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Preden naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, mora od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na a) ekonomičnost načina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve, b) izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev, c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik, d) skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga in e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč. Naročnik mora te postavke preveriti ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, tako ponudbo izloči.

Iz citiranih določil 50. člena ZJNVETPS je razvidno, da mora naročnik v primeru, če oceni, da ponudnik za ponujeno ceno razpisanega javnega naročila ne bo mogel opraviti v skladu z njegovimi zahtevami, izvesti postopek preverjanja njegove ponudbe. V tem postopku ima ponudnik pravico podati pojasnila o tistih elementih ponudbene cene, ki jih določi naročnik, šele na podlagi preučitve teh pojasnil pa se nato naročnik lahko odloči, ali bo njegovo ponudbo izločil ali uvrstil v nadaljnji postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Določba 50. člena ZJNVETPS se torej nanaša (le) na tiste položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje (po njegovem mnenju) nizko ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba (kljub nizki ceni) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. V skladu z ZJNVETPS ima naročnik možnost, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se v postopku, predpisanem v 50. členu ZJNVETPS, na podlagi naknadnih pojasnil ponudnika prepriča, da je njegov sum o neobičajno nizki ponudbi utemeljen. Odločitev o tem, ali bo pričel postopek ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe, je predmet naročnikove avtonomne presoje - seveda le v primeru, kadar niso izpolnjeni pogoji za obligatorno preverjanje. V obravnavanem primeru so ti pogoji izpolnjeni v treh sklopih. Kot že izhaja iz te obrazložitve, je vlagatelj v vseh štirih sklopih ponudil (enako) ceno v višini 2.934,00 EUR z DDV. Naročnik je v 1. sklopu prejel 16 pravočasnih ponudb, pri čemer je vlagateljeva ponudba za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb (povprečna vrednost pravočasnih ponudb v tem sklopu znaša 6.398,65 EUR z DDV) in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe (cena naslednje uvrščene ponudbe znaša 3.696,00 EUR z DDV). Naročnik je v 2. sklopu prejel 17 pravočasnih ponudb. Tudi v tem sklopu je vlagateljeva ponudba za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb (povprečna vrednost pravočasnih ponudb v tem sklopu znaša 6.463,53 EUR z DDV) in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe (vrednost naslednje uvrščene ponudbe znaša 3.696,00 EUR z DDV). V 3. sklopu je naročnik prejel 16 ponudb. Tudi v tem sklopu je vlagateljeva ponudba za več kot polovico nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb (ki znaša 7.065,57 EUR z DDV) in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe (naslednji uvrščeni ponudnik je ponudil ceno v višini 3.696,00 EUR z DDV). Cena vlagateljeve ponudbe v 4. sklopu (v tem sklopu je naročnik prejel 19 ponudb, povprečna vrednost znaša 6.861,87 EUR z DDV) je ravno tako za več kot polovico nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb, ni pa v tem sklopu vlagateljeva ponudba za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe (naslednji uvrščeni ponudnik je ponudil ceno v višini 3.073,20 EUR z DDV).

V konkretnem primeru se je naročnik odločil, da bo preveril, ali je vlagateljeva ponudba neobičajno nizka v vseh štirih sklopih. Naročnik je vlagatelja pozval k pojasnilu neobičajno nizke cene, vendar v pozivu ni navedel, v zvezi s katerimi elementi ponudbe zahteva podrobne podatke ter vrednostno utemeljitev. Kljub temu in dejstvu, da se je vlagatelj odzval s podrobno obrazložitvijo ponujenih cen (kar mu je v sklepu, s katerim je odločil o njegovem zahtevku za revizijo, priznal celo naročnik), je naročnik vlagateljevo pojasnilo zavrnil s pavšalno obrazložitvijo, "da pojasnilo ni zadostilo zahtevam prvega odstavka 50. člena ZJNVETPS" (zapisnik naročnika, z dne 17.06.2013). Podobno obrazložitev je naročnik navedel tudi v obrazložitvi izpodbijane odločitve in v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, kjer je zapisal, da vlagateljevo pojasnilo ni vsebovalo podrobnih podatkov in utemeljitev o elementih ponudbe, kot na primer: ekonomičnosti ponujene storitve, izbrane tehnične rešitve, izvirnosti izvedbe storitve in stroškov plačila delavcem za opravljene storitve oziroma podrobnosti, opredeljenih v prvem odstavku 50. člena ZJNVETPS. Naročnik je šele v sklepu, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, konkretno navedel, zakaj meni, da vlagateljeva pojasnila niso odpravila njegovega dvoma o možnosti izpolnitve naročila. Naročnik je navedel, da vlagatelj, razen splošnega sklicevanja na izurjen kader in sodobno opremo, drugih podrobnosti o strukturi ponujenih cen ni navedel. Naročnik je tudi zapisal, da vlagatelj v pojasnilu ni navedel, da so cene izračunane zgolj za en elaborat ter ni pojasnil, kolikšen del stroškov je mogoče pripisati kadrovski komponenti in geodetski opremi. Naročnik je prav tako šele v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo navedel, da ob enakih ponujenih cenah vlagatelja za vse štiri sklope, lahko dvomi vsaj o tem, kako je mogoče zagotoviti enake stroške dela in prevoza za vse štiri razpisane regije. Naročnik v pozivu, kot že izhaja iz te obrazložitve, ni navedel v zvezi s katerimi elementi ponudbe zahteva podatke ter vrednostno utemeljitev. Kljub temu se je vlagatelj odzval z obsežnim pojasnilom ponujenih cen. Vlagatelj je pojasnilo vsebinsko razdelil na dva dela. V prvem delu je predstavil svoje dosedanje izkušnje, naštel referenčne naročnike, podrobno pojasnil svojo kadrovsko sestavo in navedel, da razpolaga s sodobno geodetsko opremo, ki optimizira delovne procese. V drugem delu je obrazložil cene, ki jih je ponudil v vseh štirih sklopih, pri čemer je izrecno pojasnil, da so v ceno zajeta vsa opravila v količinah, kot jih je naročnik navedel v ponudbenem predračunu ter stroški dela, prevoza, morebitnih taks in drugi stroški. Vlagatelj je navedel tudi število delovnih dni, ki jih potrebuje za izvedbo razpisanih storitev, prav tako je za vsakega izmed razpisanih sklopov navedel tudi kadrovsko zasedbo, ki bo potrebna za izvršitev razpisanih del (tako ekipo na terenu kot tudi v pisarni).

Predmet obravnavanega javnega naročila v konkretnem primeru je izvajanje geodetskih storitev. Naročnik je predmetno javno naročilo razdelil na štiri sklope (1. Goriška in notranjska regija ter obala, 2. Gorenjska regija in osrednja Slovenija, 3. Koroška in savinjska regija ter Podravje in Pomurje in 4. Dolenjska regija, Posavje, Zasavje ter Bela krajina), v vsakem izmed njih je razpisal identične storitve (z enakimi količinami). Naročnik je razpisane storitve predstavil v Ponudbenem predračunu, kamor je vpisal šest različnih postavk (1. Postavitev mejnih točk, 2. Mejne točke z mejno obravnavo, 3. Parcele v postopku, 4. Novonastale parcele, 5. Izbris objekta in 6. Izravnava meje) ter zanje vpisal tudi količine, ponudniki pa so morali vpisati ponudbeno vrednost z in brez DDV. Za vse štiri sklope je naročnik navedel enake storitve in enake količine. Naročnik je ponudnike tudi opozoril, da naj cene oblikujejo tako, kot je to zapisano v 10. točki razpisne dokumentacije. Iz 10. točke Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (Ponudbena cena) izhaja, da mora cena vsebovati "morebitne popuste, stroške, nastale v zvezi z delom, takse, prevajanje, prevozne stroške, zavarovanja ter ostale izdatke, ki jih je/bo geodetsko podjetje založilo za naročnika". Naročnik je v tej točki ponudnike tudi opozoril, da "mora ponudbena cena vključevati vse stroške za izvajalčevo opremo, zaposlene, vodstvo, zavarovanja, davke in dajatve in vse ostale stroške, ki so potrebni za izvedbo del, skupaj z vsemi splošnimi riziki, odgovornostmi in obveznostmi".

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije je naročnik na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov, ki se je glasilo: "Ali pri ponudbenem predračunu, kjer imamo npr. količino 220 upoštevamo, da se bo naredilo vse v enem elaboratu (cena je seveda popolnoma drugačna, če je predvidenih npr. 110 elaboratov na različnih lokacijah s po dvema mejnima znamenjema)"", odgovoril: "Vseh 220 mejnikov naj bo zajetih v enem elaboratu". Ker je naročnik izrecno navedel, da naj bo vseh 220 mejnikov zajetih v enem elaboratu (kar naj bi ponudniki upoštevali pri pripravi ponudb oziroma oblikovanju cen), Državna revizijska komisija njegovemu očitku, da vlagatelj v pojasnilu ponudbenih cen ni (še posebej) navedel, da so cene izračunane le za en elaborat, ni mogla slediti.

Naročnik med postavke Ponudbenega predračuna ni vključil stroškov, ki jih je navedel v 10. točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe. Zato je potrebno razumeti, da so jih morali ponudniki upoštevati oziroma vključiti v cene šestih postavk iz Ponudbenega predračuna. Vlagatelj je, kot že izhaja iz te obrazložitve, v pojasnilu ponudbenih cen izrecno navedel, da so v ceno zajeta vsa opravila v količinah, kot jih je naročnik navedel v šestih postavkah ponudbenega predračuna. Iz navedenega razloga in zlasti tudi zato, ker je vlagatelj v pojasnilu ponudbenih cen (za vsak sklop posebej) izrecno navedel, "da so v ceno vključeni tudi vsi ostali stroški (delo, prevoz in morebitne takse ")", Državna revizijska komisija naročnikovi ugotovitvi, "da ob enakih ponujenih cenah vlagatelja za vse štiri sklope, lahko dvomi vsaj o tem, kako je mogoče zagotoviti enake stroške dela in prevoza za vse štiri razpisane regije", ni mogla slediti.

Naročnik v obravnavanem primeru tudi ni ravnal v skladu z določilom drugega odstavka 50. člena ZPVPJN, ki mu nalaga, da mora prejeto pojasnilo ponudbene cene, upoštevajoč predložena pojasnila, preveriti ob posvetovanju s ponudnikom. Če bi naročnik ravnal v skladu z navedenim določilom, bi mu lahko vlagatelj, med drugim tudi detajlneje pojasnil, katere ostale stroške (in v kakšni višini) je upošteval pri ponujenih cenah. Poleg tega bi lahko vlagatelj tudi (ponovno) potrdil, da je ravnal v skladu z naročnikovim odgovorom št. 19, oziroma da je v ceni upošteval le en elaborat ter tudi pojasnil (kot je navedel naročnik), "kolikšen del stroškov je mogoče pripisati kadrovski komponenti in boljši geodetski opremi".

Čeprav navedeno v tem odstavku ni predmet revizijskega zahtevka in ni vplivalo na odločitev v obravnavani revizijski zadevi, se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem tudi v tem, da je potrebno velike razlike med cenami posameznih ponudb (razmerje med najvišjo in najnižjo ponudbeno ceno znaša več kot 1:5) pripisati zlasti razpisni dokumentaciji. Naročnik je namreč predmet razpisanih del definiral zgolj s šestimi postavkami (v obrazcu Ponudbenega predračuna). Poleg tega je naročnik v tem obrazcu ponudnike tudi opozoril, da bo ponudbena vrednost namenjena zgolj lažji primerjavi in izboru oziroma bo zgolj kriterij za uvrstitev med prvih pet ponudnikov, s katerimi bodo v nadaljevanju sklenjeni okvirni sporazumi. Naročnik je torej v obravnavanem primeru od ponudnikov zahteval ceno, "ki bo namenjena zgolj lažji primerjavi med ponudbami" oziroma ceno, ki je v nadaljevanju ne bo upošteval. Kot namreč izhaja iz razpisne dokumentacije, bo prava konkurenca med ponudniki odprta šele v "drugi fazi postopka", ko bodo ponudniki, s katerimi bo naročnik sklenil okvirni sporazum (torej po pet ponudnikov iz vsakega sklopa), predložili ponudbe, na podlagi bolj definirane razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na predmet (kot je razumeti odgovor naročnika, ki ga je dne 25.04.2013 objavil na Portalu javnih naročil, bo od vsakega posameznega javnega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma odvisno, ali bodo morali ponudniki v ceni npr. upoštevati tudi delovne ure čuvaja in stroške za opravljanje izpita za pridobitev dovoljenja za delo na območju železnice, prav tako je v zvezi s tem tudi navedel, da bo šele v drugi fazi navedel tudi parcele "). Najugodnejši ponudniki (po en ponudnik iz vsakega sklopa) pa bodo zopet izbrani na podlagi (edinega) merila najnižje cene.

Ker je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotovila, da naročnikovo ravnanje predstavlja kršitev 50. člena ZJNVETPS, je vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila. Državna revizijska komisija je ob dejstvu, da je s svojo odločitvijo št. 018-309/2013-8, z dne 30.09.2013, že razveljavila naročnikovo odločitev v delu, ki se nanaša na sklop 1 in 2, v tem postopku razveljavila še odločitev, ki se nanaša na preostala dva sklopa (sklopa 3 in 4).

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJNVETPS. Če bo ob tem ponovil postopek preverjana neobičajno nizkih cen, naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse in stroške za sestavo zahtevka revizijo v višini 1.400,00 EUR ter 22 % DDV. Določilo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami) po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške: za zastopanje v postopku (enotno) nagrado v višini 800,00 EUR in 22 % DDV ter za takso za revizijski zahtevek v višini 2.500,00 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 11.10.2013


predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana
- odvetnica Veronika Ermenc, Ljubljanska cesta 106, Domžale
- Geomer d.o.o., Pot k sejmišču 30, Ljubljana - Črnuče
- Geodetski zavod Celje d.o.o., Ulica XIV. divizije 10, Celje
- Geodet inženiring d.o.o., Celovška cesta 150, Ljubljana
- Žolnir d.o.o., Trg Ivana Roba 2, Šempeter pri Gorici
- Geograd d.o.o., Tbilisijska ulica 59, Ljubljana
- ZPKSU d.o.o., Taborska cesta 3, Grosuplje
- ARM & GEO, geodetske storitve d.o.o., Ptujska cesta 8 D, Ormož
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana



Vložiti:
- V spis zadeve, tu

Natisni stran