Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-311/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste

    Številka: 018-311/2013-19
    Datum sprejema: 10. 10. 2013

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek-Šinko, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Preložitev ceste G2-108/1182 Ribče-Litija ob naselju Zgornji Log pri Litiji od km 8.740 do km 10.140" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TRGOGRAD, d. o. o., Litija, Breg pri Litiji 56, Litija (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 10. 2013

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 9. 8. 2013 se zavrne.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 29. 3. 2013 sprejel sklep (številka 43001-62/2013/2 412) o začetku postopka oddaje javnega naročila za preložitev ceste G2-108/1182 Ribče-Litija ob naselju Zgornji Log pri Litiji od km 8.740 do km 10.140. Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 15. 5. 2013 (pod številko objave JN5676/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 16. 5. 2013 pa (pod številko dokumenta 160021) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2013/S 094 (v nadaljevanju: javno naročilo).

    Naročnik je dne 30. 7. 2013 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, številka 43001-62/2013/ 27 (410) (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku "CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto", čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 31. 7. 2013, dan kasneje pa je oddal zahtevo (z dne 31. 7. 2013) za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Dne 6. 8. 2013 je vlagatelj prejel Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, številka 43001-62/2013/39, z dne 2. 8. 2013 (v nadaljevanju: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila).

    Vlagatelj je dne 9. 8. 2013 oddal zahtevek za revizijo, z dne 9. 8. 2013, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj primarno predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija njegovemu zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, podredno pa predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi v delu vpogleda, da se mu dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v celoti (z izjemo podatkov, ki po zakonu niso javni) in hkrati v celoten spis naročnika o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, kot to izhaja iz njegove zahteve za vpogled z dne 31. 7. 2013 (vključujoč celotno dokumentacijo o dopolnjevanju in pojasnjevanju ponudbe izbranega ponudnika), pa tudi, da se mu dovoli dodatni rok za dopolnitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj ob tem zahteva tudi, da mu naročnik povrne vse stroške, ki jih je imel v postopku revizije (zadevnega) javnega naročila.

    V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
    " je naročnik kršil določbo 22. člena ZJN-2 s tem, ko mu je nezakonito onemogočil vpogled v dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika in v reference izbranega ponudnika. Po zatrjevanju vlagatelja so namreč omenjeni podatki v skladu z ZJN-2 javni,
    " je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno kot neprimerno izločil iz nadaljnjega ocenjevanja, vezano na evidenco o nesolidnosti izvajalcev in podizvajalca MAP-TRADE, d. o. o.,
    " je glede na definicijo, ki jo za pojem neprimernosti (ponudbe) podaja ZJN-2, naročnikova kvalifikacija njegove ponudbe kot neprimerne napačna in neustrezna,
    " mu "[n]eargumentiranost naročnikovega zatrjevanja" (v odločitvi o oddaji naročila oziroma v njeni dodatni obrazložitvi) ne daje zadostne in na podlagi ZPVPJN vzpostavljene možnosti oporekanja in učinkovitega izpodbijanja naročnikovih pavšalnih navedb. Naročnik namreč, kot ugotavlja vlagatelj, svoj temelj za izločitev njegove ponudbe "snuje na pavšalnih in neargumentiranih predpostavkah".

    Naročnik je dne 28. 8. 2013 sprejel sklep številka 43001-62/2013/50, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, obenem pa odločil tudi, da se zahtevek vlagatelja glede stroškov zavrne (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da
    " je vlagatelju omogočil vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo z izjemo dokumentov, ki "so bili označeni ali, ki predstavljajo poslovno skrivnost" (v te listine izbrani ponudnik vpogleda ni dovolil, saj zanj predstavljajo poslovno skrivnost), pri čemer poudarja, da vlagatelj napačno navaja, da mu ni razkril referenc v ponudbi izbranega ponudnika. Po stališču naročnika bi moral vlagatelj pravilno in korektno zapisati, da mu ni dovolil vpogleda v dodatna dokazila za reference v obrazcih razpisne dokumentacije,
    " je pogoj solidnosti v razpisni dokumentaciji jasno opredeljen, posamezni gospodarski subjekti (tudi gospodarski subjekt MAP-TRADE, d. o. o.) pa so bili "tekom izvajanja del (gradenj) na različne načine (z dopisom naročnika, z vpisom v gradbeni dnevnik, ipd.) seznanjeni in opozorjeni na nepravilnosti oziroma kršitve pogodbenih določil", pa tudi "o sankcijah, ki so različne glede na naravo kršitve",
    " napačna pravna kvalifikacija "še ne spremeni dejstva, da ponudba ni izpolnjevala pogojev iz razpisne dokumentacije".

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 29. 8. 2013.

    Naročnik je dne 3. 9. 2013 prejel vlagateljevo opredelitev (z dne 30. 8. 2013) do navedb iz odločitve o zahtevku za revizijo (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi vlagatelj v celoti vztraja pri vseh svojih trditvah, opisu kršitev ZJN-2 in predlaganih dokazih iz zahtevka za revizijo, vse navedbe naročnika, kot izhajajo iz odločitve o zahtevku za revizijo, kot popolnoma neutemeljene v celoti zavrača, ocenjuje, da je zahtevek za revizijo v celoti utemeljen, obenem pa se opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

    Dne 4. 9. 2013 je naročnik prejel tudi pripravljalno vlogo gospodarskega subjekta MAP-TRADE, d. o. o. (podizvajalca izbranega ponudnika v ponudbi, predloženi v postopku oddaje zadevnega javnega naročila), z dne 3. 9. 2013, v kateri ta v celoti prereka navedbe naročnika, kot izhajajo iz odločitve o zahtevku za revizijo, poudarja, da je v postopku pravnega varstva ključna primarna razrešitev vprašanja o spornosti evidence nesolidnosti izvajalcev, ter predlaga, da se zahtevku za revizijo v celoti ugodi.

    Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom številka 018-311/2013-11, z dne 5. 9. 2013, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, naročnik pa je v prilogi dopisa številka 43001-62/2013/59, z dne 6. 9. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 9. 9. 2013, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

    Državna revizijska komisija je dne 10. 9. 2013 prejela vlogo številka 43001-62/2013/60-1600, z dne 9. 9. 2013, "OPREDELITEV NAROČNIKA DO NAVEDB VLAGATELJA".

    Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom številka 018-311/2013-16, z dne 24. 9. 2013, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, naročnik pa je v prilogi dopisa številka 43001-62/2013/63, z dne 27. 9. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 1. 10. 2013, odstopil dokumentacijo.

    Naročnik je dne 3. 10. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dodatno dokumentacijo, potrebno za odločitev v zadevi.

    Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb, številka 43001-62/2013/11 412, z dne 26. 6. 2013, izhaja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik prejel tri ponudbe, pri čemer je vlagatelj v svoji ponudbi ponudil najnižjo ponudbeno ceno (z davkom na dodano vrednost). Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila je naročnik na podlagi drugega odstavka 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ponudbe najprej razvrstil glede na ugodnost po merilu najnižja cena (točka IV.2.1) objave obvestila o javnem naročilu) oziroma najnižja ponudbena cena za celotno naročilo (točka 3.2 Navodil za pripravo ponudbe), nato pa je preverjal njihovo popolnost. Naročnik je ob tem zaključil: "Ponudbe, ki so cenovno sicer ugodnejše od izbrane, po presoji naročnika ne izpolnjujejo vseh pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije in so izločene kot nepopolne". Popolnosti ponudb, ki so cenovno manj ugodne od ponudbe izbranega ponudnika, naročnik ni preverjal in jih je zavrnil iz razloga, ker so manj ugodne od ponudbe izbranega ponudnika. Kot izhaja iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila je naročnik ugotovil, da je vlagateljeva ponudba "izločena kot neprimerna skladno s 3. odstavkom točke 2.9 in točko 3.1.6 Navodil za pripravo ponudbe, zaradi nesolidnosti podizvajalca" MAP-TRADE, d. o. o.. Gospodarski subjekt MAP-TRADE, d. o. o. (vlagateljev podizvajalec), je namreč, kot je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila zaključil naročnik, pri njem "evidentiran kot nesoliden zaradi neizpolnjenih, zapadlih pogodbenih obveznosti". Priloga dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila je "EVIDENCA NESOLIDNOSTI IZVAJALCEV", številka 406-1/2013/10, z dne 29. 7. 2013 (v nadaljnjem besedilu: evidenca nesolidnosti izvajalcev).

    Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je naročnik v Navodilih za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) postopka oddaje zadevnega javnega naročila med drugim določil, da je ponudba lahko samostojna, skupna in s podizvajalci (točka 2.5 Navodil), ponudba s podizvajalci pa je ponudba, v kateri poleg ponudnika nastopajo tudi drugi gospodarski subjekti, kot podizvajalci oziroma kooperanti (točka 2.5.3 Navodil). Ponudnik je moral zagotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji za priznanje sposobnosti, vsak gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi (ponudnik, partner, podizvajalec), je moral glede na posel, ki ga je prevzel v ponudbi, izpolnjevati tudi pogoje za solidnost (točka 3.1 Navodil), gospodarski subjekt pa je, sodeč po definiciji iz Navodil za pripravo ponudbe, pravna ali fizična oseba, ki nastopa v ponudbi in prevzema določena dela, ki so predmet naročila (prva alineja točke 2.2 Navodil). Naročnik je ob tem še določil, da se ponudbo izloči, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti ali zahtev razpisne dokumentacije (tretji odstavek točke 2.9 Navodil).

    V točki "3.1.6 Solidnost" Navodil, ki normira pogoj za solidnost, je naročnik določil:
    "3.1.6.1 Gospodarski subjekt ima na dan oddaje ponudbe izpolnjene zapadle pogodbene in druge obveznosti do naročnika.
    3.1.6.2 Zoper gospodarski subjekt v zadnjih treh letih pred rokom za oddajo ponudbe s strani naročnika ni bila unovčena garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, garancija za odpravo napak v garancijskem roku ali uveljavljena pogodbena kazen.
    3.1.6.3 V zadnjih treh letih pred rokom za oddajo ponudbe se ni izkazala hujša pomanjkljivost ali strokovna napaka gospodarskega subjekta pri izvedbi naročnikovega naročila (npr.: nestrokovna, nepopolna, nepravočasna izvedba, slabša kvaliteta od dogovorjene, ").
    opomba: Evidenco o izpolnjevanju pogojev solidnosti vodi naročnik".

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne gre slediti zatrjevanjem vlagatelja v zahtevku za revizijo (na strani 12), da naročnik ne v okviru odločitve o oddaji naročila in ne v okviru njene dodatne obrazložitve ne konkretizira razlogov, ki naj bi pomenili "izpolnitev enega od dejanskih stanov razpisne dokumentacije iz točke 3.1.6.". Razlogi izločitve zaradi nesolidnosti so namreč v tabeli evidence nesolidnosti izvajalcev navedeni v stolpcu "Razlog izločitve (nesolidnosti)", dodatno pa so konkretizirani vsaj s podatki v stolpcih "Št. LN", "Subjekt", "Datum dopisa o ugotovitvi nesolidnosti", "Datum vročitve izvajalcu" in "Opombe". S pomočjo omenjenih podatkov je, kot izhaja iz zatrjevanj v zahtevku za revizijo (zlasti na straneh od 13 do 17), vlagatelj (lahko) razbral, kakšne so "navedene neizpolnjene, zapadle pogodbene obveznosti", prav tako pa je na podlagi podatkov, ki izhajajo iz omenjene evidence, (lahko) razbral, na katere "projekte oz. pogodbe se domnevne kršitve nanašajo". Glede na navedeno vlagatelju ne gre pritrditi niti v njegovi ugotovitvi, da so navedene "le posamezne številke, na podlagi katerih ni nedvoumno razvidno kaj slednje klasificirajo". Vlagatelju (morebiti) sicer res ni znano "interno številčenje oz. evidentiranje naročnika", vendar pa ob tem ne gre prezreti dejstva, da je omenjeno številčenje, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, nadgrajeno oziroma konkretizirano tudi z drugimi podatki v evidenci nesolidnosti izvajalcev, vključno s podatki v stolpcih tabele, poimenovanih "Subjekt", "Datum dopisa o ugotovitvi nesolidnosti", "Datum vročitve izvajalcu" in "Opombe".

    Vlagatelju prav tako ne gre slediti v njegovem zatrjevanju (stran 12 zahtevka za revizijo), da se naročnik v odločitvi o oddaji naročila oziroma njeni dodatni obrazložitvi "ne sklicuje na evidenco nesolidnosti izvajalcev, temveč jo zgolj kot prilogo navaja v dodatni obrazložitvi". Iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila je namreč razvidno, da naročnik v navezavi na gospodarski subjekt MAP-TRADE, d. o. o., kot podizvajalca vlagatelja v ponudbi, ugotavlja, da je "pri naročniku evidentiran kot nesoliden", kar (upoštevaje točko 3.1.6 Navodil) jasno nakazuje na naročnikovo evidenco nesolidnosti izvajalcev (oziroma "Evidenco o izpolnjevanju pogojev solidnosti"). Vlagatelj ob tem v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da evidence nesolidnosti izvajalcev, ki je priloga dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, morebiti s strani naročnika ni prejel, da je vlagatelj omenjeno evidenco nesolidnosti izvajalcev prejel, pa jasno izhaja tudi iz njegovih navedb v zahtevku za revizijo.

    Vlagatelju ni mogoče slediti v njegovem zatrjevanju (stran 12 zahtevka za revizijo), da dejstvo, da naročnik evidenco nesolidnosti izvajalcev podaja kot prilogo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, "vnaša element nejasnosti". Navedena evidenca je po presoji Državne revizijske komisije namreč, četudi je "zgolj" priloga dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (kot to opozarja vlagatelj), v konkretnem primeru "relevantna kot dokazno gradivo naročnika".

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da je naročnik z obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila (vključno z njeno dodatno obrazložitvijo in njeno prilogo, to je evidenco nesolidnosti izvajalcev) ter navedbo ugotovitev in razlogov zanjo v konkretnem primeru kršil določbo prvega oziroma tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. V zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) vlagatelj tudi ni uspel dokazati, da mu vsebina odločitve o oddaji naročila, vključno z njeno dodatno obrazložitvijo (in njeno prilogo, to je evidenco nesolidnosti izvajalcev), ne daje zadostne in na podlagi ZPVPJN vzpostavljene možnosti oporekanja in učinkovitega izpodbijanja naročnikovih navedb, niti, da naročnik svoj temelj za izločitev vlagateljeve ponudbe "snuje na pavšalnih in neargumentiranih predpostavkah", niti, da je izpostavljeno ravnanje naročnika protiustavno. Iz vlagateljevih navedb in dokazov v zahtevku za revizijo (podanih zlasti na straneh od 13 do 17) namreč jasno izhaja, da je vlagatelj obrazložitev odločitve o oddaji naročila (skupaj z njeno dodatno obrazložitvijo in njeno prilogo, to je evidenco nesolidnosti izvajalcev) ter navedbo ugotovitev in razlogov zanjo razumel na ustrezen način, na ustrezen način pa je razumel tudi obrazložitev naročnika ter navedbo ugotovitev in razloga, zaradi katerega je bila njegova ponudba označena za nepopolno.

    V navezavi na primarni pravovarstveni predlog v zahtevku za revizijo vlagatelj kot naslednje zatrjuje, da je glede na definicijo, ki jo za pojem neprimernosti (ponudbe) podaja ZJN-2, naročnikova kvalifikacija njegove ponudbe kot neprimerne napačna in neustrezna.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da beseda "neprimerna" v besedni zvezi zapisa "Vaša ponudba je bila izločena kot neprimerna" v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, ki se nanaša na vlagateljevo ponudbo, predstavlja le pravno kvalifikacijo, ki sama po sebi ni in ne more biti odločilna za ugotovitev kršitve, na podlagi katere bi bilo (po zatrjevanju vlagatelja) potrebno razveljaviti odločitev o oddaji naročila. Četudi bi naročnik pravilno ugotovil dejansko stanje, a bi ga morebiti napačno pravno kvalificiral, ker bi moral ponudbo označiti kako drugače (na primer nepravilna ponudba), bi bilo namreč ključno ugotavljati, ali ima ponudba neko pomanjkljivost (ki v posledici vodi do "vmesne" pravne kvalifikacije), zaradi katere je nepopolna ("končna" pravna kvalifikacija). Ponudbo, ki ni popolna, pa mora naročnik, ne glede na siceršnjo "vmesno" pravno kvalifikacijo, izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V predstavljenem smislu je zato pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 3) ugotavlja, da je "v Dodatni obrazložitvi" ["] "navedel na podlagi katerih točk iz Navodil je bila vlagateljeva ponudba ocenjena kot nepopolna", obenem pa dodaja, da napačna pravna kvalifikacija "še ne spremeni dejstva, da ponudba ni izpolnjevala pogojev iz razpisne dokumentacije".

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru zgolj zaradi morebitne napačne "vmesne" pravne kvalifikacije vlagateljeve ponudbe (še) ni mogoče razveljaviti odločitve o oddaji naročila.

    V navezavi na primarni pravovarstveni predlog v zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje tudi, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno kot neprimerno izločil iz nadaljnjega ocenjevanja, vezano na evidenco o nesolidnosti izvajalcev in podizvajalca MAP-TRADE, d. o. o..

    V primeru, če je vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu razumeti tudi na način, da v njem zatrjuje kršitve naročnika pri pripravi (vsebine) razpisne dokumentacije (vlagatelj namreč med drugim zatrjuje tudi, da je naročnik že zgolj z vodenjem evidence o izpolnjevanju pogojev solidnosti kršil določbe ZJN-2), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). V konkretnem primeru je vlagateljev zahtevek za revizijo vložen v fazi odločitve o oddaji javnega naročila (8. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), ZPVPJN navajanja kršitev v predstavljenem smislu ne dopušča, vlagatelj pa ni dokazal, da omenjenih domnevno zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred pretekom roka, določenega za predložitev ponudb. Z vsebino pogoja, določenega v točki 3.1.6 Navodil, je bil vlagatelj seznanjen vsaj s trenutkom objave zadevnega javnega naročila na Portalu javnih naročil (številka objave JN5676/2013, z dne 15. 5. 2013) in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2013/S 094 (številka dokumenta 160021, z dne 16. 5. 2013), oziroma s prevzemom in pregledom razpisne dokumentacije, v kateri je bil pogoj iz točke 3.1.6 Navodil predstavljen, vsekakor pa pred potekom roka za prejem ponudb. Glede na navedeno je bilo pri presoji tega, ali je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, kršil katero od določb ZJN-2, potrebno izhajati iz vsebine pogoja, kot je določen v točki 3.1.6 Navodil, ne da bi Državna revizijska komisija presojala, ali je naročnik s postavitvijo omenjenega pogoja morebiti kršil katero od določb ZJN-2. Po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, namreč vsebinska presoja določb razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudnik oziroma njegova ponudba izpolnjujeta naročnikove zahteve na način, kot so določene v razpisni dokumentaciji.

    Vlagateljev zahtevek za revizijo je v izpostavljenem delu potrebno obravnavati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. ZJN-2 v prvem odstavku 80. člena določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2), upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2, izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), nepopolno ponudbo pa mora naročnik izločiti iz postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (oziroma kakih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

    V navezavi na pogoj, kot izhaja iz točke 3.1.6.3 Navodil (vključno z opombo), Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v njem primeroma naštel tista ravnanja, ki jih bo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila štel za hujšo pomanjkljivost ali strokovno napako gospodarskega subjekta pri izvedbi njegovega naročila. Naročnik je pri tem primeroma izpostavil nestrokovno, nepopolno oziroma nepravočasno izvedbo (del), pa tudi slabšo kvaliteto od dogovorjene, ki so se izkazale v zadnjih treh letih pred rokom za oddajo ponudbe. Naročnik je ob tem v točki 3.1.6.3 Navodil (vključno z opombo) določil, da bo štel, da se ni izkazala hujša pomanjkljivost ali strokovna napaka gospodarskega subjekta pri izvedbi njegovega naročila, če gospodarski subjekt ni vpisan v evidenco o izpolnjevanju pogojev solidnosti, ki jo vodi, oziroma, da bo štel, da se je izkazala hujša pomanjkljivost ali strokovna napaka gospodarskega subjekta pri izvedbi njegovega naročila, če je gospodarski subjekt vpisan v evidenco o izpolnjevanju pogojev solidnosti, ki jo vodi. Takšen zaključek gre napraviti ob upoštevanju vsebine pogoja, kot izhaja iz točke 3.1.6.3 Navodil, v navezavi na vsebino opombe, saj je v slednji naročnik jasno izpostavil, da vodi evidenco o izpolnjevanju pogojev solidnosti.

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v evidenco nesolidnosti izvajalcev, ki je priloga zahtevka za revizijo (oziroma priloga dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila). Državna revizijska komisija je ugotovila, da so v njej navedeni trije razlogi izločitve vlagateljeve ponudbe zaradi nesolidnosti podizvajalca (gospodarskega subjekta MAP-TRADE, d. o. o.). Ob upoštevanju dejstva, da v postopku oddaje zadevnega javnega naročila na podlagi točke 3.1.6.3 Navodil za hujšo pomanjkljivost ali strokovno napako gospodarskega subjekta pri izvedbi naročnikovega naročila šteje že (vsaka) nestrokovna, nepopolna oziroma nepravočasna izvedba (del), pa tudi slabša kvaliteta od dogovorjene, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru dejansko vsak razlog izločitve vlagateljeve ponudbe zaradi nesolidnosti (podizvajalca " gospodarskega subjekta MAP-TRADE, d. o. o.) opredeliti za hujšo pomanjkljivost ali strokovno napako gospodarskega subjekta pri izvedbi naročnikovega naročila. Dva od razlogov (pod "Zap. št." 1 in 3) se namreč nanašata na nepravočasno izvedbo (del), eden (pod "Zap. št." 2) pa se nanaša na slabšo kvaliteto od dogovorjene.

    V navezavi na projekt rekonstrukcija mostu čez Sovro v Rovtah na R2-408/1374 v km 14,300 Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo javno naročilo v zvezi z njim oddano gospodarskemu subjektu MAP-TRADE, d. o. o. (kar izhaja iz objave obvestila o oddaji omenjenega naročila na Portalu javnih naročil), iz dopisa številka 37165-80/2007/37 (904), z dne 25. 8. 2010, naslovljenega na gospodarski subjekt MAP-TRADE, d. o. o., ki ga naročnik v dokaz svojih navedb izpostavlja v odločitvi o zahtevku za revizijo (alineja a) na strani 4), pa med drugim jasno izhaja, da naročnik v njem gospodarski subjekt MAP-TRADE, d. o. o., obvešča, da je slednji prekoračil pogodbeni rok za izvedbo del.

    V navezavi na projekt gradnje nadomestnega mostu čez Mirno v Migolici na R2-417/4326 v km 11.250 Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dopisa številka 37165-118/2008 (904), z dne 26. 1. 2011, naslovljenega na gospodarski subjekt MAP-TRADE, d. o. o., ki ga naročnik v dokaz svojih navedb izpostavlja v odločitvi o zahtevku za revizijo (alineja b) na strani 5), med drugim jasno izhaja, da "Poročilo o notranji odpornosti betona proti zmrzovanju (št 4249/10/JP-MK z dne 19.10.2010) za prekladno konstrukcijo izkazuje precejšnje odstopanje relativnega dinamičnega modula elastičnosti betona", pa tudi, da je gospodarski subjekt MAP-TRADE, d. o. o., posledično naročniku posredoval "predlog oz. projekt sanacije prekladne konstrukcije". Iz tega dopisa jasno izhaja tudi, da "beton prekladne konstrukcije ne dosega s pogodbo zahtevanih karakteristik", iz dobropisa (številka 008-R043-09024/11, z dne 20. 7. 2011) gospodarskega subjekta MAP-TRADE, d. o. o., pa izhaja, da slednji naročniku daje "dobropis za vrednost betona premostitvene konstrukcije Most čez Mirno v Migolici na R2-417/4326 v km 11.250".

    V navezavi na projekt zamenjave dilatacij podvoza za železnico v Trebnjem na cesti H1/412 v km 0,280 Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dopisa številka 37165-109/2008/50, z dne 21. 11. 2011, naslovljenega na gospodarski subjekt MAP-TRADE, d. o. o., ki ga naročnik v dokaz svojih navedb izpostavlja v odločitvi o zahtevku za revizijo (alineja c) na strani 5), med drugim jasno izhaja
    " da je naročnik pogodbo prekinil "zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti v dogovorjenem roku" in "[s]kladno s členom 15.2 (b) splošnih pogojev pogodbe" odstopil od pogodbe,
    " naslednji zaključek naročnika: "Glede na navedeno vas še obveščamo, da bomo, pri izvajanju novih postopkov oddaje javnih naročil, upoštevali točko 3.1.6.4 Navodil za pripravo ponudbe, kot sestavnem delu razpisne dokumentacije". Gospodarski subjekt MAP-TRADE, d. o. o., je bil torej z omenjenim dopisom obveščen o tem, da bo naročnik "pri izvajanju novih postopkov oddaje javnih naročil" upošteval "točko 3.1.6.4 Navodil za pripravo ponudbe, kot sestavnem delu razpisne dokumentacije", ki se je glasila: "Pri izvedbah istovrstnih naročil v zadnjem letu dni pred objavo tega naročila gospodarskemu subjektu, ki nastopa v ponudbi ni bila na katerikoli način dokazana huda strokovna napaka (na primer: nestrokovna izvedba, slabša kvaliteta od dogovorjene, ").
    opomba: Evidenco o izpolnjevanju pogojev solidnosti vodi naročnik".
    Dejstvo, da je bila pogodba "za izvedbo zamenjave dilatacijskih naprav podvoza za železnico v Trebnjem na priključku hitre ceste H1/412 v km 0,280" ["] "prekinjena in ni več veljavna, saj izvajalec ni izvedel prevzetih del v roku, ki je bil določen v pogodbi", zgolj dodatno potrjuje tudi objava na svetovnem spletu (http://www.cajtng.com/n/gospodarstvo/asfalt-pocil-kontrolirano-dokoncna-sanacija-mostu-kinodvorani-spomladi/2788).

    Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik v konkretnem primeru predložil dokumente, s katerimi dokazuje podlago za vpis vlagateljevega podizvajalca (gospodarskega subjekta MAP-TRADE, d. o. o.) v evidenco o izpolnjevanju pogojev solidnosti, ki jo vodi, prav tako pa je prepričljivo predstavil dejstva, zakaj je navedeni gospodarski subjekt uvrstil v omenjeno evidenco. Ob tem je potrebno opozoriti, da Državna revizijska komisija ni presojala vsebine obligacijsko-pravnih razmerij med vlagateljevim podizvajalcem in naročnikom, ki temeljijo na preteklih postopkih javnega naročanja. Prav tako ni ugotavljala, kaj so določale posamezne pogodbene klavzule, oziroma, ali je bilo ravnanje pogodbenih strank po izpostavljenih pogodbah v takratnem konkretnem obligacijskem razmerju skladno s pogodbenimi določili. Za tovrstno presojo oziroma razreševanje sporov je namreč pristojno sodišče (splošne pristojnosti). Državna revizijska komisija lahko (ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije, zlasti vsebine točke 3.1.6.3 Navodil, vključno z opombo) v konkretnem primeru presoja zgolj to, ali je vlagateljev podizvajalec vpisan v evidenco nesolidnosti izvajalcev, in ali je naročnik predložil ustrezne dokumente, ki tvorijo podlago za vpis vlagateljevega podizvajalca v omenjeno evidenco. V zvezi s tem ne gre prezreti niti zatrjevanja vlagatelja, po katerem "v konkretnem primeru ni pravno relevantno vprašanje ali je podizvajalec vlagatelja po mnenju naročnika "nesoliden"" (stran 5 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), pa tudi, da je "naročnikova argumentacija, vezana na dokazovanje nesolidnosti podizvajalca v celoti brezpredmetna in pravno nerelevantna" (stran 6 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

    V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da naročnikova evidenca nesolidnosti ni dostopna na prav nobenem mestu (stran 7 zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjeno evidenco vodi naročnik (opomba točke 3.1.6 Navodil), vlagatelj pa v zahtevku za revizijo z ničemer ni zatrjeval in ne dokazal, da je morebiti pred potekom roka za prejem ponudb pri naročniku poizkušal pridobiti katerega od podatkov v njej. Tudi iz objave obvestila o (javnem) naročilu na Portalu javnih naročil izhaja, da noben gospodarski subjekt naročniku na temo podatkov v evidenci nesolidnosti izvajalcev (oziroma v evidenci o izpolnjevanju pogojev solidnosti) ni zastavil vprašanja, zahteval pojasnila v zvezi z njo oziroma kakorkoli nasprotoval njeni uporabi pri izločanju ponudnikov. ZJN-2 sicer določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), postopki naročanja po ZJN-2 pa so (v smislu, ki izhaja iz drugega odstavka 8. člena ZJN-2) javni, vendar pa, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, iz objave obvestila o (javnem) naročilu na Portalu javnih naročil izhaja, da noben gospodarski subjekt naročniku na temo podatkov v evidenci nesolidnosti izvajalcev (oziroma v evidenci o izpolnjevanju pogojev solidnosti) ni zastavil vprašanja, zahteval pojasnila v zvezi z njo oziroma kakorkoli nasprotoval njeni uporabi pri izločanju ponudnikov.

    Ob upoštevanju vsebine točke 3.1.6 Navodil (vključno z opombo) vlagatelju prav tako ne gre pritrditi v njegovem zatrjevanju, da z evidenco o izpolnjevanju pogojev solidnosti ne on ne njegov podizvajalec nikoli nista bila seznanjena (stran 7 zahtevka za revizijo), oziroma, da vlagatelj ni seznanjen o tem, "na kakšen način, po kakšnih kriterijih, pogojih in merilih" se je oblikovala evidenca o izpolnjevanju pogojev solidnosti (stran 9 zahtevka za revizijo). Iz omenjene točke namreč izhajajo podatki o tem, "na kakšen način, po kakšnih kriterijih, pogojih in merilih" se je oblikovala evidenca o izpolnjevanju pogojev solidnosti. Vsebinsko enak zaključek je Državna revizijska komisija napravila tudi glede zatrjevanja vlagatelja (na strani 9 zahtevka za revizijo), da naročnik "ni objavil postopka, na podlagi katerega izvajalce umešča v navedeno listo". Prav tako iz omenjene točke Navodil jasno izhaja, da naročnik "sporno listo" vodi že v času priprave razpisne dokumentacije. Dejstvo, da omenjeno evidenco naročnik vodi že dalj časa (vsaj od 26. 3. 2010), izhaja na primer tudi iz razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila, katerega obvestilo o naročilu je bilo (pod številko objave JN2406/2010) dne 26. 3. 2010 objavljeno na Portalu javnih naročil, pa tudi iz razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila, katerega obvestilo o naročilu je bilo (pod številko objave JN3693/2010) dne 11. 5. 2010 objavljeno na Portalu javnih naročil. Tako tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo (na strani 10) sam ugotavlja, da so bili v nekaterih drugih "javnih naročilih naročnika v razpisni dokumentaciji navedeni enaki pogoji glede izločitve iz razloga "nesolidnosti" (točka 3.1.6 razpisne dokumentacije)", pri čemer kot primer navaja javno naročilo (s številko objave) "JN2734/2011, Datum objave 21.3.2011", kar le potrjuje zaključek, da sta bila vlagatelj in njegov podizvajalec (že odtlej) seznanjena s tem, da naročnik vodi evidenco o izpolnjevanju pogojev solidnosti, pa tudi s "kriteriji, pogoji in meril[i] za uvrstitev na navedeno listo" (stran 11 zahtevka za revizijo). Ob tem ne gre prezreti niti, da iz dopisa številka 37165-109/2008/50, z dne 21. 11. 2011, naslovljenega na gospodarski subjekt MAP-TRADE, d. o. o., ki ga naročnik v dokaz svojih navedb izpostavlja v odločitvi o zahtevku za revizijo (alineja c) na strani 5), med drugim jasno izhaja naslednji zaključek naročnika: "Glede na navedeno vas še obveščamo, da bomo, pri izvajanju novih postopkov oddaje javnih naročil, upoštevali točko 3.1.6.4 Navodil za pripravo ponudbe, kot sestavnem delu razpisne dokumentacije". Dejstvo, da se naročnik v takratnem postopku (s številko objave "JN2734/2011" in datumom objave 21. 3. 2011) "ni skliceval na domnevno uvrstitev vlagateljevega podizvajalca v sporno evidenco" (stran 10 zahtevka za revizijo), pa v ničemer ne vpliva na postopek oddaje zadevnega javnega naročila, saj gre za dva ločena in med seboj neodvisna postopka oddaje javnih naročil.

    V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, po katerem je ključno, da vlagatelj oziroma njegov podizvajalec MAP-TRADE, d. o. o., na trditve naročnika nikoli nista mogla odgovoriti, jim ugovarjati oziroma jih zanikati, Državna revizijska komisija ugotavlja, da temu ni tako. Gospodarski subjekt MAP-TRADE, d. o. o., bi lahko na trditve naročnika odgovoril oziroma jih zanikal že na podlagi dopisov, ki mu jih je s tem v zvezi poslal naročnik. Iz evidence nesolidnosti izvajalcev namreč izhajata tako podatek o datumu "dopisa o ugotovitvi nesolidnosti" kot podatek o datumu "vročitve izvajalcu" (to je gospodarskemu subjektu MAP-TRADE, d. o. o.). Sodeč po vsebini zahtevka za revizijo je podizvajalec vlagatelja omenjene dopise naročnika prejel, kar pomeni, da je imel možnost nanje odgovoriti, jim ugovarjati oziroma ugotovitve in dejstva v njih zanikati. Tako naročnik tudi v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 3) navaja, da so bili posamezni gospodarski subjekti (med njimi tudi gospodarski subjekt MAP-TRADE, d. o. o.) "tekom izvajanja del (gradenj) na različne načine (z dopisom naročnika, z vpisom v gradbeni dnevnik, ipd.) seznanjeni in opozorjeni na nepravilnosti oziroma kršitve pogodbenih določil", pa tudi "o sankcijah, ki so različne glede na naravo kršitve". Četudi morebiti gospodarski subjekt MAP-TRADE, d. o. o., ni bil izrecno seznanjen, da je uvrščen v evidenco o izpolnjevanju pogojev solidnosti (pa čeprav je to iz naročnikovega dopisa številka 37165-109/2008/50, z dne 21. 11. 2011, naslovljenega na gospodarski subjekt MAP-TRADE, d. o. o., mogoče dovolj jasno razbrati), bi bilo ob upoštevanju vsebine naročnikovih dopisov torej od njega upravičeno pričakovati, da se zaveda, da je v to evidenco uvrščen. Upoštevaje vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ni sledila zatrjevanju vlagatelja, da ne on in ne gospodarski subjekt MAP-TRADE, d. o. o., "pred rokom za oddajo ponudb ni mogel vedeti, da bo njegova ponudba iz navedenega razloga lahko izločena iz nadaljnjega postopka ocenjevanja" (stran 9 zahtevka za revizijo). Prav tako bi vlagatelj lahko, če je menil, da je naročnik z določitvijo pogoja v vsebini, kot izhaja iz točke 3.1.6 Navodil, v čemerkoli kršil določbe ZJN-2, vložil zahtevek za revizijo pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb (prvi in četrti odstavek 25. člena ZPVPJN).

    Glede na navedeno ni mogoče slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da že omenjena dejstva kažejo na izrazito diskriminatorno obravnavo vlagatelja in očitno favoriziranje izbranega ponudnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (stran 7 in 8 zahtevka za revizijo). Ravnanje naročnika bi bilo diskriminatorno v primeru, če bi bila tako vlagatelj (oziroma njegov podizvajalec) kot izbrani ponudnik (oziroma njegov podizvajalec) uvrščena v evidenco o izpolnjevanju pogojev solidnosti, pri čemer bi naročnik ponudbo izbranega ponudnika označil (v tem delu) za popolno, ponudbo vlagatelja pa bi označil (v tem delu) za nepopolno (ali obratno). Vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne zatrjuje in ne dokazuje, da je izbrani ponudnik (ali kateri od njegovih podizvajalcev) uvrščen v evidenco o izpolnjevanju pogojev solidnosti. Iz evidence nesolidnosti izvajalcev, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji, tudi sicer ne izhaja, da bi bil morebiti vanjo uvrščen izbrani ponudnik, ali kateri od podizvajalcev izbranega ponudnika, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

    Na dosedanje zaključke v ničemer ne vplivajo niti dvomi vlagatelja (na strani 11 zahtevka za revizijo), da je naročnik v "sporno evidenco izvajalcev uvrstil tudi druge ponudnike, za katere vlagatelj utemeljeno sklepa, da so podpisali pogodbe za izvedbo del, pa dela niso nikoli dokončali". Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, kako bi omenjeno dejstvo vplivalo na postopek oddaje zadevnega javnega naročila, saj gospodarska subjekta, ki ju navaja vlagatelj, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila nista oddala ponudb, nista partnerja v kateri od predloženih ponudb, prav tako pa nista podizvajalca v kateri od predloženih ponudb.

    Na dosedanje zaključke prav tako (v nasprotju z zatrjevanji vlagatelja v zahtevku za revizijo) v ničemer ne vpliva datum (izpisa) evidence nesolidnosti izvajalcev, ki je priloga dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Iz podatkov v omenjeni tabeli namreč jasno izhajajo datumi vročitve dopisov o ugotovitvi nesolidnosti gospodarskemu subjektu MAP-TRADE, d. o. o., ti datumi pa potrjujejo, da so bili vsi dopisi o ugotovitvi nesolidnosti gospodarskemu subjektu MAP-TRADE, d. o. o., vročeni pred potekom roka za prejem ponudb, to je pred dnem 26. 6. 2013. V posledici navedenega je upravičeno zaključiti, da je bil gospodarski subjekt MAP-TRADE, d. o. o., na dan poteka roka za prejem ponudb dejansko vpisan v naročnikovi evidenci nesolidnosti izvajalcev.

    Iz razloga, ker vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo označil za nepopolno, kršil katero od določb ZJN-2 (zlasti prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v vsebini, kot izhaja iz primarnega pravovarstvenega predloga, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila. Glede na navedeno se je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 182. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, v nadaljevanju opredelila do zahtevka za revizijo v vsebini, kot izhaja iz podrednega pravovarstvenega predloga vlagatelja.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v omenjenem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da je naročnik kršil določbo 22. člena ZJN-2 s tem, ko mu je nezakonito onemogočil vpogled v dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika in v reference izbranega ponudnika. Po zatrjevanju vlagatelja so namreč omenjeni podatki v skladu z ZJN-2 javni.

    Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je naročnik ravnal nezakonito s tem, ko je njegovo ponudbo označil za nepopolno in jo v posledici kot takšno izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o tem, ali je naročnik kršil katero od določb ZJN-2 s tem, ko je vlagatelju onemogočil vpogled v dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika in v (njegove) reference. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, upoštevaje določbe ZPVPJN (prvi odstavek 14. člena) in "Stališče 2. občne seje v letu 2007" (objavljeno na spletni strani Državne revizijske komisije), se namreč ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepopolna, v revizijskem postopku pa ni bila ugotovljena nezakonitost takšne odločitve, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, to je realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot popolne, jo je potrebno v skladu s prvim odstavkom 80. člena (v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena) ZJN-2 izločiti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje zadevnega javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepopolnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati škoda.

    V posledici dosedanjih ugotovitev in dejstev je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Čeprav navedeno v ničemer ne vpliva na zadevno odločitev, Državna revizijska komisija naročnika opozarja na spornost vključitve pogoja "Solidnost" v razpisno dokumentacijo, predvsem glede skladnosti vsebine točke 3.1.6.3 Navodil, ki se glasi: "(npr.: nestrokovna, nepopolna, nepravočasna izvedba, slabša kvaliteta od dogovorjene, ")", z ZJN-2. Državna revizijska komisija opozarja tudi na opredelitev naročnika, da je vsako nestrokovno, nepopolno oziroma nepravočasno izvedbo ali slabšo kvaliteto od dogovorjene že možno označiti za hudo poklicno napako (ali "hujš[o] pomanjkljivost ali strokovn[o] napak[o] gospodarskega subjekta") in posledično ponudbo takšnega ponudnika izločiti kot nepopolno.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva tudi, da mu naročnik povrne vse stroške, ki jih je imel v postopku revizije (zadevnega) javnega naročila.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prvi stavek tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

    Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, dne 10. 10. 2013


    Predsednica senata
    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije










    Vročiti:
    " Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
    " TRGOGRAD, d. o. o., Litija, Breg pri Litiji 56, 1270 Litija
    " CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto
    " Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

    Vložiti:
    " v spis zadeve, tu

    Natisni stran