018-312/2013 Borzen d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Sonje Drozdek " Šinko in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Vzdrževanje informacijskega sistema v sklopu 1 Strojna in programska oprema" na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Menet plus, Hrastovec 5, 1236 Trzin, ki ga zastopa odvetnica Tanja Glušič, Kotnikova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Borzen d.o.o., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 4.10.2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Vzdrževanje informacijskega sistema". Naročnik je javno naročilo razdelil na dva sklopa: sklop 1 "Strojna in programska oprema" ter sklop 2 "Mrežna oprema". Naročilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 17.6.2013, pod številko objave JN 7430/2013.

Naročnik je z dokumentom "Obvestilo o izidu javnega naročila" z dne 25.7.2013 obvestil oba sodelujoča ponudnika, da se predmetno javno naročilo v sklopu 1 odda najugodnejšemu ponudniku Nil Podatkovne komunikacije d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnika).

Vlagatelj je dne 8.8.2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se mu dovoli vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika ter da se mu določi rok za dopolnitev zahtevek za revizijo. Vlagatelj nadalje predlaga ugoditev zahtevku za revizijo, razveljavitev Obvestila o izidu javnega naročila, razveljavitev vseh procesnih ravnanj izvedenih v okviru pogajanj, vrnitev javnega naročila v fazo po izvedenem odpiranju ponudb in povrnitev stroškov.

Vlagatelj zatrjuje, da mu je bila kršena pravica do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, s tem ko mu naročnik ni onemogočil vpogleda v referenčna dela izbranega ponudnika, kljub temu, da izbrani ponudnik ponudbe ni varoval kot poslovno skrivnost. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. V zvezi s tem vlagatelj izpostavlja, da izbrani ponudnik izpolnjuje tehnično in/ali kadrovsko sposobnost z referencami podizvajalca, čeprav je naročnik to v razpisni dokumentaciji "de facto" prepovedal. Izbrani ponudnik tudi nima zahtevanega statusa HP Preferred Partner Gold, kar izhaja iz vpogleda v ustrezne registre partnerjev. Referenca podizvajalca Src d.o.o. za naročnika Hidria d.o.o. je neustrezna, ker je ni potrdila pravilna družba. V zvezi z referenco Src d.o.o. vlagatelj še zatrjuje, da je odločitev naročnika o oddaji javnega naročila preuranjena, saj bi naročnik moral preveriti, katera konkretna dela je podizvajalec opravil za Hidrio d.o.o. Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik kršil postopkovne določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) in razpisno dokumentacijo. Naročnik je izvedel postopek s pogajanji, preden je preveril popolnost ponudb, ter tako omogočil, da je pri pogajanjih sodeloval ponudnik, katerega ponudba ni popolna.

Izbrani ponudnik se je z vlogo "Odgovor na obvestilo o vloženem zahtevku za revizijo" z dne 19.9.2013 opredelil do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo. V vlogi navaja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen ter predlaga njegovo zavrnitev.

Naročnik je dne 26.8.2013 sprejel dokument "Sklep 5/vš/2013 " 1280" (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je zavrnil tudi vlagateljev zahtevek za povračilo stroškov postopka.

V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik pojasnjuje, da je spoštoval sklep o določitvi poslovne skrivnosti, katerega je izbrani ponudnik priložil ponudbi, razen v delu, ki se nanaša na reference potrjene s strani javnih naročnikov. Naročnik nadalje zatrjuje, da v razpisni dokumentaciji ni prepovedal izpolnjevanje tehničnih in/ali kadrovskih sposobnosti s podizvajalci, takšna prepoved bi bila tudi v nasprotju z veljavno zakonodajo. Naročnik navaja, da bo podizvajalec opravljal dela, ki jih izbrani ponudnik dokazuje z referencami podizvajalca in statusom Preferred Partner Gold. Naročnik zatrjuje, da je referenca naročnika Hidria d.o.o. le ena izmed predloženih ustreznih referenc in da je izbrani ponudnik že z drugimi referencami izkazal izpolnjevanje zahtevanega pogoja. Iz izpodbijanega referenčnega potrdila izhaja, da je pogodbeno razmerje in vsebino potrdil naročnik posla. Glede vlagateljevih navedb o postopkovnih kršitvah, naročnik zatrjuje, da je vlagatelj prekludiran, saj je bil z njimi seznanjen že pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila, poleg tega pa vlagatelj glede na izbranega ponudnika ni bil diskriminiran. Naročnik zatrjuje še, da postopkovnih kršitev ni bilo, saj je ponudnike s popolnimi ponudbami pozval k pogajanju, obstoj podatkov pa je preveril pred oddajo javnega naročila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 27.8.2013 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 5.9.2013 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku z za revizijo in jih zavrnil.

Državna revizijska komisija je dne 10.9.2013 pozvala naročnika na pojasnitev razlogov, zaradi katerih je presodil ustreznost referenc izbranega ponudnika. Istega dne je Državna revizijska komisija pozvala izbranega ponudnika na pojasnitev, zakaj so podatki, ki izhajajo iz referenčnih potrdil, označeni z oznako "poslovna skrivnost". Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval pojasnitev dne 13.9.2013, izbrani ponudnik pa dne 16.9.2013.
Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o izvedbi postopka predmetnega javnega naročila in v dokumentacijo o predrevizijskem postopku, ki ga je vodil naročnik. Dokazni predlog s pridobitvijo podizvajalske pogodbe med družbama Microsoft d.o.o. in Src d.o.o. je Državna revizijska komisija kot nepotrebnega zavrnila, saj je ocenila, da je dejansko stanje dovolj pojasnjeno z ostalimi izvedenimi dokazi.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku s pogajanji po predhodni objavi z namenom sklenitve okvirnega sporazuma z enim gospodarskih subjektom. Naročnik je za sklop 1 prejel dve pravočasni ponudbi, oba ponudnika je povabil k pogajanjem, ne da bi presojal popolnost predloženih ponudb. Po izvedenih pogajanjih je naročnik preveril popolnost najugodnejše ponudbe ter odločil, da se javno naročilo odda izbranemu ponudniku.

Vlagatelj se z navedeno odločitvijo ne strinja, saj meni, da izbrani ponudnik ni oddal popolne ponudbe. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje zlasti kršitve, ki se nanašajo na preverjanje tehnične in kadrovske sposobnosti izbranega ponudnika. Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-2). Nepravilna ponudba je ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Izpolnjevanje pogojev, ki se nanašajo na tehnično in kadrovsko sposobnost ponudnika, je potrebno presojati z vidika 45. člena ZJN-2, ki v 2. alineji a) točke drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti med drugim tudi s seznamom spravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenih storitvah. Skladno z določbo tretjega odstavka 45. člena ZJN-2 se lahko gospodarski subjekt, kadar je to primerno, za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi.

Med strankama je najprej sporno vprašanje, ali lahko izbrani ponudnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izkazuje tehnično in kadrovsko usposobljenost z referencami podizvajalca. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila ugotavlja, da je naročnik določil pogoje za tehnično in kadrovsko sposobnost za sklop 1 od 7.1.8. do 7.1.12. točke in 7.1.15. ter 7.1.18. točki razpisne dokumentacije ter da je naročnik pri vseh pogojih navedel "v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo partnerji skupaj". Za izkazovanje sposobnosti so morali ponudniki izpolniti obrazec P-2a. Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v obrazcih P-2a navedel referenčne projekte, katere je izvedla družba Src d.o.o. Izbrani ponudnik je v obrazcu P-6, v katerega so ponudniki morali vpisati potencialne podizvajalce, kot edinega podizvajalca navedel družbo Src d.o.o., ki bo v celoti izvedla sklop 1 predmetnega javnega naročila. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja, da izbrani ponudnik nastopa s podizvajalcem Src d.o.o., pri čemer je izbrani ponudnik za izvedbo sklopa 1 predmetnega javnega naročila nominiral podizvajalca.


Kot je Državna revizijska že večkrat zapisala (npr. v sklepih št. 018-205/2011, 018-426/2012 in 018-33/2013), so dokazila o dobro izvedenih storitvah (reference) eden izmed možnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Gre za ugotavljanje in dokazovanje tehnične sposobnosti oziroma siceršnje usposobljenosti ponudnika za izvedbo posla. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago. Naročnik lahko na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Glede na naravo in namen referenc jih načeloma ni primerno obravnavati kot kapacitete v smislu tretjega odstavka 45. člena ZJN-2. Kapacitete namreč predstavljajo zmogljivosti, sredstva, potrebna za izvedbo naročila, referenca pa ne predstavlja sredstva, s katerim ponudnik izvede javno naročilo, temveč predstavlja dokazilo o usposobljenosti ponudnika. Po mnenju Državne revizijske komisije je v vsakem konkretnem primeru potrebno presoditi, ali je primerno in v povezavi z javnim naročilom, da ponudnik reference izpolni s sklicevanjem na zmogljivosti tretjih oseb.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ko izbrani ponudnik dokazuje tehnično in kadrovsko sposobnost za sklop 1 predmetnega javnega naročila zgolj z referencami podizvajalca, in da bo podizvajalec izvedel dela v celotnem obsegu sklopa 1, je potrebno ugotoviti, da je naročnik pravilno presodil, da izbrani ponudnik lahko izkazuje kadrovsko in tehnično sposobnost z referencami podizvajalca. Namreč izbrani ponudnik v ponudbi izkazuje za podizvajalca reference oziroma sposobnost izvesti javno naročilo v tistem obsegu del, ki ga podizvajalec tudi dejansko prevzema v ponudbi. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ne more slediti navedbam vlagatelja, da je naročnik z navedbo "v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo partnerji skupaj" izključil možnost, da ponudniki tehnično in kadrovsko sposobnost izkazujejo z referencami podizvajalcev. Naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni zapisal, da izpolnjevanje tehničnih in kadrovskih pogojev s podizvajalci ni dovoljeno. Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da naročniku ni mogoče očitati kršitve javno-naročniške zakonodaje in razpisne dokumentacije s tem, ko je presodil, da izbrani ponudnik lahko izkazuje tehnično in kadrovsko sposobnost z referencami podizvajalca, ki bo dela, na katera se nanaša izkaz usposobljenosti, tudi dejansko izvedel.

V povezavi z nepopolnostjo ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnika ne izpolnjuje pogoja določenega v 7.1.15. točki razpisne dokumentacije, ker izbrani ponudnik nima zahtevanega statusa HP Preferred Partner Gold. Med strankama ni sporno, da izbrani ponudnik nima statusa HP Preferred Partner Gold. Na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik sporni pogoj dokazoval z statusom podizvajalca Src d.o.o.

Naročnik je v 7.1.15. točki razpisne dokumentacije določil:
"Ponudnik ima s strani principalov HP in Microsoft priznano visoko stopnjo usposobljenosti in pristojnosti na naprednem nivoju pri integraciji in zagotavljanju vzdrževanja in delovanja opreme. Kot visoko stopnjo usposobljenosti in pristojnosti na naprednem nivoju pri integraciji in zagotavljanju vzdrževanja in delovanja opreme bo naročnik štel:
Za Microsoft: MS Gold Partner
Za HP: HP Preferred Partner Gold
(v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo partnerji skupaj)."


Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik obravnavani pogoj uvrstil med pogoje tehnične/kadrovske sposobnosti, kar za vlagatelja ni sporno. Kot je že bilo pojasnjeno ob obravnavi referenčnega pogoja, iz določil tretjega odstavka 45. člena ZJN-2 (tj. člena, ki ureja tehnično in/ali kadrovsko sposobnost ponudnikov) izhaja, da se lahko gospodarski subjekt, kadar je to primerno, za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi.

Kot je že bilo ugotovljeno, bo predmetno javno naročilo v sklopu 1 izvedel podizvajalec, zato gre šteti za ustrezno, da lahko izbrani ponudnik tudi obravnavani pogoj izpolni s sklicevanjem na (status) podizvajalca Src d.o.o. Ni namreč mogoče slediti stališču vlagatelja, da bi bil omenjeni pogoj izpolnjen le v primeru, ko bi izbrani ponudnik imel status HP Preferred Partner Gold, ne pa tudi v primeru, ko ima tak status podizvajalec, tj. tisti, ki bo dejansko izvedel javno naročilo. Na podlagi navedenega in upoštevajoč dejstvo, da je izbrani ponudnik izkazoval sporni pogoj s sklicevanjem na kapacitete tretjih (podizvajalca), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev pri presoji izpolnjevanja spornega pogoja izbranega ponudnika.

V okviru vprašanja tehnične sposobnosti izbranega ponudnika je vlagatelj nadalje zatrjeval, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja številka 10. Vlagatelj zatrjuje, da podizvajalec izbranega ponudnika Src d.o.o. v okviru referenčnega posla ni izvedel zahtevanega obsega del, oziroma da je izvedel le njegov del ter da referenčnega potrdila ni potrdil ustrezni subjekt.

Naročnik je v 7.1.10. točki razpisne dokumentacije določil:
"Ponudnik mora izkazati vsaj dve referenci o vzdrževanju in upravljanju sistema varnostnega kopiranja s pomočjo programske opreme Microsoft System Center Data Protection Manager v zadnjih treh letih pred rokom za oddajo ponudb, ne glede na obdobje trajanja vzdrževanja in upravljanja.
(v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo partnerji skupaj)"

V 7.2.10 točki "Listine za dokazovanje izpolnjevanja pogojev" razpisne dokumentacije je naročnik določil:
"Razvidno iz obrazca P-2a "Reference".
Reference morajo biti potrjene s strani naročnika posla."

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotavlja, da je izbrani ponudnik za dokazovanje zahtevanega pogoja predložil (tudi) referenco podizvajalca Src d.o.o. in da je kot naročnika referenčnega posla navedel družbo Hidria d.o.o., ki je referenco tudi potrdila. V obrazcu P-2a za sporni referenčni projekt je izbrani ponudnik v opisu posla navedel, da je podizvajalec opravljal vzdrževanje in upravljanje varnostnega kopiranja s pomočjo programske opreme Microsoft System Center Data Protection manager. Med strankama je nesporno, da podizvajalec izbranega ponudnika Src d.o.o. referenčnega posla ni izvedel kot neposredni izvajalec, ampak kot podizvajalec družbe Microsoft d.o.o.

Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam vlagatelja, da bi sporno referenčno potrdilo morala potrditi družba Microsoft d.o.o. V razmerju med Hidrio d.o.o, Microsoft d.o.o. in Src d.o.o. je bila družba Hidria d.o.o. naročnik posla, izvajalec posla je bil Microsoft d.o.o., njegov podizvajalec pa je bila družba Src d.o.o. Ker je referenčno potrdilo potrdila družba Hidria d.o.o. je potrebno ugotoviti, da je referenčno potrdilo potrdil referenčni naročnik, kar je tudi v skladu z zahtevami naročnika. Poleg tega je potrebno dodati, da je naročnik posla tisti, ki je upravičen in sposoben presoditi ali je bil referenčni posel opravljen kvalitetno, strokovno in v dogovorjenih rokih. V konkretnem primeru bi tudi Microsoft d.o.o. lahko potrdil referenčno potrdilo svojemu podizvajalcu Src d.o.o., če bi naročnik posla Hidria d.o.o. potrdil izvajalcu Microsoft d.o.o., da je bilo celotno delo, torej tudi v obsegu, ki ga je opravil podizvajalec, kvalitetno opravljeno. Prav tako je tudi referenčni naročnik tisti, ki potrdi, katera dela so bila v okviru referenčnega posla opravljena. Posledično so neutemeljeni tudi revizijski očitki o preuranjenosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, ker ni še dodatno preveril za vlagatelja sporne reference pri referenčnem naročniku. Dodatno preverjanje referenc na način, kot ga zasleduje vlagatelj, ni zakonska obveznost naročnika, temveč naročnik sam presodi, ali je preverjanje potrebno (npr. zaradi nejasnosti v zvezi z referencami). Ker se pri ocenjevanju referenc naročniku ni porodil sum o nepravilnosti sporne reference, referenc ni preverjal. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev pri presoji ustreznosti sporne reference.

Med naročnikom in vlagateljem je nadalje sporno, ali je bila vlagatelju kršena pravica do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, in sicer v reference izbranega ponudnika, zaradi česar naj ne bi mogel uspešno uveljavljati pravnega varstva.

Pravico vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ureja 22. člena ZJN-2. Naročnik mora po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo (sedmi odstavek 22. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali za poslovno skrivnost (prvi odstavek 22. člena ZJN-2). Javni podatki so količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tudi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (drugi odstavek 22. člena ZJN-2). Poslovna skrivnost so podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost), ter podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje zvedele nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost); ne morejo pa se za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni, podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajih (39. člen Zakona o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.).

Na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudbi priložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti, iz katere izhaja, da označuje kot poslovno skrivnost celotno ponudbo, razen tisti del ponudbe, ki je po zakonu javen, zato so neutemeljene navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik ni priložil sklepa o določitvi poslovne skrivnosti.

Med strankama ni sporno, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v reference, katere so potrdili javni naročniki, da pa mu ni bil omogočen vpogled v reference potrjene s strani zasebnih naročnikov.

Vlagatelj je v zahtevku zatrjeval, da zaradi onemogočenega vpogleda v referenčne projekte, ne more uveljavljati pravnega varstva. Izbrani ponudnik je na poziv Državne revizijske komisije prepričljivo pojasnil vzroke zakaj je navedene reference označil kot poslovno skrivnost. Državna revizijska komisija je zato sama vpogledala v reference v ponudbi izbranega ponudnika, z namenom ugotovitve ustreznosti referenčni projektov izbranega ponudnika s zahtevami naročnika v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je pogoje za tehnično in/ali kadrovsko sposobnost določil v poglavju 7 "Preverjanje sposobnosti", ter za vsak pogoj določil, da morajo ponudniki izpolniti obrazec P-2a, ki mora biti potrjen s strani naročnika posla.

V točki 7.1.8. "Pogoji" je naročnik določil:
"Ponudnik je v preteklih treh letih pred rokom za oddajo ponudb pri vsaj treh naročnikih uspešno in kakovostno izvajal storitve vzdrževanja opreme, ki se po kompleksnosti, zahtevnosti in obsegu vzdrževanja primerljive s storitvami,ki so predmet sklopa, na katerega se je ponudnik prijavil.
Kot primerljive storitve bo naročnik štel opravljanje storitev, ki so predmet sklopa na katerega se je naročnik prijavlja v organizacijah z najmanj 30 zaposlenimi, pri čemer mora letna pogodbena vrednost posamične pogodbe, ki je bila sklenjena med ponudnikom in referenčnim naročnikom, znašati najmanj 20.000,00 EUR brez DDV.
(v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo partnerji skupaj)"

Iz ponudbene dokumentacije izhaja, da je izbrani ponudnik navedel šest referenc. Izbrani ponudnik je za (vsaj) tri referenčne posle v obrazcu P-2a navedel, da so bili izvedeni v zahtevanem času in v večji vrednosti od 20.000 EUR brez DDV. V opisu referenčnih projektov je izbrani ponudnik navedel dela, ki so v povezavi z vzdrževanjem strojne in programske opreme informacijskega sistema. Nadalje iz ponudbene dokumentacije izhaja, da so vsi obrazci P-2a potrjeni s strani referenčnih naročnikov, ki imajo več kot 30 zaposlenih.

V točki 7.1.9. "Pogoji" je naročnik določil:
"Ponudnik mora izkazati vsaj dve referenci vzdrževanja gruče virtualnih strežnikov MS Hyper-V okolja z štirimi ali več gostitelji (2+2), z minimalno 20 virtualnimi strežniki, na različnih lokacijah v zadnjih treh letih pred rokom za oddajo ponudb, ne glede na obdobje trajanja vzdrževanja.
(v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo partnerji skupaj)"

Iz ponudbene dokumentacije izhaja, da je izbrani ponudnik priložil tri s strani referenčnih naročnikov potrjene reference ter da je za vse tri referenčne projekte v obrazcu P-2a navedel, da so bili izvedeni v zahtevanem časovnem obdobju. V obrazcu P-2a je izbrani ponudnik navedel, da je bilo v okviru posla opravljeno vzdrževanje gruče virtualnih strežnikov MS Hyper-V okolja z štirimi gostitelji in z minimalno 20 virtualnimi strežniki, na dveh lokacijah.

V točki 7.1.10. "Pogoji" je naročnik določil:
"Ponudnik mora izkazati vsaj dve referenci o vzdrževanju in upravljanju sistema varnostnega kopiranja s pomočjo programske opreme Microsoft System Center Data Protection Manager v zadnjih treh letih pred rokom za oddajo ponudb, ne glede na obdobje trajanja vzdrževanja. (v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo partnerji skupaj)".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v referenco družbe Hidria o.o.o. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik priložil še dve referenci, pri katerih je navedel da je bil referenčni posel opravljen v zahtevanem času ter kot opis posla navedel vzdrževanje in upravljanje sistema varnostnega kopiranja s pomočjo programske opreme Microsoft System Center Data Protection Manager. Obe referenci je potrdil referenčni naročnik.

V točki 7.1.11. "Pogoji" je naročnik določil:
"Ponudnik mora izkazati vsaj dve referenci vzdrževanja diskovnih polj HP Enterprise Virtual Arrays s programsko opremo HP Continuous Acces EVA delujočih na primarni in oddaljeni lokaciji v zadnjih treh letih pred rokom za oddajo ponudb, ne glede na obdobje trajanja vzdrževanja.
(v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo partnerji skupaj)".

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik priložil dve, s strani referenčnih naročnikov potrjeni referenci. Za obe referenci je izbrani ponudnik navedel, da sta bili izvedeni v zahtevanem časovnem obdobju ter kot opis posla navedel vzdrževanje diskovnega polja HP EVA s pomočjo programske opreme HP Continuous Acces EVA delujočih na primarni in oddaljeni lokaciji.

V točki 7.1.12. "Pogoji" je naročnik določil:
"Ponudnik mora izkazati vsaj dve referenci za medsebojno povezavo lokacij s pomočjo uporabe CWDM/DWDM tehnologije v zadnjih treh letih pred rokom za oddajo ponudb.
(v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo partnerji skupaj)".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik za izkazovanje pogoja priložil dve referenci, potrjeni s strani referenčnih naročnikov. Za oba referenčna posla je navedel, da sta bila izvedena v zahtevanem časovnem obdobju. V opisu obeh referenčnih poslov je izbrani ponudnik navedel, da je bila v okviru referenčnega posla izvedena vzpostavitev medsebojne povezave lokacij s pomočjo uporabe CWDM/DWDM tehnologije.

Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da je izbrani ponudnik pri vsakem zahtevanem pogoju naročnika priložil zahtevano število referenc, ki so bile potrjene s strani referenčnih naročnikov. Nadalje je potrebno ugotoviti, da navedbe izbranega ponudnika v zvezi z referencami ustrezajo zahtevam naročnika v razpisni dokumentaciji tako časovno kot tudi vsebinsko.

V povzetku predstavljenih ugotovitev gre zaključiti, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati zatrjevane nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

V zahtevku za revizijo vlagatelj nadalje zatrjuje tudi domnevne kršitve naročnika, ko je postopek s pogajanji izvedel, preden je preveril popolnost prejetih ponudb (vlagatelj zatrjuje kršitev tretjega odstavka 41. člena ZJN-2). V skladu s 14. členom ZPVPJN mora vlagatelj kumulativno izkazati interes za dodelitev naročila in realno stopnjo verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, da bi se mu priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije. Glede na dejstvo, da vlagatelj ni uspel izkazati zatrjevane nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, je potrebno ugotoviti, da zaradi domnevnih kršitev naročnika v povezavi z izvedbo pogajanj v konkretnem primeru vlagatelju ni nastala oziroma mu ni mogla nastati škoda. Namreč tudi, če bi se morebitne s tem povezane revizijske navedbe izkazale za utemeljene, zaradi popolnosti ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj nima več možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija vsebinsko ni presojala zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na domnevne kršitve naročnika v zvezi z vrstnim redom dejanj v postopku pogajanj.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila in je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve o oddaji javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za vplačano takso in nagrado za pooblaščenko. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 4.10.2013
predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Borzen d.o.o., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana
- Odvetnica Tanja Glušič, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana
- Nil Podatkovne komunikacije d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran