018-331/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Usposabljanje pilotov, letalskih tehnikov, kabinskega osebja in načrtovalcev operacij ter zagotavljanje načrtovanja letalskih operacij za letalo Falcon 2000ex.", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ADRIA AIRWAYS, d.d., Zgornji Brnik 130H, Brnik, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 10. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu 3. 6. 2013 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod št. objave JN6664/2013, 4. 6. 2013 pa še v Uradnem listu EU, in sicer pod št. objave 2013/S 106-181882. 31. 7. 2013 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila MORS 112/2013-ODP", iz katerega je razvidno, da je naročnik naročilo v sklopu 1 dodelil ponudniku BRIO, d.o.o., Na trati 2, Ljubljana " Šentvid (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V sklopu 2 naročnik naročila ni oddal, v sklopu 3 pa ga je dodelil vlagatelju. Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopu 1 izločil kot nepopolno, in sicer zato, ker je ugotovil, da vlagatelj ne razpolaga s pilotom, ki je imetnik veljavnih licenc za tip letala Falcon 2000EX za opravljanje dolžnosti inštruktorja in izpraševalca, oz. da lahko vlagatelj ta pogoj izpolni šele 3 mesece po podpisu pogodbe.

Zoper odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj z vlogo z dne 16. 8. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem v sklopu 1 primarno predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, podrejeno pa razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo v sklopu 1 nezakonito izločil kot nepopolno, da ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel oceniti kot popolno in da je bilo kršeno načelo enakopravne obravnave ponudnikov. V zvezi z izločitvijo njegove ponudbe vlagatelj navaja, da naročnik ni pojasnil, v čem naj bi bila njena pomanjkljivost. Naročnik vlagatelju tudi ni dopustil vpogleda v poročilo strokovne komisije o tehničnem delu ponudb. Vlagatelj pa predvsem poudarja, da v razpisni dokumentaciji ni bilo navedeno, da mora ponudnik razpolagati z ustreznim pilotom že v času oddaje ponudbe. Iz razpisne dokumentacije izhaja le, da mora ponudnik izpolnjevati pogoje iz Uredbe Komisije EU št. 1178/2011 glede licenciranja letalskega osebja ter razpolagati s pilotom, ki je imetnik veljavnih licenc za tip letala Falcon 2000EX za opravljanje dolžnosti inštruktorja in izpraševalca z veljavnim zdravniškim spričevalom za letalsko osebje. Vlagatelj se sklicuje na prakso Državne revizijske komisije in navaja, da je v konkretnem primeru jasno, da naročnik ni zahteval razpolaganja s pilotom v trenutku oddaje ponudbe, temveč šele pri izvedbi naročila. To po mnenju vlagatelja izhaja tudi iz Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da lahko ponudniki navedejo tehnično osebje ne glede na to, ali je zaposleno pri gospodarskem subjektu oz. zanj opravlja ali bo opravljalo delo. Če bi naročnik zahteval, da je treba s pilotom razpolagati že ob oddaji ponudbe, bi to moral izrecno zapisati, kot je to npr. storil pri zahtevi v zvezi s plačanimi obveznostmi. Vlagatelj nadaljuje, da obstaja le en pilot, ki je imetnik licenc za letalo Falcon 2000EX, ki je trenutno v tujini. Tega se zaveda tudi naročnik, ki je vlagatelju pred oddajo ponudbe izrecno sporočil, da zahteve glede pilota ni treba izpolnjevati ob oddaji ponudbe, temveč šele ob izvedbi. Vlagatelj zato predlaga zaslišanje njegovega predstavnika in razjasnjevalni sestanek, da bi se ugotovilo, koliko pilotov v Sloveniji ima zahtevano licenco in kakšno je bilo ustno zagotovilo naročnika. Zahtevo, da mora ponudnik v času izvedbe naročila razpolagati s pilotom, ki je imetnik ustreznih licenc, je vlagatelj izpolnil z izjavo, v kateri je omenil, da razpolaga z več kot 10 inštruktorji z ustreznimi kvalifikacijami, kot tudi z navedbo, da bo enega prekvalificiral za potrebe opravljanja inštrukcij na letalu Falcon 2000EX. Vlagatelj nadaljuje, da zahteve glede pilota niti na podlagi zakona niti na podlagi razpisne dokumentacije ni mogoče interpretirati tako, da bi jo bilo treba izpolnjevati ob oddaji ponudbe. Takšna interpretacija bi bila v nasprotju z ZJN-2, saj bi pomenila omejevanje konkurence, kršitev načela sorazmernosti in kršitev načela enakopravne obravnave. Naročilo je bilo objavljeno 31. 5. 2013, rok za oddajo ponudb pa je bil 10. 7. 2013. V tako kratkem času je nemogoče izvesti prekvalifikacijo, za katero pred izvedbo javnega naročila tudi ni nobenega razloga. Vlagatelj navaja, da bi bila zahteva glede razpolaganja s pilotom ob oddaji ponudbe prestroga, preseneča pa ga, da naročnik ni zahteval drugih pogojev, ki so sicer običajni v drugih postopkih javnega naročanja. Vlagatelj tudi navaja, da kršitev v zvezi z zahtevo za pilota prej ni uveljavljal, ker je dobil ustno zagotovilo naročnika, da te zahteve ni treba izpolniti ob oddaji ponudbe, temveč šele kasneje. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, in sicer zato, ker naj ne bi bil ustrezno usposobljen, saj nima izkušenj in je v letih 2011 in 2012 imel bistveno nižje prihodke, kot znaša vrednost predmetnega naročila. Izbrani ponudnik naj tudi ne bi imel referenc ter naj ne bi bil priznan s strani pristojne nacionalne agencije. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik neposredno pred rokom za oddajo ponudb spremenil akt o ustanovitvi in dodal dejavnost vozniških šol. S tem je želel formalno zadostiti pogoju registracije, vendar je pri tem spregledal, da nima registriranih vseh potrebnih dejavnosti. Izbrani ponudnik tako ne more šolati pilotov ali izvajati praktičnega letenja, navaja vlagatelj, in nadaljuje, da izbrani ponudnik za svojega podizvajalca ni izkazal, da ima plačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali davkov, prav tako pa tudi ni predložil ustreznega kavcijskega zavarovanja.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 26. 8. 2013 opredelil do vlagateljevih revizijskih navedb. Izbrani ponudnik najprej navaja, da predmetne storitve spadajo pod storitve B. V nadaljevanju izbrani ponudnik navaja, da se vlagatelj neutemeljeno sklicuje na sklep Državne revizijske komisije ter da je pogoj v zvezi z razpolaganjem s pilotom jasen, vlagatelj pa ga nedvomno ne izpolnjuje. Razlaga, da ponudnikom tega pogoja ni treba izpolniti ob predložitvi ponudbe, bi pripeljala do tega, da bi lahko ponudniki vse pogoje izpolnili šele v prihodnosti. Pri tem je nepomembno, ali lahko v Sloveniji pogoj izpolni le ena fizična oseba, saj je treba upoštevati celoten trg EU, navedbe pa so tudi prepozne. Po mnenju izbranega ponudnika se vlagatelj tudi neutemeljeno sklicuje na ustna navodila naročnika, saj se lahko ponudbe presoja le na podlagi razpisne dokumentacije in pojasnil, ki morajo biti podana v določeni obliki. Izbrani ponudnik se opredeljuje tudi do navedb glede popolnosti njegove ponudbe in navaja, da vlagatelj zanje ne izkazuje aktivne legitimacije. Izbrani ponudnik navaja, da je izpolnil vse naročnikove zahteve, zato predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 5. 9. 2013 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da se je odločil oddajo predmetnih storitev, ki sicer spadajo v seznam storitev B, objaviti na portalu javnih naročil. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval pilota z ustreznimi licencami, vlagatelj pa je v ponudbi izjavil, da bo ob morebitno uspešni zaključeni kandidaturi usposobil enega od inštruktorjev za izvedbo javnega naročila v roku treh mesecev od podpisa pogodbe. Ta izjava je dokaz, da vlagatelj ni izpolnjeval pogoja na dan oddaje ponudbe. Naročnik navaja, da trditev o tem, da z ustreznim pilotom ni treba razpolagati že v trenutku oddaje ponudbe, ne vzdrži, saj je v razpisni dokumentaciji tudi zahteva, da mora biti večji del predmetnega naročila realiziran v štirih mesecih od datuma veljavnosti pogodbe. V odločitvi o oddaji naročila je naročnik obrazložil neizpolnjevanje pogojev, vlagatelj pa bi lahko zahteval tudi dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Glede vlagateljevih navedb o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika naročnik navaja, da referenc ni zahteval in da je izbrani ponudnik predložil dokazila podizvajalcev glede priznanja nacionalnih agencij. Izbrani ponudnik je za izvajanje naročila ustrezno registriran, naročnik pa ga je preveril tudi glede poravnanih obveznosti pri pristojnem davčnem uradu. Glede kavcijskega zavarovanja naročnik navaja, da ga je zahteval šele po sklenitvi pogodbe, zato ga ponudniki tudi niso priložili v ponudbi.

Naročnik je dne 10. 9. 2013 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ter postopka pravnega varstva.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 11. 9. 2013 opredelil do naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj navaja, da naročnik ni zanikal dejstva, da je vlagatelju ustno sporočil, da lahko pilota zagotovi šele ob izvajanju naročila. Naročnik prav tako ni zanikal, da obstaja samo en pilot z ustreznimi licencami, kar pomeni, da je treba ta dejstva šteti za nesporna. Vlagatelj ponavlja, da je naročnik v predmetnem postopku jasno zahteval, da mora ponudnik s pilotom razpolagati šele pri izvedbi naročila, kar izhaja tako iz zakona kot tudi iz razpisne dokumentacije. Po mnenju vlagatelja naročnik tako sploh ni pojasnil, v čem naj bi bila kršitev zakona, saj je navedel le, da bo vlagatelj pilota zagotovil šele tri mesece po podpisu pogodbe, kar pa ne predstavlja kršitve zakona ali razpisne dokumentacije. Po mnenju vlagatelja je naročnik tudi izkazal, da je ravnal diskriminatorno, saj je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, čeprav ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisne dokumentacije. Dejstvo, da so s strani pristojne nacionalne agencije priznani podizvajalci izbranega ponudnika, po mnenju vlagatelja ni dovolj, prav tako pa izbrani ponudnik nima ustrezne registracije za izvajanje predmetnih storitev. Vlagatelj ponavlja tudi navedbo glede vprašanja neplačanih obveznosti za podizvajalce in navaja, da preseneča dejstvo, da naročnik naročilo oddaja zasebniku, ki je popolnoma neusposobljen za izvedbo predmetnega naročila, pri čemer naročnik ni določil nobenih primerljivih ekonomsko-finančnih pogojev. Vlagatelj zaključuje, da ni jasno, zakaj je naročnik izpostavil, da gre za storitve iz Seznama storitev B, saj se je sam odločil, da bo naročilo objavil. Po mnenju vlagatelja bi moral v vsakem primeru ravnati skladno z lastno razpisno dokumentacijo in temeljnimi načeli javnega naročanja.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik na portalu javnih naročil objavil obvestilo o naročilu, v katerem je navedel, da izvaja odprti postopek. Iz opredelitve vsebine razpisanih storitev izhaja, da naročnik v obravnavanem primeru naroča storitve usposabljanja pilotov, letalskih tehnikov, kabinskega osebja in načrtovalcev operacij ter storitve zagotavljanja načrtovanja letalskih operacij za letalo Falcon 2000EX (točka II.1.1 obvestila o naročilu). V točki II.1.2 obvestila o naročilu je naročnik razpisane storitve uvrstil v kategorijo 24, natančneje pa jih je po posameznih sklopih opredelil v prilogi B obvestila o naročilu, kjer je za sklop 1 (v katerem je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo) navedel:

"NAZIV SKLOPA: IZVEDBA PREŠOLANJA PILOTOV NA TIP LETALA FALCON 2000EX ZA DOSEGANJE OPERATIVNIH ZMOGLJIVOSTI.

1) KRATEK OPIS

IZVEDBA PREŠOLANJA PILOTOV NA TIP LETALA FALCON 2000EX ZA DOSEGANJE OPERATIVNIH ZMOGLJIVOSTI:

- usposabljanje pilotov za vlogo vodja posadke, pilot in kopilot;
- izdelava letalske strokovne literature.

2) ENOTNI BESEDNJAK JAVNIH NAROČIL (CPV):

- 80000000 (Storitve izobraževanja in usposabljanja)
- 80600000 (Storitve usposabljanja na področju obrambnih in varnostnih materialov)
- 80650000 (Usposabljanje in simulacije na zrakoplovih, raketah in vesoljskih plovilih)".

Predmetno naročilo se torej nanaša na izvajanje storitev izobraževanja in usposabljanja naročnikovih delavcev, natančneje na usposabljanje pilotov za letalo Falcon 2000EX. Iz 20. člena ZJN-2 in na njegovi podlagi sprejete Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, številka 18/07; v nadaljevanju: Uredba) izhaja, da je potrebno pojem storitev v postopkih oddaje javnih naročil deliti na dve skupini, in sicer na storitve iz Seznama storitev A in na storitve iz Seznama storitev B. Navedena delitev je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004 in je pomembna zato, ker za vsako od njiju veljajo drugačna pravila javnega naročanja. Medtem ko za storitve iz Seznama A veljajo vsa obvezujoča pravila ZJN-2, velja za drugo skupino storitev zgolj zelo omejen del zakonskih določb. Nasprotno od storitev iz Seznama A predstavljajo storitve iz Seznama B skupino tako imenovanih "ne-prioritetnih storitev" s stališča oblikovanja skupnega trga Evropske skupnosti. Čeprav so slednje v pretežnem delu (torej z izjemo nekaterih obvezujočih pravil v zvezi z opisi predmeta naročila in oglaševanjem) izvzete iz področja evropske ureditve in posledično prepuščene v urejanje nacionalnim zakonodajam, je tudi ZJN-2 prevzel ureditev, ki izhaja iz direktive.

Iz določila drugega odstavka 20. člena ZJN-2 tako izhaja, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije ter da mora naročnik pri naročanju teh storitev spoštovati pravila ZJN-2 za objavo obvestil o oddaji naročila. Iz Priloge 2, ki je sestavni del Uredbe, izhaja 11 kategorij storitev (od kategorije številka 17 do kategorije številka 27), skupaj z ustreznimi referenčnimi numeričnimi kodami. Iz Priloge 2 k Uredbi izhaja, da so "storitve s področja izobraževanja in poklicnega usposabljanja" uvrščene v kategorijo številka 24. Enaka ureditev izhaja tudi iz Direktive 2004/18/ES, ki v 21. členu (Javna naročila storitev s seznama v Prilogi II B) določa, da se naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi II B, oddajo v skladu s členom 23 (Tehnične specifikacije) in členom 35(4) (obvestilo o izidu postopka oddaje naročil). Navedena direktiva v Seznamu storitev B, pod kategorijo številka 24, navaja tudi "storitve s področja izobraževanja in poklicnega usposabljanja".

Naročnik v predmetnem postopku naroča izvajanje storitev izobraževanja in usposabljanja pilotov za letalo Falcon 2000EX. Navedene storitve je naročnik uvrstil v kategorijo 24, v katero spadajo storitve s področja izobraževanja in poklicnega usposabljanja. To pomeni, da je treba predmet tega javnega naročila obravnavati kot storitev iz Seznama storitev B. Kot je bilo že zapisano, se ZJN-2 v primeru oddaje storitev iz Seznama storitev B uporablja omejeno oziroma se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo (le) v skladu s tistimi določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije (37. člen ZJN-2), naročnik pa mora pri naročanju teh storitev spoštovati tudi pravila zakona za objavo obvestil o oddaji naročila (58., 62. in 63. člen ZJN-2). Navedene določbe predstavljajo edino pravno podlago za presojo naročnikovih ravnanj, kadar gre za naročanje storitev s Seznama storitev B.

Kršitve, ki jih vlagatelj očita naročniku, se ne nanašajo na vprašanje pravil za opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije in tudi ne na vprašanje pravil za objavo obvestil, temveč se nanašajo na vprašanje vpogleda v dokumentacijo (22. člen ZJN-2), na vprašanje opredeljevanja kadrovskih pogojev in ocenjevanja kadrovske usposobljenosti vlagatelja (45. člen ZJN-2) ter na vprašanje opredeljevanja osnovnih, poklicnih in ekonomsko " finančnih pogojev in ocenjevanje usposobljenosti izbranega ponudnika (41., 42., 43. in 44. člen ZJN-2). Ker določila ZJN-2, katerih kršitev zatrjuje vlagatelj, v obravnavanem primeru naročnika glede na določbo drugega odstavka 20. člena ZJN-2 ne zavezujejo, se Državna revizijska komisija o njih ne more izrekati. Določilo 20. člena ZJN-2 namreč predstavlja tudi skrajno mejo presoje v postopku pravnega varstva v primeru oddaje storitev iz Seznama B. V obravnavanem primeru se torej zatrjevane kršitve postopka, ki naj bi jih storil naročnik, ne nanašajo na ravnanja, ki so zapovedana v ZJN-2 v zvezi s storitvami, ki so uvrščene v Seznam storitev B, zato ni podlage, da bi se Državna revizijska komisija do njih lahko opredeljevala.

Na navedeno ugotovitev ne morejo vplivati vlagateljeve navedbe, da je naročnik predmetno naročilo objavil na portalu javnih naročil in da naj bi se pri tem zavezal spoštovati določbe javnega naročanja, ki se nanašajo na odprt postopek, v vsakem primeru pa bi moral ravnati v skladu z lastno razpisno dokumentacijo in temeljnimi načeli javnega naročanja. Kot je bilo že zapisano, 20. člen ZJN-2 izrecno omejuje naročnikove dolžnosti v postopku oddaje javnega naročila in s tem izključuje uporabo ostalih določb, ki sicer zavezujejo naročnike v tistih postopkih oddaje javnih naročil, katerih predmet niso storitve iz Seznama storitev B. Ker v ZJN-2 ni pravne podlage za presojo kršitev, ki jih vlagatelj zatrjuje v zahtevku za revizijo, se Državna revizijska komisija do revizijskih navedb ne more vsebinsko opredeljevati.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, je glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj plačal takso v višini 7.207,76 EUR. Ker je bil zahtevek za revizijo vložen dne 16. 8. 2013, torej po uveljavitvi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 63/2013), je treba v predmetnem postopku pravnega varstva uporabiti spremenjeno določbo tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN, ki določa, da znaša taksa v primeru storitev iz Seznama storitev B 1.000,00 EUR. Ker je vlagatelj plačal takso v previsokem znesku, bo Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje četrtega odstavka 72. člena ZJN-2 ministrstvu, pristojnemu za finance, naložilo vračilo preveč plačane takse.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 26. 8. 2013, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval povračilo stroškov. Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da priglašeni stroški izbranega ponudnika niso potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN) in je njegovo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 2. 10. 2013


predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve

Natisni stran