018-339/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20. in 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata in Sonje Drozdek " Šinko ter Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Dobava zimskih pnevmatik z boljšim izkoristkom goriva in boljšim oprijemom na mokri podlagi; sklop 3", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Goodyear Dunlop Sava Tires, proizvodnja pnevmatik, d.o.o., Škofjeloška 6, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 26. 9. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila blaga "Dobava zimskih pnevmatik z boljšim izkoristkom goriva in boljšim oprijemom na mokri podlagi", ki ga je 9. 5. 2013 objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN5422/2013, in 11. 5. 2013 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2013/S 091-154910.

Naročnik je 14. 8. 2013 izdal dokument "Sklepi o izidu naročila", št. 430-365/2013/38, s katerim je ponudnike seznanil z odločitvami o oddaji predmetnega javnega naročila po posameznih sklopih (skupaj je bilo razpisanih šest sklopov). Iz dokumenta je razvidno, da je naročnik v sklopu 3 (Zimske pnevmatike z boljšim izkoristkom goriva in boljšim oprijemom na mokri podlagi R16 M+S) javno naročilo oddal ponudniku BARTOG d.o.o., Obrtniška 18, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) z obrazložitvijo, da je ponudba izbranega ponudnika skladno z načinom ocenjevanja po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba prejela največje število točk in bila zato najugodnejša, naročnik pa je ugotovil tudi popolnost ponudbe, zato je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku.

Vlagatelj je 28. 8. 2013 vložil zahtevek za revizijo, s katerim izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 3. Vlagatelj naročniku očita, da je določil nerazumno visok ponder za popust v % oziroma da tega kriterija ne bi smel vključiti v razpis, saj ne kupuje popusta, ampak pnevmatike, ter da je vlagatelj dobil nerazumno malo točk za merilo M3 (Energijsko učinkovitost) glede na konkurenco.

Naročnik je 18. 9. 2013 izdal odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da se vlagateljev očitek glede ponderiranja pri merilu M2 (popust) navezuje na merila, objavljena v objavi in podana v razpisni dokumentaciji, zaradi česar bi moral vlagatelj zahtevek za revizijo s temi kršitvami vložiti pred potekom roka za prejem ponudb, zato je naročnik ta očitek smatral kot prepozen. Kljub navedenemu naročnik v nadaljevanju pojasni, katera merila je objavil v razpisni dokumentaciji in kako jih je ovrednotil ter zakaj ni mogoče govoriti o nesorazmerno visokem ponderju pri merilu popust. V zvezi z vlagateljevimi očitki, da je za merilo M3 (energijska učinkovitost) prejel nerazumno malo točk glede na konkurenco, naročnik pojasni, da je bilo to merilo v razpisni dokumentaciji podano tako, da je ponudnik lahko sam izračunal, koliko točk je prejel za svojo ponudbo, in sicer na podlagi podatkov, ki jih je vlagatelj navedel v obrazcu ponudbenega predračuna za sklop 3 in na podlagi v razpisni dokumentaciji natančno obrazloženega načina ocenjevanja po tem merilu. Naročnik v nadaljevanju prikaže izračun točk po spornem merilu za ponudbo vlagatelja v sklopu 3 in zaključi, da je vlagateljevo ponudbo pravilno točkoval.

Naročnik je 20. 9. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil nerazumno visok ponder za merilo M2 (popust) oziroma da tega merila ne bi smel vključiti v razpis, se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da gre pri navedenem očitku za kršitve v zvezi z zahtevami razpisne dokumentacije, ki jih v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni mogoče več navajati.

Četrti odstavek 25. člena ZPVPJN določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je vlagatelj z vsebino razpisne dokumentacije, vključno z njenimi spremembami, ki se nanašajo na določitev spornega merila M2 (popust), seznanil po objavi obvestila o naročilu in pregledu razpisne dokumentacije oziroma po objavi popravka glede navedenega merila na Portalu javnih naročil (objava št. JN7201/2013 z dne 12. 6. 2013). Zato so mu bile vse kršitve, ki jih navaja v zvezi z oblikovanjem meril v razpisni dokumentaciji, znane pred potekom roka za predložitev ponudb, in bi moral, v kolikor je menil, da je naročnik pri postavitvi meril ravnal nezakonito, zahtevek za revizijo vložiti pred potekom roka za predložitev ponudb. V fazi po poteku roka za predložitev ponudb oziroma po izdaji odločitve o oddaji naročila revizijskih navedb, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN ni več mogoče vsebinsko obravnavati, kar v obravnavanem primeru velja tudi za vlagateljeve revizijske navedbe glede nedopustnosti oziroma nesorazmernosti postavljenega merila M2 (popust).

Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti vlagateljevim navedbam, da je naročnik kršil razpisno dokumentacijo in Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ker je v sklopu 3 vlagatelju glede na konkurenco priznal premalo točk za merilo M3 (energijska učinkovitost). Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel nobenih (pravnorelevantnih) dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti zatrjevano naročnikovo kršitev. Vlagatelj ni konkretno opredelil, v primerjavi s katerimi konkurenčnimi ponudbami je naročnik njegovo ponudbo nepravilno ocenjeval, niti ni z ničemer zatrjeval, da bi morala njegova ponudba glede na način ocenjevanja pri merilu M3 (ki je bil natančno opisan v točki 13. 3. razpisne dokumentacije) in ob upoštevanju vsebine njegove ponudbe doseči več točk, kot jih je dejansko prejela. Kadar vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo nepravilno ocenil oziroma jo neenakopravno obravnaval v primerjavi z drugimi ponudbami, mora pojasniti, zakaj je naročnikova ocena njegove ponudbe nepravilna oziroma zakaj meni, da bi moral naročnik njegovo ponudbo v primerjavi z ostalimi (konkretno opredeljenimi) konkurenčnimi ponudbami drugače ovrednotiti. Vlagatelj je namreč tisti, ki mora v zahtevku za revizijo navesti kršitve, ki jih očita naročniku, za utemeljevanje teh kršitev pa mora v zahtevku za revizijo navajati tudi dejstva in dokaze, s katerimi očitane kršitve dokazuje (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Ker vlagatelj v obravnavanem delu konkretne trditvene podlage ni navedel, čeprav je ta v skladu s 6. točko točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN njegovo breme, je Državna revizijska komisija njegove navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik je z vlogo z dne 23. 9. 2013 Državni revizijski komisiji podal predlog za sklenitev pogodbe po 20. členu ZPVPJN.

ZPVPJN v prvem odstavku 20. člena določa, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadarkoli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, dovoli sklenitev pogodbe.

V obravnavanem primeru je naročnik izdal odločitev o oddaji naročila in naročilo v sklopu 3 dodelil izbranemu ponudniku, medtem ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo, s katerim je vlagatelj izpodbijal odločitev o oddaji naročila oziroma izločitvi njegove ponudbe, kot neutemeljenega zavrnila. Z navedeno odločitvijo Državne revizijske komisije je odločitev o zahtevku za revizijo postala pravnomočna (četrti odstavek 39. člena ZPVPJN), odločitev o dodelitvi naročila pa ostaja v veljavi. Ker bo naročnik že na tej podlagi lahko sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom, je Državna revizijska komisija predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, dovoli sklenitev pogodbe, zaradi odpadle pravne podlage oziroma pravnega interesa za odločanje, zavrgla.

Ker na odločitev Državne revizijske komisije o zavrženju naročnikovega predloga po 20. členu ZPVPJN mnenje vlagatelja o naročnikovemu predlogu (ki ga lahko v skladu z drugim odstavkom 20. člena ZPVPJN vlagatelj posreduje v treh delovnih dneh od prejema naročnikovega predloga) ne bi moglo v ničemer vplivati, je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju načela hitrosti (9. člen ZPVPJN), o naročnikovem predlogu odločila brez čakanja na morebitno vlagateljevo mnenje v zvezi s predlogom.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 26. 9. 2013


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:
" Goodyear Dunlop Sava Tires, proizvodnja pnevmatik, d.o.o., Škofjeloška 6, Kranj
" Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana
" BARTOG d.o.o., Obrtniška 18, Velenje
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana



Vložiti:
" arhiv " spis (tu)

Natisni stran