018-309/2013 Slovenske železnice d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami, v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Geodetske storitve" - sklop 1 in 2, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Protim Ržišnik Perc, arhitekti in inženirji d.o.o., Poslovna cona A 2, Šenčur (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.09.2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Odločitev o oddaji javnega naročila št. 278.1-3931/2013, z dne 12.07.2013, v delu, ki se nanaša na 1. in 2. sklop.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Geodetske storitve", ki je bilo dne 15.04.2013 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 4239/2013.

Naročnik je dne 12.07.2013 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 278.1-3931/2013. Naročnik je v obrazložitvi navedel, katerih pet ponudnikov je bilo v štirih sklopih najugodnejših, oziroma s katerimi petimi ponudniki bo v vsakem izmed štirih sklopov sklenil okvirni sporazum. Naročnik je v 1. sklopu izbral naslednje ponudnike: 1. Geomer d.o.o., Ljubljana - Črnuče, 2. Geodetski zavod Celje d.o.o., Celje, 3. Geodet inženiring d.o.o., Ljubljana, 4. Žolnir d.o.o., Šempeter pri Gorici in 5. Geograd d.o.o., Ljubljana. V 2. sklopu so bili izbrani naslednji ponudniki: 1. Geomer d.o.o., Ljubljana - Črnuče, 2. Geodetski zavod Celje d.o.o., Celje, 3. ZPKSU d.o.o., Grosuplje, 4. Geodet inženiring d.o.o., Ljubljana in 5. Geograd d.o.o., Ljubljana. Iz obrazložitve tudi izhaja, da so bile tri prejete ponudbe (vključno z vlagateljevo) neobičajno nizke. Ker prejeta pojasnila ponujenih cen po mnenju naročnika niso prepričljivo pojasnila oblikovanja cen, oziroma niso odpravila dvoma o zmožnosti izpolnitve naročila, so bile vse tri ponudbe izločene.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 05.08.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev v delu, ki se nanaša na sklopa 1 in 2 razveljavi ter se v obeh sklopih tudi vlagatelja uvrsti med sklenitelje okvirnega sporazuma. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi zapisal, da je njegova ponudba v primerjavi z drugimi ponudbami po posameznih sklopih neobičajno nizka. Vlagatelj pojasnjuje, da ga je naročnik pozval k pojasnitvi ponujene cene. Vlagatelj je posredoval izčrpno pisno obrazložitev, v kateri je vsebinsko in na podlagi izvedenih preračunov izkazal, da lahko za ponujeno ceno, ki temelji na Ceniku geodetskih storitev Inženirske zbornice Slovenije, razpisane storitve izvede v polnem obsegu, pravočasno in kvalitetno. Naročnik ga je nato z obrazložitvijo, da njegovo pojasnilo o neobičajno nizki ponudbeni ceni ni prepričljivo pojasnilo oblikovanja cen v smislu prvega odstavka 50. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in ni odpravilo dvoma o možnosti izpolnitve naročila, izločil iz postopka. Vlagatelj navedeni odločitvi naročnika nasprotuje in zatrjuje, da je v pisni obrazložitvi navedel podrobne podatke in utemeljil elemente ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je podatke oprl na preverljivo in realno osnovo, in sicer na Cenik geodetskih storitev Inženirske zbornice Slovenije, ki predstavlja orientacijo za formiranje ponudbenih cen v geodetski stroki in je znotraj stroke tudi splošno uporabljen. Vlagatelj zatrjuje, da je (kjer je bilo to možno), sledil tarifnemu delu cenika geodetskih storitev. Ker pa naročnik obsega storitev ni specificiral v skladu z navedenim cenikom, se je vlagatelj pri oblikovanju ponudbene cene oprl na obračun geodetskih storitev po urnih postavkah. Vlagatelj še navaja, da ga naročnik obravnava neenakopravno ter da (posledično) izvaja negospodarno in neučinkovito porabo javnih sredstev.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (dokument št. 278.1-4743/2013, z dne 22.08.2013). Naročnik pojasnjuje, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila skupaj prejel 22 ponudb, v 1. sklopu 16 ponudb in v 2. sklopu 18 ponudb. Naročnik navaja, da je v 10. točki razpisne dokumentacije (Ponudbena cena) zapisal jasna navodila o tem, kaj naj vsebuje ponudbena cena, v 11. točki (neobičajno nizka ponudba) pa je ponudnike vnaprej seznanil z možnostjo preveritve neobičajno nizke ponudbene cene in z dejstvom, da bodo ponudbe z neobičajno nizko ceno lahko izločene. Po opravljeni razvrstitvi pravočasnih ponudb in ob upoštevanju edinega merila najnižja cena, sta bili ponudbi vlagatelja in družbe LGB d.o.o. najnižji, pri čemer sta ponujeni ceni bistveno odstopali od povprečja ostalih ponudbenih cen. Naročnik zatrjuje, da ima interes, da dobi ustrezno storitev po najnižji ceni, vendar mu je ugotovljeno odstopanje od povprečnih cen vzbudilo resen dvom v sposobnost obeh ponudnikov, da izpolnita naročilo. Obe ponudbi sta v 2. sklopu za več kot 50 % nižji od povprečne vrednosti ostalih ponudb, v 1. sklopu pa za več kot 20 % nižje od naslednje uvrščene ponudbe. Skrb naročnika je še toliko večja v obravnavanem primeru, saj namerava po pravnomočnosti odločitve s petimi najugodnejšimi ponudniki skleniti okvirni sporazum. Iz navedenega razloga je vlagatelja in ostale ponudnike, pri katerih je bila ugotovljena neobičajno nizka cena, pozval, da mu, v skladu s 50. členom ZJNVETPS, podrobno pojasnijo ponudbeno vrednost. Vlagatelj je v postavljenem roku poslal podrobno pojasnilo o ponudbenih cenah, vendar naročnika ni uspel prepričati, da lahko uspešno izvede javno naročilo. Njegovo pojasnilo ni vsebovalo niti ene zakonsko predvidene podrobnosti. Naročnik navaja, da vlagatelj pri oblikovanju ponudbene cene ni upošteval vseh elementov iz 10. točke razpisne dokumentacije. Vlagateljeva cena ne vsebuje prevoznih stroškov in ostalih stroškov, pri dveh postavkah naročila za posamezen sklop je tako navedel ceno izvedbe ene storitve v višini 1,00 EUR. Vlagatelj je pojasnil, da gre pri tem za dodatno delo, ki bistveno ne podaljša delovnega procesa, ob upoštevanju dosedanjih izkušenj pa je za razpisano količino potrebna ena ura več, kar glede na urno postavko geodeta (zahtevna dela) znese cca. 1 EUR/parcelo. Vlagatelj se v pojasnilu sklicuje na uporabo Cenika geodetskih storitev Inženirske zbornice Slovenije, pri čemer je iz cenika uporabil predvsem urno postavko in s cenikom določeno vrednost točke, ne pa tudi tarifnega dela cenika geodetskih storitev, ker (kot je zapisal) naročnik ni navedel obsega storitev in specifikacije v skladu s predmetnim cenikom. Naročnik navedeno pojasnilo zavrača in navaja, da je tarifni del cenika geodetskih storitev možno uporabiti neodvisno od tega, za kakšen obseg storitev gre, vsebina razpisane storitve pa je definirana v razpisni dokumentaciji. Naročnik na koncu še navaja, da od ponudnikov tudi sicer ni zahteval obvezne uporabe Cenika geodetskih storitev Inženirske zbornice Slovenije.

Naročnik je z vlogo, z dne 26.08.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega revizijskega zahtevka ugotovila, da vlagatelj ni plačal takse v ustrezni višini (pri tem je vlagatelj sledil naročnikovemu napačnemu pravnemu pouku). Vlagatelja je zato dne 11.09.2013 pozvala k doplačilu takse. Vlagatelj je dokazilo o doplačilu takse Državni revizijski komisiji posredoval dne 17.09.2013.

Državna revizijska komisija je dne 27.09.2013 od vlagatelja prejela dopis "Vloga za povračilo preplačane takse za predrevizijski in revizijski postopek". Vlagatelj se ne strinja z višino takse, ki jo je določila Državna revizijska komisija, in zahteva, da se mu znesek (v višini 1.426,08 EUR) vrne skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo, po preverjanju ponudbene cene, upravičeno izločil iz postopka.

22. a točka 2. člena ZJNVETPS določa, da je neobičajno nizka ponudba tista, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti. Ravnanje s ponudbo, za katero naročnik oceni, da je neobičajno nizka, je določeno v 50. členu ZJNVETPS. Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu, glede na njegove predhodno določene zahteve, ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, mora preveriti, ali je neobičajno nizka. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Preden naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, mora od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na a) ekonomičnost načina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve, b) izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev, c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik, d) skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga in e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč. Naročnik mora te postavke preveriti ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, tako ponudbo izloči.

Iz citiranih določil 50. člena ZJNVETPS je razvidno, da mora naročnik v primeru, če oceni, da ponudnik za ponujeno ceno razpisanega javnega naročila ne bo mogel opraviti v skladu z njegovimi zahtevami, izvesti postopek preverjanja njegove ponudbe. V tem postopku ima ponudnik pravico podati pojasnila o tistih elementih ponudbene cene, ki jih določi naročnik, šele na podlagi preučitve teh pojasnil pa se nato naročnik lahko odloči, ali bo njegovo ponudbo izločil ali uvrstil v nadaljnji postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Določba 50. člena ZJNVETPS se torej nanaša (le) na tiste položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje (po njegovem mnenju) nizko ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba (kljub nizki ceni) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Določba 50. člena ZJNVETPS je namenjena varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo z nizko ceno, za katero naročnik oceni, da je neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve ter jo zato želi zavrniti. V skladu z ZJNVETPS ima naročnik možnost, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se v postopku, predpisanem v 50. členu ZJNVETPS, na podlagi naknadnih pojasnil ponudnika prepriča, da je njegov sum o neobičajno nizki ponudbi utemeljen. Odločitev o tem, ali bo pričel postopek ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe, je predmet naročnikove avtonomne presoje - seveda le v primeru, kadar niso izpolnjeni pogoji za obligatorno preverjanje. V obravnavanem primeru so ti pogoji izpolnjeni v 2. sklopu. Naročnik je v tem sklopu prejel 17 pravočasnih ponudb, pri čemer je vlagateljeva ponudba za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb (povprečna vrednost ponudb v tem sklopu znaša 6.463,53 EUR z DDV, vlagatelj pa je ponudil ceno v višini 2.346,00 EUR z DDV) in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe (cena naslednje uvrščene ponudbe znaša 2.934,00 EUR). Naročnik je tudi v 1. sklopu prejel več kot štiri pravočasne ponudbe (prejel je 16 pravočasnih ponudb), prav tako je tudi v tem sklopu vlagateljeva ponudba za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb (povprečna vrednost ponudb v tem sklopu znaša 6.398,65 EUR z DDV, vlagatelj pa je ponudil ceno v višini 2.808,00 EUR z DDV), ni pa izpolnjen tudi pogoj, ki zahteva, da mora biti vlagateljeva ponudba za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe (vlagatelj je v tem sklopu ponudil ceno v višini 2.808,00 EUR z DDV, ponudbena cena naslednje uvrščene ponudbe pa znaša 2.934,00 EUR z DDV).

V konkretnem primeru se je naročnik odločil, da bo preveril, ali je vlagateljeva ponudba neobičajno nizka v obeh sklopih (naročnik je predmetno javno naročilo razdelil na širi samostojne sklope, vlagatelj pa je oddal ponudbo zgolj v 1. in 2. sklopu). Vendar naročnik pri preverjanju vlagateljevih ponujenih cen ni ravnal v skladu s 50. členom ZJNVETPS. Kot namreč izhaja iz naročnikova poziva, z dne 03.06.2013, je edini razlog naročnika, zaradi katerega je vlagatelja pozval "k pisnemu pojasnilu vseh podrobnosti elementov ponudbe", njegov "dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na ponujeno vrednost dane ponudbe". Naročnik v pozivu ni navedel, v zvezi s katerimi elementi ponudbe, zahteva podrobne podatke ter vrednostno utemeljitev. Kljub temu in dejstvu, da se je vlagatelj odzval z detajlno obrazložitvijo ponujenih cen (ki vsebuje podrobna pojasnila za vse postavke javnega naročila v obeh sklopih), je naročnik vlagateljevo pojasnilo zavrnil s pavšalno obrazložitvijo, "da pojasnilo ni zadostilo zahtevam prvega odstavka 50. člena ZJNVETPS" (zapisnik naročnika, z dne 17.06.2013). Podobno obrazložitev je naročnik navedel tudi v obrazložitvi izpodbijane odločitve, kjer je zapisal, "da pojasnilo o neobičajno nizki ceni ni prepričljivo pojasnilo oblikovanja cen v smislu podrobnosti, opredeljenih v prvem odstavku 50. člena ZJNVETPS, in ni odpravilo dvoma o možnosti izpolnitve naročila". Naročnik je šele v sklepu, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, prvič konkretno navedel, da je vlagatelj pri dveh postavkah (navedena ugotovitev se nanaša na oba sklopa) ponudil ceno v višini 1,00 EUR ter da vlagateljeva cena ne vsebuje prevoznih stroškov in ostalih stroškov. Naročnik je tudi navedel, da se je vlagatelj skliceval na uporabo Cenika geodetskih storitev Inženirske zbornice Slovenije, pri čemer naj bi vlagatelj uporabil predvsem urno postavko in s cenikom določeno vrednost točke, ne pa tudi tarifnega dela cenika geodetskih storitev. Čeprav naročnik v pozivu, kot že izhaja iz te obrazložitve, ni navedel v zvezi s katerimi elementi ponudbe zahteva podatke ter vrednostno utemeljitev in kljub temu, da se je vlagatelj odzval s pojasnili za vse postavke javnega naročila, je naročnik v sklep, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, tudi zapisal, da vlagateljevo pojasnilo "ni vsebovalo niti ene zakonsko predvidene podrobnosti".

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da je pri ponudbah, danih za predmetno javno naročilo, lahko relevantna le ponudbena cena kot celota. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, se neobičajno nizka ponudba ne presoja le glede cen posameznih postavk, ampak je ključna končna ponudba oziroma končna ponudbena cena, medtem ko je podrobnejša struktura posameznih postavk (oblikovanje cen teh postavk) znotraj te načeloma stvar poslovne politike posameznega konkurenta na relevantnem trgu. Končna skupna ponudbena cena, podana s strani sodelujočih ponudnikov v posameznem postopku oddaje javnega naročila, je namreč praviloma najbolj resen indikator oziroma pokazatelj trenutnih tržnih razmer na relevantnem trgu, upoštevajoč vse zahteve in pogoje naročnika, ki jih je v zvezi s tem postavil naročnik.

Predmet obravnavanega javnega naročila v konkretnem primeru je izvajanje geodetskih storitev. Naročnik je predmetno javno naročilo razdelil na štiri sklope (1. Goriška in notranjska regija ter obala, 2. Gorenjska regija in osrednja Slovenija, 3. Koroška in savinjska regija ter Podravje in Pomurje in 4. Dolenjska regija, Posavje, Zasavje ter Bela krajina), v vsakem izmed njih je razpisal identične storitve (z enakimi količinami). Naročnik je razpisane storitve predstavil v Ponudbenem predračunu, kamor je navedel šest različnih postavk (1. Postavitev mejnih točk, 2. Mejne točke z mejno obravnavo, 3. Parcele v postopku, 4. Novonastale parcele, 5. Izbris objekta in 6. Izravnava meje) ter zanje vpisal tudi količine, ponudniki pa so morali vpisati ponudbeno vrednost z in brez DDV. Za oba razpisana sklopa je naročnik navedel enake storitve in enake količine. Naročnik je ponudnike tudi opozoril, da naj cene oblikujejo tako, kot je to zapisano v 10. točki razpisne dokumentacije. Iz 10. točke Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (Ponudbena cena) izhaja, da mora cena vsebovati "morebitne popuste, stroške, nastale v zvezi z delom, takse, prevajanje, prevozne stroške, zavarovanja ter ostale izdatke, ki jih je/bo geodetsko podjetje založilo za naročnika". Naročnik je v tej točki ponudnike tudi opozoril, da "mora ponudbena cena vključevati vse stroške za izvajalčevo opremo, zaposlene, vodstvo, zavarovanja, davke in dajatve in vse ostale stroške, ki so potrebni za izvedbo del, skupaj z vsemi splošnimi riziki, odgovornostmi in obveznostmi".

Ker naročnik med postavke Ponudbenega predračuna ni vključil stroškov, ki jih je navedel v 10. točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, je potrebno razumeti, da so jih morali ponudniki upoštevati oziroma vključiti v cene preostalih šestih postavk. Iz navedenega razloga Državna revizijska komisija naročnikovi ugotovitvi, "da vlagateljeva cena ne vsebuje prevoznih stroškov in ostalih stroškov", ni mogla slediti. Poleg tega je vlagatelj v pojasnilu ponudbenih cen (za 1. in 2. sklop) izrecno navedel, "da ponujene urne postavke zagotavljajo tudi pokritje vseh stroškov (stroškov plač, prostora, amortizacije naprav, idr.) ter predvidevajo celo dobiček". Naročnik pa v obravnavanem primeru tudi ni ravnal v skladu z določilom drugega odstavka 50. člena ZPVPJN, ki mu nalaga, da mora prejeto pojasnilo ponudbene cene, upoštevajoč predložena pojasnila, preveriti ob posvetovanju s ponudnikom. Če bi naročnik ravnal v skladu z navedenim določilom, bi mu lahko vlagatelj, med drugim tudi detajlneje pojasnil, katere stroške (in v kakšni višini) je upošteval pri cenah za oba sklopa.

Naročnik je tudi navedel, da je vlagatelj iz Cenika geodetskih storitev Inženirske zbornice Slovenije uporabil predvsem urno postavko in s cenikom določeno vrednost točke, ne pa tudi tarifnega dela cenika geodetskih storitev. Ker pa med strankama ni spora o tem, da naročnik ni zahteval obvezne uporabe Cenika geodetskih storitev Inženirske zbornice Slovenije, Državna revizijska komisija navedene naročnikove pripombe ni upoštevala.

Čeprav navedeno v tem odstavku ni predmet revizijskega zahtevka in ni vplivalo na odločitev v obravnavani revizijski zadevi, pa Državna revizijska komisija kljub temu pripominja, da je potrebno velike razlike med cenami posameznih ponudb (razmerje med najvišjo in najnižjo ponudbeno ceno znaša več kot 1:5) pripisati zlasti razpisni dokumentaciji. Naročnik je namreč predmet razpisanih del definiral zgolj s šestimi postavkami (v obrazcu Ponudbenega predračuna). Poleg tega je naročnik v tem obrazcu ponudnike tudi opozoril, da bo ponudbena vrednost namenjena zgolj lažji primerjavi in izboru oziroma bo zgolj kriterij za uvrstitev med prvih pet ponudnikov, s katerimi bodo v nadaljevanju sklenjeni okvirni sporazumi. Naročnik je torej v obravnavanem primeru od ponudnikov zahteval ceno, "ki bo namenjena zgolj lažji primerjavi med ponudbami" oziroma ceno, ki je v nadaljevanju ne bo upošteval. Kot namreč izhaja iz razpisne dokumentacije, bo prava konkurenca med ponudniki odprta šele v "drugi fazi postopka", ko bodo ponudniki, s katerimi bo naročnik sklenil okvirni sporazum (torej po pet ponudnikov iz vsakega sklopa), predložili ponudbe, na podlagi bolj definirane razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na predmet (kot je razumeti odgovor naročnika, ki ga je dne 25.04.2013 objavil na Portalu javnih naročil, bo od vsakega posameznega javnega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma odvisno, ali bodo morali ponudniki v ceni npr. upoštevati tudi delovne ure čuvaja in stroške za opravljanje izpita za pridobitev dovoljenja za delo na območju železnice, prav tako je v zvezi s tem tudi navedel, da bo šele v drugi fazi navedel tudi parcele "). Najugodnejši ponudniki (po en ponudnik iz vsakega sklopa) pa bodo zopet izbrani na podlagi (edinega) merila najnižje cene.

Ker je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotovila, da naročnikovo ravnanje predstavlja kršitev 50. člena ZJNVETPS, je vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila v 1. in 2. sklopu.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJNVETPS. Če bo ob tem ponovil postopek preverjana neobičajno nizkih cen, naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse in stroške za sestavo zahtevka revizijo v višini 488,00 EUR. Določilo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 1.500,00 EUR, medtem ko mu ostalih priglašenih stroškov ne priznava, saj vlagatelja v revizijskem postopku ni zastopal odvetnik ali druga oseba, ki ima po zakonu pravico do nagrade.

Državna revizijska komisija še pripominja, da je vlagatelja pozvala k doplačilu takse v skladu z določilom drugega odstavka 71. člena ZPVPJN (ki je veljalo pred uveljavitvijo novele ZPVPJN-A). Ker se zahtevek za revizijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ter razpisno dokumentacijo in naročnik v postopku oddaje javnega naročila na podlagi okvirnega sporazuma še ni sprejel odločitve o oddaji naročila, znaša taksa en odstotek od ocenjene vrednosti z davkom na dodano vrednost (1.500,00 EUR).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 30.09.2013


predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana
- Protim Ržišnik Perc d.o.o., Poslovna cona A 2, Šenčur
- Geomer d.o.o., Pot k sejmišču 30, Ljubljana - Črnuče
- Geodetski zavod Celje d.o.o., Ulica XIV. divizije 10, Celje
- Geodet inženiring d.o.o., Celovška cesta 150, Ljubljana
- Žolnir d.o.o., Trg Ivana Roba 2, Šempeter pri Gorici
- Geograd d.o.o., Tbilisijska ulica 59, Ljubljana
- ZPKSU d.o.o., Taborska cesta 3, Grosuplje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana



Vložiti:
- V spis zadeve, tu

Natisni stran