018-322/2013 Občina Tišina

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami, v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Opravljanje storitve prevzema, prevoza in odstranjevanja blata iz ČN Petanjci in ČN Murski Črnci" in na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Javne službe Ptuj d.o.o., Ulica Heroja Lacka 3, Ptuj, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Tišina, Tišina 4, Tišina (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.09.2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila za opravljanje storitve prevzema, prevoza in odstranjevanja blata iz čistilnih naprav Petanjci in Murski Črnci, ki je bilo dne 27.06.2013 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 7902/2013.

Naročnik je z Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika, z dne 17.07.2013, oba sodelujoča ponudnika obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi Saubermacher Slovenija d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, Murska Sobota (v nadaljevanju izbrani ponudnik). Naročnik je navedel, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, vlagateljeva ponudba pa nepopolna. Vlagateljeva ponudba je nepopolna zato, ker ni pripravljena v skladu z Navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je navedeno, da kot ponudnik lahko kandidira tisti gospodarski subjekt, ki je registriran za dejavnost, ki jo prevzema v ponudbi, in ima za opravljanje te dejavnosti vsa potrebna dovoljenja.

Vlagatelj je dne 22.07.2013 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve. Vlagatelj je zahteval pojasnilo o razlogih, zaradi katerih je bila njegova ponudba izločena.

Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve izdal dne 25.07.2013. Naročnik je navedel, da je pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da niti ponudnik niti njegova podizvajalca nimajo ustreznega dovoljena s strani Agencije Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju: ARSO) oziroma niso vpisani v seznam odstranjevalcev odpadkov.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 05.08.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj navaja, da je iz razloga, ker je bila izpodbijana odločitev obrazložena zgolj pavšalno, od naročnika zahteval še dodatno obrazložitev odločitve. Naročnik je v dodatno obrazložitev zapisal, da vlagatelj in njegova podizvajalca nimajo ustreznega dovoljenja s strani ARSO oziroma niso vpisani v seznam odstranjevalcev blata. Naročnik je v izpodbijani odločitvi zapisal, da bi vlagatelj in njegova podizvajalca morali imeti dovoljenje za zbiranje in odvoz odpadkov, v dodatni obrazložitvi pa je zapisal, da niti vlagatelj niti podizvajalca nimajo ustreznih dovoljenj za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisa. Iz tako zapisanih obrazložitev pa ni jasno, kaj naročnik očita vlagatelju. Vlagatelj pojasnjuje, da je oddal ponudbo z dvema podizvajalcema in zatrjuje, da skupaj z njima izpolnjuje vse pogoje iz razpisne dokumentacije. Podizvajalec (družba Roks d.o.o.) ima dovoljenje za predelavo odpadkov, kar je razvidno iz vpogleda v register ARSO (Predelovanje biološko razgradljivih odpadkov v kompost). Dejstvo je, da v razpisni dokumentaciji oceno odpadkov definira vrsto odpadkov s klasifikacijsko številko, in sicer z 19 08 05 ali 20 03 06 (kar je razvidno iz ocene odpadkov - na 11. strani razpisne dokumentacije). Vlagatelj zatrjuje, da ima dovoljenje za prevoz odpadkov 20 03 06, njegov drugi podizvajalec (družba Cep d.o.o.) pa dovoljenje za prevoz odpadkov 19 08 050. Navedeno je prav tako razvidno iz evidence ARSO (Prevozniki odpadkov). Vlagatelj še navaja, da je v Obrazcu 3 navedel, kdo bo izvajal javno naročilo. Podizvajalec Cep d.o.o. bo izvajal prevoz, podizvajalec Roks d.o.o., pa bo vršil predelavo. Oba podizvajalca imata dovoljenje za predelavo. Vlagatelj navaja, da je v fazi pridobivanja dovoljenja za predelavo in dokler dovoljenja ne bo pridobil, bo navedeno storitev izvajala družba Roks d.o.o. Vlagatelj tudi poudarja, da je izvajalec gospodarskih javnih služb varstva okolja in je vpisan v register zbiralcev in prevoznikov komunalnih odpadkov pri ARSO (Evidenca izvajalcev javne službe zbiranja odpadkov in Evidenca izvajalcev javne službe prevoza odpadkov). Komunalni odpadki so vsi tisti, katerih kvalifikacijska številka se začne s 15 ali 20. Med njimi je torej tudi 20 03 06. Vlagatelj ima tako še dodatno dovoljenje za zbiranje in prevažanje vseh teh odpadkov.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 13.08.2013, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik navaja, da je vlagatelj v Obrazec št. 3 zapisal, da bo družba Javna služba Ptuj d.o.o. opravljala delo prevoza in predelave odpadkov v višini 50 % vrednosti posla, roka izvedbe razpisanih del pa vlagatelj, kljub temu, da ga je naročnik izrecno zahteval, ni vpisal. Vlagatelj pa tudi sam priznava, da nima veljavnega dovoljenja za predelavo, kar izhaja tudi iz javno dostopnih podatkov na spletni strani ARSO. Ker vlagatelj trenutno nima veljavnega dovoljenja za predelavo odpadkov, je vprašljivo tudi priloženo referenčno potrdilo. Ker vlagatelj ne razpolaga z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem za predelavo ali odstranjevanje odpadkov 19 08 05, v mesecu juniju 2013 ni mogel izvesti odstranjevanje blata, kot to izhaja iz referenčnega potrdila.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (dokument št. 430-0010/2013/R-17, z dne 28.08.2013). Naročnik priznava, da obrazložitev odločitve ni dovolj jasna, vendar je iz nje mogoče razbrati, da vlagateljeva ponudba ni pripravljena v skladu s točko 1.4.2 (Ponudba s podizvajalci). V navedeni točki je zapisano, da mora ponudnik, kadar nastopa s podizvajalci, tudi za podizvajalce priložiti dokazila in izpolnjevati pogoje glede osnovne in poklicne sposobnosti. Tudi v točkah 7 in 8 (poglavje B - Poklicna sposobnost) je navedeno, da mora biti gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, pri pristojnem sodišču ali drugem organu registriran za dejavnost, ki jo prevzema v ponudbi (7. točka) in da mora imeti gospodarski subjekt veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki jo prevzema v ponudbi, če je za opravljanje take dejavnosti (na podlagi posebnega zakona) takšno dovoljenje potrebno (8. točka). V tem delu razpisne dokumentacije je tudi navedeno, da morajo pogoje glede poklicne sposobnosti izpolnjevati (in predložiti zahtevana dokazila) ponudnik ter vsi morebitni podizvajalci in partnerji. Ker niti vlagatelj niti njegova podizvajalca nimajo dovoljenja za odstranjevanje blata, je vlagateljeva ponudba nepopolna. Naročnik zatrjuje, da je o tem seznanil vlagatelja tudi z dodatno obrazložitvijo odločitve ter da v zvezi s tem ni širil zahtev iz razpisne dokumentacije. Iz objave predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil in iz razpisne dokumentacije namreč jasno izhaja, da je predmet javnega naročila prevzem, prevoz in odstranjevanje blata. Naročnik še poudarja, da je v odločitvi in dodatni obrazložitvi odločitve pravilno ugotovil dejansko stanje, in sicer, da niti ponudnik niti podizvajalca nimajo ustreznega dovoljenja s strani ARSO - to je dovoljenja za opravljanje dejavnosti odstranjevanja odpadkov. Naročnik še navaja, da je vlagateljeva navedba o tem, da je potrebno izvesti storitev prevoza in storitev predelave odpadkov zavajajoča, saj predelava odpadkov ni razpisana, temveč je jasno zapisana tudi zahteva po odstranjevanju blata iz čistilne naprave. Vlagatelj pa v zahtevku za revizijo sam ugotavlja, da pojem predelave ni enak pojmu odstranjevanja. Skladno z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011; v nadaljevanju: Uredba) je predelava postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v obratu, v katerem so bili predelani, ali v drugih gospodarskih dejavnostih, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so pripravljeni za izpolnitev te funkcije (16. točka 3. člena Uredbe). Uredba v 19. točki 3. člena pojasnjuje, da je odstranjevanje postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije. Glede na dejstvo, da so za opravljanje storitve predelave in odstranjevanja odpadkov potrebna posebna, med seboj ločena dovoljenja, vlagatelj pa teh dovoljenja za odstranjevanje nima, njegova ponudba ni popolna. Naročnik še navaja, da se strinja z izbranim ponudnikom, da je vlagatelj v ponudbo predložil zavajajoče referenčno potrdilo. Tudi če bi bila vlagateljeva trditev, da za odstranjevanje blata ustreza tudi dovoljenje za predelavo, je njegovo referenčno potrdilo neresnično, saj je vlagatelj šele v postopku pridobivanja dovoljenja za predelavo.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 02.09.2013 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 04.09.2013), opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj se z naročnikovo odločitvijo ne strinja in zatrjuje, da je skrbno pripravil ponudbo in imenoval tudi (dva) podizvajalca, s čimer je v celoti izpolnil naročnikove zahteve tako, kot jih je bilo mogoče razumeti. Vlagatelj zatrjuje, da ponudnik ne sme biti izločen iz postopka zaradi neizpolnjevanja zahtev, ki niso bile vnaprej določene v razpisni dokumentaciji. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka, s čimer se ponudnikom zagotavlja enakopraven položaj, naročniku pa je preprečena možnost diskrecijskega odločanja. Vlagatelj navaja, da je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah zapisala, da od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija. Vlagatelj ponovno zatrjuje, da je izpolnil vse naročnikove zahteve in da bi morala biti njegova (popolna) ponudba zbrana kot najugodnejša. Vlagatelj še navaja, da je naročnik šele v sklepu o zavrnitvi njegovega zahtevka za revizijo ugotovil, da njegova ponudba tudi ni izpolnila referenčnih pogojev. S takšnim ravnanjem, zatrjuje vlagatelj, je naročnik posegel v njegovo pravico do učinkovitega pravnega varstva.
Naročnik je z vlogo, z dne 03.09.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku. Državna revizijska komisija je dokumentacijo prejela dne 04.09.2013.

Državna revizijska komisija je dne 11.09.2013 od naročnika zahtevala še vlagateljevo ponudbo. Vlagateljevo ponudbo je prejela dne 13.09.2013.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je skupaj z dvema podizvajalcema izpolnil naročnikove zahteve tako, kot jih je mogoče razumeti. Vlagatelj tudi zatrjuje, da niti iz odločitve o oddaji naročila niti iz dodatne obrazložitve odločitve ni jasno, kaj mu naročnik pravzaprav očita oziroma zakaj naj bi bila njegova ponudba nepopolna.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da mora naročnik vse morebitne razloge za nepopolnost ponudbe navesti že v odločitvi o oddaji javnega naročila. Učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) v postopkih oddaje javnih naročil je lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v predrevizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, ki jih ni navedel že v odločitvi o dodelitvi naročila. S tem bi bil tak vlagatelj namreč onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Za takšno situacijo gre tudi v obravnavanem primeru, ko je naročnik šele v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, prvič kot razlog, zaradi katerega naj bi bila vlagateljeva ponudba nepopolna, navedel (tudi) vsebinsko neustreznost predložene reference. Državna revizijska komisija zato teh ugotovitev naročnika pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala, temveč je zakonitost naročnikove ugotovitve o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe presojala le na podlagi tistih razlogov, ki jih je naročnik navedel že v obrazložitvi izpodbijane odločitve (in v dodatni obrazložitvi odločitve).
Vlagatelj najprej očita naročniku, da niti iz odločitve o oddaji naročila niti iz dodatne obrazložitve odločitve ni jasno razvidno, zakaj je bila njegova ponudba, kot nepopolna, izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je v obrazložitvi izpodbijane odločitve navedel, da je vlagateljeva ponudba nepopolna iz razloga, ker vlagatelj (in njegova podizvajalca) niso izpolnili pogoja glede poklicne sposobnosti. Prav tako je iz naročnikove odločitve mogoče razbrati, da vlagatelj in njegova podizvajalca nimajo dovoljenj za zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov.

Vlagatelj je od naročnika dne 22.06. 2013 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj je navedel, da iz obrazložitve odločitve ni jasno razvidno, zakaj je bila njegova ponudba izločena. Vlagatelj je tudi navedel, da se edina konkretna navedba naročnika nanaša na ugotovitev, da vlagatelj nima dovoljenja za zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov. Vlagatelj je naročniku pojasnil, da je iz uradnih evidenc (registri ARSO) mogoče razbrati, da je za prevoz odpadkov vpisan pod št. 1676.

Naročnik je dne 25.07.2013 izdal dodatno obrazložitve odločitve. Naročnik je pojasnil, da je v razpisni dokumentaciji (v 8. točki poglavja B - Poklicna sposobnost) zahteval od ponudnikov, da mora imeti gospodarski subjekt za opravljanje dejavnosti, ki jo prevzema v ponudbi, veljavno dovoljenje pristojnega organa. Ker je predmet javnega naročila med drugim tudi odstranjevanje blata, vlagatelj in njegova podizvajalca pa nimajo ustreznega dovoljenja s strani ARSO oziroma niso vpisani v seznam odstranjevalcev odpadkov, je vlagateljeva ponudba nepopolna.

Ker je iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila jasno razviden razlog, zaradi katerega je bila vlagateljeva ponudba izločena iz postopka, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku v tem delu zahtevka za revizijo ni sledila. Da je razlog, zaradi katerega je bila vlagateljeva ponudba izločena iz postopka, razviden iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, pa nenazadnje priznava tudi vlagatelj sam. Kot je navedel vlagatelj, je bila njegova ponudba izločena iz razloga, ker "niti vlagatelj niti njegova podizvajalca nimajo ustreznih dovoljenj za opravljanje dejavnosti, ki so predmet razpisa."

Naročnik je v točki 1.4.2 (Ponudba s podizvajalci) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (med drugim) zapisal:

"V kolikor ponudnik nastopa s podizvajalci mora le te navesti v Izjavi v zvezi z izvedbo naročila (Obrazec 2) in zanje priložiti Podatke o ponudniku/partnerjih/podizvajalcih (Obrazec 3), kjer mora navesti vrsto posla, ki ga prevzema, količino, vrednost, kraj in rok izvedbe del.

Ponudnik, ki v izvedbo javnega naročila vključi enega ali več podizvajalcev, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali v času njenega izvajanja, sklenjene pogodbe s podizvajalci, s katerimi uredi obveznosti in pravice, ki so povezane s predmetom javnega naročila. Dogovor o skupnem sodelovanju s podizvajalci pri izvedbi javnega naročila mora vsebovati podatke o ponudniku, podatke o podizvajalcu, predmet dogovora, vrsto del, ki jih prevzema podizvajalec ter obseg in vrednost teh del.

Če ponudnik predloži ponudbo s podizvajalci, mora poleg ponudnika tudi vsak podizvajalec priložiti dokazila in izpolnjevati pogoje glede osnovne in poklicne sposobnosti, izpolnjevanje ostalih pogojev pa v skladu z določili za ponudbo s podizvajalci pri posameznem pogoju."

Podobno navodilo izhaja tudi iz II. poglavja Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb (Pogoji in dokazila za priznanje sposobnosti):

"Vsak gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi (ponudnik, partner, podizvajalec,) mora glede na posel, ki ga prevzema v ponudbi, izpolnjevati pogoje glede osnovne sposobnosti (pod A) in poklicne sposobnosti (pod B)."

Navodila, ki se nanašajo na poklicno sposobnost je naročnik zapisal v točko B (II. poglavja), in sicer:

"Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi je pri pristojnem sodišču ali drugem organu registriran za dejavnost, ki jo prevzema v ponudbi.

Gospodarski subjekt ima dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki jo prevzema v ponudbi, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona takšno dovoljenje potrebno, ali mora biti član posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri ima svoj sedež, opravljal dejavnost."

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil tudi Obrazec 2 (Izjava v zvezi z izvedbo naročila), kamor so morali ponudniki vpisati (vse morebitne) partnerje in podizvajalce, in sicer za vsakega izmed njih: 1. vrednost del brez DDV, 2. vrednost del z DDV, 3. vrsto del, ki jih bo izvajal, 4. kraj izvedbe in 5. rok izvedbe del.

Enake podatke so morali ponudniki vpisati tudi v Obrazec 3 (Izjava o ponudniku/partnerju/podizvajalcu), pri čemer so morali ponudniki v ta obrazec (za ponudnika in za vse morebitne partnerje ter podizvajalce) poleg tega vpisati še naslednje podatke: naziv, naslov, zakonitega zastopnika, matično številko, identifikacijsko številko za DDV, številko transakcijskega računa, telefon/fax, E-pošto, kontaktno osebo in pooblaščeno osebo za podpis ponudbe.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil tudi Obrazec 6 (Izjava v zvezi s poklicno sposobnostjo), ki so ga morali ponudniki izpolniti tudi za morebitne partnerje in podizvajalce. Ponudniki so morali v ta obrazec vpisati šifro dejavnosti in naziv dejavnosti, ki jo prevzemajo v ponudbi, vložno številko Sodnega registra, podatke o enoti Davčnega urada v RS in številko vpisa ter podatke o vpisu v drug uradni register. Prav tako je naročnik zahteval tudi vpis podatkov o pridobljenem ustreznem dovoljenju za opravljanje dejavnosti.

Citirane zahteve naročnika so dovolj jasne in ne dopuščajo različnih interpretacij. Iz njih je razvidno, da je moral vsak gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi (ponudnik, partner, podizvajalec), izpolniti pogoje, ki se nanašajo na poklicno sposobnost, in sicer za tisto dejavnost, ki jo prevzemajo v ponudbi. Gospodarski subjekti so morali biti za dejavnost, ki jo prevzemajo v ponudbi, ustrezno registrirani, hkrati pa so morali imeti za prevzeto dejavnost tudi potrebna dovoljenja oziroma potrdila. S tem v zvezi so morali ponudniki zase in za vsakega nominiranega partnerja in podizvajalca izpolniti Obrazec 2, Obrazec 3 in Obrazec 6.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker vlagatelj in njegova podizvajalca nimajo ustreznega dovoljenja s strani ARSO, oziroma niso vpisani v ustrezen seznam odstranjevalcev odpadkov. Vlagatelj se s tem ne strinja in navaja, da je sporni pogoj v celoti izpolnil, saj sam in eden izmed njegovih podizvajalcev (družba Cep d.o.o.) razpolagata z dovoljenjem za prevoz odpadkov, drugi podizvajalec (družba Roks d.o.o.) pa ima dovoljenje za predelavo odpadkov, kar je razvidno iz vpogleda v register ARSO. Iz vlagateljevih očitkov je mogoče razumeti, da naj bi vpis posameznega gospodarskega subjekta v seznam predelovalcev odpadkov pomenil, da ima hkrati tudi dovoljenje za odstranjevanje odpadkov.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je (sam) prevzel dela prevoza in predelave odpadkov v višini 50 % vrednosti del. Iz ponudbe tudi izhaja, da je vlagatelj za izvajanje razpisanih del nominiral dva podizvajalca - prvi (družba Cep d..o.o.) naj bi opravil samo dela prevoza v višini 10 % vrednosti del, drugi pa naj bi opravil le dela predelave odpadkov v višini 40 % vrednosti del. V obravnavanem primeru je torej moral vlagatelj razpolagati z dvema dovoljenjema, vsak izmed obeh podizvajalcev pa z zgolj enim.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom (temu pritrjuje tudi vlagatelj), da pojem predelave ni enak pojmu odstranjevanja. Skladno z Uredbo je namreč predelava postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v obratu, v katerem so bili predelani, ali v drugih gospodarskih dejavnostih, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so pripravljeni za izpolnitev te funkcije (16. točka 3. člena Uredbe). Uredba v 19. točki 3. člena pojasnjuje, da je odstranjevanje postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije. Predelovalec odpadkov in odstranjevalec odpadkov očitno predstavljata dva različna statusa oseb, kar izhaja tako iz določb Uredbe kot iz spletne strani: http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/ Ministrstva za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, iz katere je razvidno, da agencija vodi ločena seznama "Predelovalcev odpadkov" in "Odstranjevalcev odpadkov". Četudi bi držalo stališče vlagatelja, da vpis posameznega subjekta v seznam predelovalcev odpadkov pomeni, da ima takšen ponudnik tudi dovoljenje za odstranjevanje odpadkov (čemur poleg vlagatelja, pritrjuje tudi izbrani ponudnik, čeprav je slednji vpisan v seznam predelovalcev odpadkov in v seznam odstranjevalcev odpadkov), pa ostaja dejstvo, da vlagatelj ni vpisan v nobenega izmed njiju, oziroma da v zvezi s tem ni izpolnil naročnikovih zahtev. Vlagatelj namreč celo sam priznava, da je šele "v fazi pridobivanja dovoljenja za predelavo in dokler tega ne pridobi, bo to izvajalo podjetje Roks d.o.o., zaradi česar je vlagatelj to podjetje tudi vključil v ponudbo". Iz navedenega razloga vlagatelj (na kar pravilno opozarja tudi izbrani ponudnik) v Obrazec 2 in Obrazec 3, zahtevanega podatka o roku izvedbe prevzetih del, ni vpisal.

Ob vsem opisanem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev, ki se nanašajo na poklicno sposobnost in da je ni mogoče obravnavati kot primerno in (posledično) kot popolno ponudbo v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik z izločitvijo vlagateljeve ponudbe ni ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da vlagateljeva trditev o tem, da naj bi bila njegova ponudba primerna in popolna, ni utemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 30.09.2013


predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Občina Tišina, Tišina 4, Tišina
- Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana
- Saubermacher Slovenija d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, Murska Sobota
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana



Vložiti:
- V spis zadeve, tu

Natisni stran