018-326/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Maje Bilbija, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Storitev najema opreme in postavitev sistema stacionarne telefonije ter storitve govora preko postavljenega sistema telefonije" ter na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj KRON TELEKOM, telekomunikacijski inženiring d.o.o., Koroška cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Zupančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.09.2013

odločila:

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 16.05.2013, pod št. objave JN 5800/2013.

Naročnik je dne 26.07.2013 sprejel Odločitev o oddaji naročila št. 4300-54/2013/42, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je prejel tri ponudbe, od katerih sta dve ponudbi (vključno z vlagateljevo) neprimerni iz razloga, ker nista skladni z 12. alinejo podtočke 6.1.2.2 razpisne dokumentacije, ponudba izbranega ponudnika pa je popolna.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 13.08.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj očita naročniku, da izpodbijane odločitve ni obrazložil v skladu z določilom prvega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) ter da je naročnik kršil določilo sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, saj mu ni omogočil pravočasnega vpogleda v konkurenčni ponudbi.

Naročnik je vlagatelja z dopisom št. 4300-54/2013/61, z dne 16.08.2013, pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo. Naročnik je navedel, da je dne 10.08.2013 stopila v veljavo novela ZPVPJN-A, ki je na novo opredelila izračun višine takse. Glede na navedeno je naročnik vlagatelja pozval, naj (skladno z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN) v roku treh delovnih dni od prejema poziva, dopolni zahtevek za revizijo s potrdilom o doplačilu takse.

Vlagatelj je dne 22.08.2013 (še preden je naročnik sprejel odločitev o zahtevku za revizijo) naročniku sporočil, da zahtevek za revizijo umika. Vlagatelj je zahteval od naročnika, da mu povrne stroške v višini vplačane takse.

Naročnik je dne 23.08.2013 predrevizijski postopek ustavil in zavrnil vlagateljevo zahtevo za povračilo vplačane takse (sklep št. 4300-54/2013/65). Naročnik je navedel, da četrti odstavek 70. člena ZPVPJN določa, da (mu) mora v primeru, če vlagatelj zahtevek za revizijo umakne, stroške povrniti vlagatelj. Naročnik je še navedel, da mu stroški niso nastali, zato jih od vlagatelja ne zahteva.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 30.08.2013, pravočasno vložil pritožbo. Vlagatelj predlaga, naj se njegovi pritožbi ugodi in se mu prizna povrnitev celotnega zneska vplačane takse. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik, na podlagi vlagateljevega umika zahtevka za revizijo, ustavil predrevizijski postopek. Vlagatelj navaja, da se skladno s prvim odstavkom 14. člena novele ZPVPJN-A, predrevizijski postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, dokonča po dosedanjih predpisih. Iz navedenega razloga, zatrjuje vlagatelj, je bila določitev višine takse, ki je navedena v pravnem pouku naročnikove odločitve o oddaji naročila, zakonita in pravilna v smislu določila tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN. Takso v tej višini (887,93 EUR) je vlagatelj plačal, potrdilo o plačilu pa priložil k zahtevku za revizijo. Kljub temu ga je naročnik pozval k doplačilu, pri čemer je kot razlog navedel, da je v vmesnem času stopila v veljavo novela ZPVPJN-A, ki je v drugem odstavku 71. člena na novo opredelila izračun višine takse. Vlagatelj opozarja, da naročnik v času prejema njegovega zahtevka za revizijo ni opravil nobenega procesnega dejanja. Četrti odstavek 70. člena ZPVPJN sicer določa, da mora vlagatelj tudi v primeru, če umakne zahtevek za revizijo, naročniku (in izbranemu ponudniku) povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker pa se naveden člen ne nanaša na povrnitev takse, ga je naročnik uporabil neutemeljeno. Pri tem naročnik ni navedel celotnega besedila četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN oziroma očitno spregledal pomemben del, ki se glasi "razen v primeru iz prejšnjega odstavka". Tretji odstavek 70. člena namreč (med drugim) določa, da mora naročnik ne glede na to, ali je zahtevku za revizijo ugodil ali ga zavrnil, vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, če je v predrevizijskem postopku na podlagi drugega odstavka 28. člena tega zakona izvedel dejanja, ki so bila potrebna za ugotovitev določenega dejstva, in jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, čeprav bi jih lahko. Vlagatelj zatrjuje, da je v zahtevku za revizijo uveljavljal ravno takšna dejanja naročnika, zaradi česar bi moral naročnik zahtevek za revizijo sprejeti v obravnavo in dejanja, ki jih je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila opustil (ali jih napačno izvedel), opraviti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj še navaja, da je upravičen do vračila vplačane takse tudi v skladu z določilom prve alineje prvega odstavka 72. člena ZPVPJN, strogi formalni pristop k razlagi te alineje pa v konkretnem primeru ne pride v poštev ravno iz razlogov, ki jih je navedel v pritožbi. Vlagatelj opozarja na 12. člen novele ZPVPJN-A, ki predvideva povračilo polovico plačane takse v primeru, če vlagatelj umakne zahtevek za revizijo po prejemu naročnikove odločitve, s katero je bil zahtevek za revizijo zavrnjen in preden sprejme odločitev Državna revizijska komisija. Vlagatelj v zvezi s tem zatrjuje, da je zakonodajalec jasno opredelil, kakšne so pravice vlagatelja v primeru, ko naročnik odloči o zahtevku za revizijo. V obravnavanem primeru pa takšen postopek ni bil izveden, zato je vlagatelj prepričan, da je upravičen do povračila celotne takse.

Naročnik je z vlogo, z dne 06.09.2013, Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija o pritožbi odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Novela ZPVPJN-A (Uradni list RS št. 63/2013) je pričela veljati dne 10.08.2013. Zakonodajalec je prehodni režim uveljavitve novele predvidel v 13. in 14. členu. V skladu s prehodnimi določbami novele, se predrevizijski in revizijski postopek, ki sta se začela pred uveljavitvijo novele, dokončata po dosedanjih predpisih (14. člen novele ZPVPJN-A). Ker se je v konkretnem primeru predrevizijski postopek začel dne 13.08.2013 (tega dne je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo), je naročnik vlagatelja pravilno in zakonito pozval k doplačilu takse. Novela namreč (med drugim) spreminja tudi drugi odstavek 71. člena ZPVPJN, ki po novem določa, da znaša višina takse dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov. Pred uveljavitvijo novele je taksa znašala en odstotek od vrednosti izbrane ponudbe (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe, vendar ne več kot 10.000 eurov. Sicer pa vlagatelj takse ni doplačal, temveč je po prejemu naročnikovega poziva (k doplačilu takse) zahtevek za revizijo umaknil.

Vlagatelj opozarja na tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, ki (med drugim) določa, da mora naročnik, ne glede na to, ali je zahtevku za revizijo ugodil ali ga zavrnil, vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, če je v predrevizijskem postopku na podlagi drugega odstavka 28. člena tega zakona izvedel dejanja, ki so bila potrebna za ugotovitev določenega dejstva, in jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, čeprav bi jih lahko. Iz določil tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN tudi izhaja, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Ker naročnik v obravnavanem primeru o zahtevku za revizijo ni odločil (vlagatelj je zahtevek za revizijo umaknil še pred naročnikovo vsebinsko odločitvijo, zato je naročnik, skladno z drugim odstavkom 18. člena ZPVPJN, izdal sklep o ustavitvi predrevizijskega postopka), oziroma iz razloga, ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, do povračila potrebnih stroškov postopka (takse za postopek) na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN ni upravičen.

Vlagatelj pravilno ugotavlja, da četrti odstavek 70. člena ZPVPJN (ki določa, da mora vlagatelj, kadar zahtevek za revizijo umakne, naročniku in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku) ne omenja tudi takse. Navedeno je smiselno in logično, saj takso plača le vlagatelj, med stroške predrevizijskega in revizijskega postopka pa sicer, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 70. člena ZPVPJN, sodi tudi taksa za predrevizijski in revizijski postopek.

Vlagatelj navaja, da je upravičen do vračila stroškov vplačane takse tudi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 72. člena ZPVPJN in opozarja, da formalni pristop k razlagi te alineje v konkretnem primeru ne pride v poštev. Vlagatelj je skladno z določili 1. in 2. alineje prvega odstavka 72. člena ZPVPJN upravičen do vračila takse v primeru, če ne vloži zahtevka za revizijo, čeprav je plačal takso za predrevizijski in revizijski postopek ter v primeru, če se zahtevek za revizijo nanaša na postopek, ki nima narave postopka oddaje javnega naročila.

V konkretnem primeru je vlagatelj dne 13.08.2013 vložil zahtevek za revizijo, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila "Storitev najema opreme in postavitev sistema stacionarne telefonije ter storitve govora preko postavljenega sistema telefonije". Ker tako ni izpolnjen noben od pogojev po prvem odstavku 72. člena ZPVPJN, vlagatelj tudi na tej pravni podlagi ni upravičen do vračila takse.

Vlagatelj opozarja tudi na 12. člen novele ZPVPJN-A, ki predvideva povračilo polovice plačane takse v primeru, če vlagatelj umakne zahtevek za revizijo po prejemu naročnikove odločitve, s katero je bil zahtevek za revizijo zavrnjen in preden sprejme odločitev Državne revizijske komisije. Ob upoštevanju dejstva, da novela ni uredila tudi obravnavane situacije (torej primera, v katerem vlagatelj umakne zahtevek za revizijo v predrevizijskem postopku oziroma preden naročnik sprejme odločitev o zahtevku za revizijo), se v zvezi s tem postavlja vprašanje smiselnosti takšne ureditve. Vendar Državna revizijska komisija ne more presojati posameznih zakonskih določil, temveč je dolžna ob ugotovljenem dejanskem stanju in v okviru svojih pristojnosti (oziroma ob upoštevanju navedenih pravnih podlag) ugotoviti, ali je vlagatelj upravičen do vrnitve vplačane takse. Ker torej zakon predvideva povračilo polovice vplačane takse zgolj v primeru, če vlagatelj umakne zahtevek za revizijo po prejemu naročnikove odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo (pri čemer mora zahtevati vračilo takse v treh delovnih dneh od prejema naročnikove odločitve), vlagatelj ni upravičen do vračila takse niti na podlagi drugega odstavka 72. člena ZPVPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
V Ljubljani, dne 17.09.2013

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Zupančičeva 3, Ljubljana
- KRON TELEKOM, telekomunikacijski inženiring d.o.o., Koroška cesta 20, Kranj
- Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu

Natisni stran