018-306/2013 Univerzitetni Klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata in Sonje Drozdek " Šinko ter mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Nakup zdravil", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja LABOHEM d.o.o., Kettejeva 16, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 13. 9. 2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o tem, da se v sklopih 292, 293, 294, 295, 296, 297, 298, 299, 300, 301, 302 in 322 javno naročilo ne odda, kot je razvidna iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" z dne 12. 7. 2013, št. 84508-108/12-3.

2. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je postopek oddaje javnega naročila "Nakup zdravil" 15. 2. 2013 objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN1729/2013, in 20. 2. 2013 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2013/S 036-056976.

Naročnik je 12. 7. 2013 izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila", št. 84508-108/12-3, s katerim je vse sodelujoče ponudnike seznanil z odločitvijo o oddaji javnega naročila za nakup zdravil po posameznih sklopih. Iz dokumenta je med drugim razvidno, da naročnik javnega naročila v sklopih 292, 293, 294, 295, 296, 297, 298, 299, 300, 301, 302 in 322 ni oddal, saj mu ni ostala nobena popolna ponudba. V obrazložitvi odločitve je zapisal, da je vlagateljevo ponudbo v naštetih sklopih izločil kot nepopolno, ker je ponudil artikle, ki so brez antibakterijske učinkovitosti.

Vlagatelj je z vlogo z dne 31. 7. 2013 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o (ne)oddaji naročila v sklopih 292, 293, 294, 295, 296, 297, 298, 299, 300, 301, 302 in 322. Vlagatelj navaja, da je v vseh sklopih ponudil produkte proizvajalca Equimedical, ki imajo antibakterijsko učinkovitost, kar je naročniku predstavil že v ponudbi, prav tako mu je na dodatno zahtevo po predložitvi vzorcev in prospektnega materiala predložil zahtevani material, ki je dokazoval, da imajo izdelki antibakterijsko zaščito. Na podlagi navedenih dejstev vlagatelj zahteva, da naročnik ponovno preuči njegovo ponudbo in razveljavi svojo odločitev v naštetih sklopih ter sprejme vlagateljevo ponudbo.

Naročnik je 23. 8. 2013 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik navaja, da je po prejemu revizijskega zahtevka ponovno preveril vse navedbe, ki se tičejo vprašljivosti izpolnjevanja strokovnih zahtev iz razpisne dokumentacije, strokovna komisija naročnika pa je ugotovila, da so bili produkti proizvajalca Equimedical testirani le v eni študiji, opravljeni v Poznanu na Poljskem, kljub izvoru proizvajalca iz Nizozemske. V obrazložitvi je še navedeno, da je bilo v študiji ugotovljeno, da imajo izdelki baktericiden učinek po 24 urah, strokovna komisija naročnika pa meni, da le eno testiranje ne zadostuje za potrditev baktericidnega učinka. Naročnik je zato ugotovil, da ob upoštevanju navedb iz zahtevka za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila in je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega.

Naročnik je 26. 8. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 27. 8. 2013 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik s tem, ko je navedel, da mu potrdilo mednarodno verificiranega inštituta iz Poljske ne ustreza, kršil zahteve razpisa, ki jih je določil sam, saj v razpisni dokumentaciji ni nobenih zahtev, da morajo imeti produkti potrdilo točno določenega inštituta. Zato je sklicevanje naročnika, da omenjeno potrdilo ne ustreza, v nasprotju z zahtevami predmetnega razpisa.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med naročnikom in vlagateljem je spor o zakonitosti naročnikovega ravnanja, ko je vlagateljevo ponudbo v sklopih 292, 293, 294, 295, 296, 297, 298, 299, 300, 301, 302 (predmet naročila teh sklopov so oksidirane regenerirane celuloze različnih dimenzij) in 322 (predmet v tem sklopu je želatina živalskega izvora) izločil kot nepopolno zaradi neizpolnjevanja razpisne zahteve po antibakterijski učinkovitosti.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena in prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). ZJN-2 kot neprimerno ponudbo določa tisto, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neprimerna ponudba ni popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), zato jo mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti. V odločitvi, s katero ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila, mora naročnik navesti razloge za izločitev.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji za artikle v sklopih od 292 do 302 in v sklopu 322 zahteval, da morajo imeti ponujeni artikli dokazljivo antibakterijsko učinkovitost ter da je vlagatelj v ponudbi ponudil artikle proizvajalca Equimedical.

Sporno med vlagateljem in naročnikom ostaja, ali je naročnik pravilno ugotovil, da je vlagatelj v teh sklopih ponudil artikle brez antibakterijske učinkovitosti, in zato njegovo ponudbo kot neprimerno izločil. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je v spornih sklopih ponudil artikle z dokazljivo antibakterijsko učinkovitostjo, kar je naročniku tudi dokazal z vzorci in prospektnim materialom, ki ga je naročniku dostavil na njegovo zahtevo.

Z vpogledom v dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik vlagatelja s pozivom z dne 16. 5. 2013 v spornih sklopih pozval k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo vzorcev in prospektov. Vlagatelj je pozivu sledil in naročniku poslal zahtevane vzorce in prospektni material za ponujene artikle. Med poslanimi prospekti je tudi prospekt proizvajalca Equimedical "Resorbable haemostats", ki potrjuje vlagateljeve revizijske navedbe, da imajo artikli, ki jih je vlagatelj ponudil v spornih sklopih, baktericidni učinek.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo utemeljeno zatrjuje, da je naročniku že tekom dopolnjevanja svoje ponudbe predložil dokumentacijo, iz katere je razvidno, da imajo ponujeni artikli antibakterijsko učinkovitost. Razlogi zakaj naročnik teh dokazil pri ugotavljanju primernosti vlagateljeve ponudbe ni upošteval iz njegove odločitve o oddaji naročila ne izhajajo. Naročnik je namreč zgolj pavšalno navedel, da so ponujeni artikli brez antibakterijske učinkovitosti, ne da bi pojasnil, na podlagi česa je prišel do te ugotovitve, oziroma zakaj s strani vlagatelja prejetih dokazil ni upošteval. Navedeno pa ni dovolj, da bi Državna revizijska komisija (ob upoštevanju vlagateljevih revizijskih navedb) lahko potrdila zakonitost njegove odločitve.

Naročnik je šele v predrevizijskem postopku navedel, da je bilo po ponovni proučitvi vlagateljeve ponudbe glede na revizijske navedbe vlagatelja ugotovljeno, da je bil baktericidni učinek pri produktih, ki jih je predložil vlagatelj, ugotovljen na podlagi le ene študije, opravljene v Poznanu na Poljskem, ter da eno testiranje ne zadostuje za potrditev baktericidnega učinka. Vendar Državna revizijska komisija teh ugotovitev ni mogla upoštevati, saj vlagatelj z njimi v trenutku vložitve zahtevka za revizijo ni bil seznanjen. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da mora naročnik ponudbe pregledati in oceniti že v postopku oddaje javnega naročila in vse razloge za izločitev ponudnika navesti v odločitvi o oddaji javnega naročila. Vlagatelj lahko namreč učinkovito uveljavlja pravno varstvo le v primeru, če je seznanjen z razlogi naročnika za sprejem odločitve o oddaji v trenutku vložitve zahtevka za revizijo, pri čemer mora obrazložitev odločitve o oddaji naročila mora vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila zakonita ali ne. Zato naročnik kasneje, ko vlagatelj že zahteva pravno varstvo zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, ne more navajati novih razlogov, ki jih v odločitvi o oddaji naročila ni navajal. Naročnikova ugotovitev o tem, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, ker eno testiranje ne zadostuje za potrditev baktericidnega učinka (ki jo je naročnik prvič predstavil šele v predrevizijskem postopku) v posledici navedenega ne more biti predmet presoje o utemeljenosti zahtevka za revizijo in je Državna revizijska komisija pri svojem odločanju ni upoštevala. Vprašanje, ali ta razlog glede na razpisne zahteve sploh lahko predstavlja utemeljen razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe (kar kot sporno izpostavlja vlagatelj v opredelitvi z dne 27. 8. 2013), posledično ni bil predmet obravnave pred Državno revizijsko komisijo. Kljub temu Državna revizijska komisija pripominja, da mora naročnik pri presoji primernosti ponudb izhajati iz strokovnih zahtev, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila kot edini razlog, zaradi katerega je vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno, navedel ugotovitev, da ponujeni artikli ne izpolnjujejo razpisne zahteve o antibakterijski učinkovitosti. Na podlagi katerih dejstev je naročnik prišel do tega zaključka, naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila ne pojasni.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel dokazati, da naročnik ni imel utemeljenih razlogov za izločitev njegove ponudbe kot neprimerne v sklopih 292, 293, 294, 295, 296, 297, 298, 299, 300, 301, 302 in 322, zaradi česar je, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in odločitev o (ne)oddaji naročila, katere del predstavlja tudi odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe v omenjenih sklopih, razveljavila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija napotek naročniku za pravilno izvedbo predmetnega postopka javnega naročanja. Glede na zapisano Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v ponovljenem postopku oddaje predmetnega javnega naročila, v fazi ponovnega pregledovanja in ocenjevanja ponudb, upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz te odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v treh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 13. 9. 2013

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- LABOHEM d.o.o., Kettejeva 16, Domžale
- UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran