018-321/2013 Dom za varstvo odraslih Velenje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Nataši Jeršič, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Pralna, pomivalna, čistilna in dezinfekcijska sredstva ter ostali pomožni materiali za obdobje enega leta, v sklopu 3: SREDSTVA ZA POMIVANJE POSODE IN ČISTILNA SREDSTVA ZA KUHINJO", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ECOLAB podjetje za proizvodnjo pralnih sredstev in drugih kemičnih proizvodov, trgovino in storitve d.o.o., Vajngerlova ulica 4, 2000 Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom za varstvo odraslih Velenje, Kidričeva 23, 3320 Velenje (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 9. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 28. 8. 2013 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, dne 28. 6. 2013 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave NMV1548/2013. Naročilo je razdelil v 3 sklope.

Dne 21. 8. 2013 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je odločil, da se javno naročilo za prvi sklop "Sredstva za osebno higieno, papirna in PVC galanterija, čistila in potrošni material" odda ponudniku MAKOM TRGOVINA d.o.o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje za ponudbeno ceno 11.044,34 EUR z DDV, naročilo za drugi sklop "Tekoča pralna sredstva" se odda ponudniku INTER KOOP d.o.o., Zrkovska cesta 97, 2000 Maribor za ponudbeno ceno 3.470,92 EUR z DDV, istemu ponudniku pa se odda tudi naročilo za tretji sklop "Sredstva za pomivanje posode in čistilna sredstva za kuhinjo" za ponudbeno ceno 5.386,06 EUR z DDV.

Vlagatelj je z vlogo z dne 28. 8. 2013 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo zoper Odločitev o oddaji javnega naročila, št. JNMV-02/2013, za sklop 3, tj. "Sredstva za pomivanje posode in čistilna sredstva za kuhinjo". Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je bila zaradi kršitev naročnika njegova ponudba nezakonito izločena, saj je naročnik ponudbo vlagatelja zavrnil zaradi neskladnosti z razpisnimi pogoji za sredstvo OZONIT ter domnevne neskladnosti tega sredstva z Uredbo o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/2011 in spremembe), torej iz razloga neizpolnjevanja minimalnih tehničnih zahtev naročnika. Vlagatelj pojasnjuje, da je v zvezi s ponujenim izdelkom OZONIT ponudbi priložil kopijo certifikata "Nordic Ecolabelling", ki predstavlja znak za okolje tipa I oziroma njemu ekvivalentno dokazilo, ki potrjuje, da ponujeni izdelek izpolnjuje okoljske zahteve naročnika. Iz obrazložitve izpodbijane odločitve naročnika izhaja, da ponudba vlagatelja za sklop 3 ni izpolnjevala razpisnih pogojev. Naročnik je namreč v svoji oceni ponudbe ugotovil neskladnost sredstva OZONIT z Uredbo o zelenem javnem naročanju, ker varnostni list ponujenega izdelka vsebuje opozorilni stavek H400 (Zelo strupeno za vodne organizme), ki naj bi ga Uredba o zelenem javnem naročanju izrecno prepovedovala. Vlagatelj kot zmotne in napačne ocenjuje naročnikove trditve, da naj bi Uredba o zelenem javnem naročanju izrecno prepovedovala, da detergenti za pranje perila ne smejo vsebovati sestavin, za katere velja opozorilni stavek H400 (Zelo strupeno za vodne organizme) iz zakona, ki ureja kemikalije oz Uredbe (ES) št. 1272/2008. Belilno in dezinfekcijsko sredstvo OZONIT sodi v kategorijo detergentov za pranje perila v smislu Uredbe o zelenem javnem naročanju kljub temu, da ima v varnostnem listu navedeno oznako H400. Po oceni vlagatelja je zmotno tudi, ko naročnik ""opozarja, da na teritoriju Republike Slovenije velja naša zakonodaja, v tem primeru skladna z Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki je v posameznih delih pač bolj stroga kot so stroga merila za pridobitev okoljskega certifikata na področjih izven naših mej". Uredba o zelenem javnem naročanju namreč jasno opredeljuje, da lahko ponudniki dokazujejo skladnost s tem, da ponudbi predložijo:
- potrdilo, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali
- tehnično dokumentacijo proizvajalca, iz katere izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali
- seznam sestavin čistila, iz katerih je razviden delež posamezne sestavine, CAS številka, če je ta na voljo, in morebitna standardna opozorila, stavki za nevarnost ali previdnostni stavki, ali
- ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve.
Nadalje vlagatelj zatrjuje, da varnostni list tudi ni relevantni dokument za dokazovanje skladnosti z Uredbo o zelenem javnem naročanju, česar se očitno zaveda tudi naročnik, saj v Odločitvi o oddaji naročila sam navaja, da je "skladno z Uredbo 1907/2006 REACH v varnostnem listu nujno navajati večino nevarnih snovi šele pri koncentracijah nad 0,1%, nekatere pa celo pri koncentracijah nad 1%", Uredba o zelenem javnem naročanju pa predpisuje, da sredstva ne smejo vsebovati več kot 0,01% posamezne sestavine, za katero velja eno ali več standardnih opozoril, stavkov za nevarnost ali previdnostnih stavkov iz zakona, ki ureja kemikalije, ali Uredbe (ES) št. 1272/2008. Varnostni list tako območja med 0,01% in 0,1% oziroma 1% sploh ne pokriva.
Vlagatelj nadalje pojasnjuje, da sta peroksiocetna kislina in perocetna kislina sinonima za isto snov, CAS 79-21-0, peroksiocetna kislina pa je že sama po sebi označena s stavkom H400 (Zelo nevarno za vodne organizme). Ker je naročnik zahteval sredstvo na bazi peroksiocetne kisline, po mnenju vlagatelja to pomeni, da mora ponujeni izdelek v vsakem primeru vsebovati več kot 0,01% te kisline, iz česar izhaja, da morajo posledično vsa sredstva, ki so jih ponudniki v svojih ponudbah ponudili v sklopu 3 pod zaporedno št. 4, v svojih varnostnih listih vsebovati stavek za nevarnost R50 oziroma njemu enakovredni H400 (Zelo nevarno za vodne organizme). V nadaljevanju vlagatelj pojasnjuje postopek certificiranja izdelka OZONIT po kriterijih Nordic Ecolabel, s čimer želi pojasniti, zakaj je izdelek OZONIT, kljub temu, da v varnostnem listu vsebuje stavek H400, certificiran kot ekološko sprejemljivo sredstvo. Vlagatelj še opozarja, da je naročnik v sklopu 3 pod zaporedno št. 4 zahteval izdelek tekoče belilno in dezinfekcijsko sredstvo, kar pomeni, da mora biti vsako ponujeno sredstvo biocid, Uredba o zelenem javnem naročanju pa biocidne izdelke jasno izključuje oziroma zanje ne velja. Na osnovi tega pravila skladnosti z Uredbo ni mogoče dokazati, na podlagi naročnikovih zahtev po ekološko sprejemljivem sredstvu pa je edini možni način dokazovanje le-tega z okoljskim certifikatom, s katerim vlagatelj razpolaga.
Vsled vsega navedenega vlagatelj zaključuje, da je njegova ponudba skladna z minimalnimi tehničnimi zahtevami naročnika, zato predlaga, da se Odločitev naročnika o oddaji javnega naročila za sklop 3, št. JNMV-02/2013 z dne 21. 8. 2013 razveljavi in se sprejme nova odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 2. 9. 2013 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik po pregledu celotne dokumentacije in proučitvi revizijskega zahtevka ugotavlja, da vlagateljev zahtevek ni utemeljen; naročnik je namreč pravilno zavrnil ponudbo vlagatelja za sklop 3 " "Sredstva za pomivanje posode in čistilna sredstva za kuhinjo", ker ni izpolnjeval razpisnih pogojev. Pri ponudbi vlagatelja ECOLAB d.o.o. v sklopu 3 je naročnik ugotovil neskladnost sredstva OZONIT z Uredbo o zelenem javnem naročanju (ponudnik je kot dokazilo priložil varnostni list za omenjeni produkt, iz katerega je jasno razvidno, da ima omenjeno sredstvo sporno določilo za nevarnost H400, ki ga Uredba o zelenem javnem naročanju prepoveduje v koncentraciji, ki ne sme biti višja od 0,01% posamezne sestavine, za katero velja eno ali več standardnih opozoril, stavkov za nevarnost ali predvidenih stavkov iz zakona, ki ureja kemikalije, ali Uredbe (ES) št. 1272/2008, med katerimi je tudi omenjeni stavek z oznako H400 (Zelo strupeno za vodne organizme). Iz priloženega varnostnega lista pod točko 3, ki navaja podatke o sestavinah, je razvidno, da je omenjeni stavek za nevarnost H400 v produktu v koncentraciji od 1-5% in ne v koncentraciji do 0,01%, torej kot tak v nasprotju z določili Uredbe o zelenem javnem naročanju, katere izpolnjevanje je bilo zahtevano pod pozicijo št. 4. Naročnik potrjuje, da je skladno z Uredbo 1907/2006 REACH v varnostnem listu potrebno navajati večino nevarnih snovi šele pri koncentracijah nad 0,1%, nekatere pa celo pri koncentracijah, večjih od 1%, vendar pa glede na listinske dokaze vlagatelj ni priložil kakršnegakoli potrdila, s katerim bi potrdil, da ne glede na svoje trditve izpolnjuje zahtevane razpisne pogoje.
Glede potrdila o pridobitvi okoljskega certifikata Nordic Ecolabel za omenjeno sredstvo naročnik navaja, da le-to po razpisni dokumentaciji (tudi zahtevi v razpisnem predračunu) in veljavni zakonodaji ni skladno z Uredbo o zelenem javnem naročanju. Pri svoji odločitvi je naročnik upošteval tudi že sprejeto odločitev Državne revizijske komisije v podobnem primeru, št. 018-409/2012-7 z dne 7. 2. 2013.
Naročnik poudarja, da so se ponudniki z obrazci, vsebovanimi v razpisni dokumentaciji, zavezali, da v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju detergenti za pranje perila glede na težo ne vsebujejo več kot 0,01% posamezne sestavine, za katero velja eno ali več naslednjih standardnih opozoril, stavkov za nevarnost ali previdnostnih stavkov iz zakona, ki ureja kemikalije, ali Uredbe (ES) št. 1272/2008 " R50 (Zelo strupeno za vodno organizme. Lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.) ali H400 (Zelo strupeno za vodne organizme.) in H410 (Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki). Na podlagi vsega navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek zavrnil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 3. 9. 2013 odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Kot je razvidno iz zahtevka za revizijo, vlagatelj oporeka trem vidikom naročnikovega ocenjevanja njegove ponudbe, ki je rezultiralo v končni ugotovitvi naročnika, da ponudba vlagatelja ne izpolnjuje minimalnih tehničnih zahtev naročnika, zaradi česar jo je ta kot nepopolno tudi izločil. Vlagatelj tako najprej trdi, da s priloženim certifikatom "Nordic Ecolabelling", ki predstavlja znak za okolje tipa I oziroma njemu ekvivalentno dokazilo, potrjuje, da ponujen izdelek izpolnjuje okoljske zahteve naročnika ter je tudi skladen z Uredbo o zelenem javnem naročanju. Nadalje vlagatelj zatrjuje, da morajo glede na zahtevo naročnika po sredstvu na bazi peroksiocetne kisline, ki je že sama po sebi označena s stavkom z oznako H400 (Zelo nevarno za vodne organizme), ponujeni izdelki torej v vsakem primeru vsebovati več kot 0,01 % omenjene kisline, iz česar sledi, da morajo vsa sredstva, ki so jih ponudniki v svojih ponudbah ponudili v sklopu 3 pod zaporedno št. 4, v svojih varnostnih listih vsebovati stavek za nevarnost R50 oziroma njemu enakovredno opozorilo H400. Nazadnje pa vlagatelj trdi, da glede na razpisano dezinfekcijsko sredstvo, ki ga naročnik zahteva v sklopu 3 pod zaporedno št. 4 in je vsak ponujen izdelek tako lahko le biocid, za katere pa Uredba o zelenem javnem naročanju ne velja, skladnosti z Uredbo ni mogoče dokazati. Za dokazovanje ekološko sprejemljivega sredstva je edini možni način dokazovanje z okoljskim certifikatom.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na protipravnost naročnikovega ravnanja pri ocenjevanju njegove ponudbe. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba za sklop 3 "Sredstva za pomivanje posode in čistilna sredstva za kuhinjo" na podlagi merila najnižja končna cena ponudbenega predračuna sicer ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, vendar je bila zaradi ugotovljenih tehničnih nepravilnosti iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila kot nepopolna izločena.

V zvezi z navedbami, da vlagatelj s priloženim certifikatom "Nordic Ecolabelling", ki predstavlja znak za okolje tipa I oziroma njemu ekvivalentno dokazilo, potrjuje, da ponujen izdelek izpolnjuje okoljske zahteve naročnika ter je tudi skladen z Uredbo o zelenem javnem naročanju, Državna revizijska komisija ugotavlja, da Uredba o zelenem javnem naročanju v četrti točki 3. člena definira znak za okolje tipa I kot ""prostovoljno okoljsko oznako, ki označuje okoljske prednosti določenega blaga, storitve ali gradnje. Merila za pridobitev okoljskega znaka tipa I temeljijo na proučitvi vpliva blaga, storitve ali gradnje na okolje v njihovi življenjski dobi in na evropskih, mednarodnih ali slovenskih okoljskih standardih"". Iz Priloge 9 k Uredbi o zelenem javnem naročanju "Temeljne okoljske zahteve za čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila" izhaja, da ""naročnik določi predmet javnega naročanja tako, da je iz opisa predmeta jasno razvidno, da je predmet javnega naročanja okoljsko manj obremenjujoče blago in da se pri oddaji javnega naročila upoštevajo temeljne okoljske zahteve iz te priloge. ["] Način dokazovanja: Ponudnik mora k ponudbi priložiti:
- potrdilo, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali
- tehnično dokumentacijo proizvajalca, iz katere izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali
- seznam sestavin čistila, iz katerih je razviden delež posamezne sestavine, CAS številka, če je ta na voljo, in morebitna standardna opozorila, stavki za nevarnost ali previdnostni stavki, ali
- ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve."
Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) v desetem odstavku 37. člena določa, da če so funkcionalne zahteve iz tehničnih specifikacij opredeljene kot pogoj, potem je dokazno breme za njihovo izpolnitev na strani ponudnika. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v Obrazcu št. 3 z Izjavo o upoštevanju Uredbe o zelenem javnem naročanju zahteval od ponudnikov, da upoštevajo Okoljske zahteve za čistila v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki jo je vlagatelj tudi podpisal in se z njo strinjal. V izjavi je glede izpolnjevanja tehničnih specifikacij naročnik izrecno zapisal zahtevo, ki jo je povzel iz Temeljnih okoljskih zahtev Priloge 9 Uredbe o zelenem javnem naročanju, da čistilo glede na težo ne sme vsebovati več kot 0,01% posamezne sestavine, za katero velja eno ali več standardnih opozoril, stavkov za nevarnost ali previdnostnih stavkov iz zakona, ki ureja kemikalije, ali Uredbe (ES) št. 1272/2008. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je s predloženim okoljskim certifikatom, ki predstavlja znak za okolje tipa I oziroma njemu ekvivalentno dokazilo, izpolnil zahteve iz tehničnih specifikacij, ki so bile opredeljene kot pogoj. Državna revizijska komisija vlagatelju ne odreka, da pridobljeni okoljski certifikat predstavlja znak za okolje tipa I, vendar pa gre ob upoštevanju naročnikovih zahtev, povzetih iz Uredbe o zelenem javnem naročanju, o najvišji dovoljeni vsebnosti 0,01% posamezne sestavine, za katero velja eno ali več standardnih opozoril, stavkov za nevarnost ali previdnostnih stavkov iz zakona, ki ureja kemikalije, ali Uredbe (ES) št. 1272/2008, pritrditi naročniku. Naročnik je namreč pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe, upoštevaje podatke iz varnostnega lista, ki ga je vlagatelj priložil sredstvu OZONIT, ugotovil neskladnost tega sredstva z Uredbo o zelenem javnem naročanju v delu, kjer ima omenjeno sredstvo sporno določilo za nevarnost H400, ki ga Uredba prepoveduje v koncentraciji, ki ne sme biti višja od 0,01% posamezne sestavine, za katero velja eno ali več standardnih opozoril, stavkov za nevarnost ali previdnostnih stavkov iz zakona, ki ureja kemikalije, ali Uredbe (ES) št. 1272/2008, omenjeni stavek za nevarnost H400 v tem produktu pa je v koncentraciji od 1-5% in ne v koncentraciji do 0,01%, kot je bila postavljena zahteva. ZJN-2 v 1. odstavku 80. člena določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb, kadar gre za formalno nepopolne ponudbe, izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, skladno z 20. točko istega člena pa je neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Naročnik je zato ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno iz razloga, ker se v proizvodu OZONIT nahaja sestavina z oznako H400 v koncentraciji, večji od 0,01%, kot jo dovoljuje Uredba o zelenem javnem naročanju.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da morajo glede na zahtevo naročnika po sredstvu na bazi peroksiocetne kisline, ki je že sama po sebi označena s stavkom z oznako H400 (Zelo nevarno za vodne organizme), ponujeni izdelki torej v vsakem primeru vsebovati več kot 0,01% omenjene kisline, iz česar sledi, da morajo vsa sredstva, ki so jih ponudniki v svojih ponudbah ponudili v sklopu 3 pod zaporedno št. 4, v svojih varnostnih listih vsebovati stavek za nevarnost R50 oziroma njemu enakovredno opozorilo H400, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe prepozne. V zvezi z zatrjevanimi kršitvami Državna revizijska komisija izpostavlja, da bi vlagatelj, v kolikor je menil, da razpisna dokumentacija ni pripravljena na zakonit način oziroma da so zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije v neskladju z dokazili in izjavo o skladnosti, ki jih je kot obvezne sestavine ponudbe zahteval naročnik, moral uveljavljati kršitve z zahtevkom za revizijo, ki bi ga vložil v roku, ki ga določa ZPVPJN v 25. členu, najkasneje pa v petih delovnih dneh po poteku roka za predložitev ponudb (drugi odstavek 25. člena ZPVPJN). V skladu s 4. odstavkom istega člena ZPVPJN namreč vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. V obravnavanem primeru je vlagatelj izpostavljene pomisleke nedvomno zaznal že pri pripravi oziroma vsaj pred oddajo ponudbe, zato se Državna revizijska komisija do vlagateljevih prekludiranih navedb ne more opredeljevati.

Državna revizijska komisija kot prepozne ugotavlja tudi navedbe vlagatelja, da glede na razpisano dezinfekcijsko sredstvo, ki ga naročnik zahteva v sklopu 3 pod zaporedno št. 4 in je vsak ponujen izdelek tako lahko le biocid, za katere pa Uredba o zelenem javnem naročanju ne velja, skladnosti z Uredbo ni mogoče dokazati ter da je za dokazovanje ekološko sprejemljivega sredstva edini možni način dokazovanje z okoljskim certifikatom. V kolikor je vlagatelj menil, da je naročnik zaradi vključitve (po vlagateljevem mnenju kontradiktornih) zahtev v razpisno dokumentacijo kršil pravila javnega naročanja, bi moral te kršitve, kot že navedeno, glede na določbe drugega odstavka 25. člena ZPVPJN uveljavljati najkasneje v roku petih delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb, saj skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN vlagatelj po poteku tega roka kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, ne more več navajati.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov potrebno zavrniti. Vendar pa je Državna revizijska komisija ob upoštevanju določb četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ugotovila, da je vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo vplačal previsok znesek takse, to je 750,00 EUR. V skladu z 11. členom novele ZPVPJN-A, s katerim se spreminjata prvi in drugi odstavek 71. člena ZPVPJN, ki ureja višino takse, znaša taksa vlagatelja za predmetni postopek pravnega varstva 500,00 EUR. Preveč plačana taksa v višini 250,00 EUR bo v skladu s četrtim in petim odstavkom 72. člena ZPVPJN vrnjena vlagatelju.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 17. 9. 2013




mag. Nataša Jeršič, univ. dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Dom za varstvo odraslih Velenje, Kidričeva 23, 3320 Velenje,
- ECOLAB d.o.o., Vajngerlova ulica 4, 2000 Maribor,
- INTER KOOP d.o.o., Zrkovska cesta 97, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran