018-294/2013 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Inštalacija naprav za hlajenje ortopedske klinike" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Kovinar Kočevje, d.o.o., Reška cesta 23, Kočevje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 12. 9. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26. 4. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 84508-019-13/2. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 26. 4. 2013, pod št. objave JN4936/2013.

Naročnik je dne 12. 7. 2013 sprejel dokument "Obvestilo oddaji naročila", št. 84508-019-13/16, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku NIX d.o.o., Stranska vas 5, Semič (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), preostali dve ponudbi, tudi vlagateljevo, pa izločil kot nepopolni. Naročnik je navedel, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije in sicer v delu zahtevanega hladilnega agregata (poglavje 3.3 Hladilna centrala severni del, postavka 1. Hladilni agregat, stran 1/7), ker ponujeni hladilni agregat Systemair AQL R410A ELN 65 ne dosega zahtevanih parametrov po hladilni moči 64 kW (ponujeni agregat ima 62,81 kW) ter zahtevanega koeficienta EER vsaj 2,7 (ponujeni agregat ima 2,68).

Vlagatelj je z vlogo z dne 22. 7. 2013 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo. Naročnik je ogled ponudbene dokumentacije organiziral dne 22. 7. 2013, vpogled pa dokumentiral z zapisnikom, št. 84508-019-13/22.

Vlagatelj je dne 26. 7. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da je njegovo ponudbo neupravičeno zavrnil kot nepopolno. Navaja, da so v projektni dokumentaciji javnega naročila podane osnove za izračun toplotnega dobitka, ki naj bi ga pokrival hladilni agregat. Za sporno hladilno napravo je na podlagi izračuna zahtevana hladilna moč 59,758 kW. V predmetnem javnem naročilu gre za izvedbo po načelu "ključ v roke" in v tem smislu morajo vsa izvedena dela in vgrajena oprema zadostovati projektiranim tehničnim karakteristikam. Vlagatelj meni, da že na podlagi navedenega ponujena naprava ustreza funkcionalnim zahtevam naročnika, sploh glede na določilo razpisne dokumentacije, da mora ponudnik prilagoditi ponudbo zahtevam iz projektne dokumentacije (DZR), pri čemer v delu, ki se nanaša na opremo, lahko poda ponudbo, ki mora biti v smislu kvalitativnega nivoja enakovredna opredeljenem v predmetnem popisu. Vlagatelj še pojasnjuje, da je v proizvajalec Systemair dobavlja tip agregata AQL 65 v treh različicah in sicer: BLN (Base low noise), ELN (Extra low noise) in SIF (Special inverter far). V osnovi sta verziji ELN in BLN popolnoma enaki napravi, le da ima različica ELN v odnosu do različice BLN vgrajeno dodatno opremo, ki zniža hitrost ventilatorjev kondenzatorja, s čimer se posledično zmanjšata emisija zvoka in odvod toplote. Če agregat deluje brez vključenega dodatka ELN, so karakteristike popolnoma enake kot v primeru različice BLN, saj gre za isti tip hladilnega agregata (AQL 65). V primeru neuporabe funkcije ELN je hladilna moč agregata 67,53 kW, EER znaša 2,89, izpolnjene pa so tudi vse ostale zahteve naročnika. Vlagatelj navaja, da je naročniku ponudil različico ELN zaradi možnosti tišjega delovanja, saj hladilni agregat tudi pri znižani moči še vedno ustreza zahtevanim parametrom iz projektne dokumentacije; v kolikor pa naročnik navedene funkcije ne želi uporabljati, jo je mogoče preprosto izključiti, pri čemer ista naprava deluje pri zvišani hladilni moči, ki bistveno presega parametre iz popisov del.

Naročnik je dne 9. 8. 2013 sprejel sklep, št. KM-9-08-2013/rev, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Meni, da vlagateljevo opravičevanje primernosti ponujenega hladilnega agregata moči 62,81 kW v primerjavi s podatkov izračunanih toplotnih dobitkov v višini 59,758 kW ni pravilno. Podatek o toplotnih dobitkih sistema je praviloma merilo za določitev minimalne hladilne moči agregata, na dejanski izbor hladilne moči naprave pa, poleg zahtev v izračunu, vpliva še več dejavnikov (redundanca, rezerva za predvideno kasnejše priklapljanje porabnikov, tehnološki uporabniki"). Kot primer naročnik navaja priklop ventilatorskih konvektorjev objekt južni del, kjer so izračunani toplotni dobitki 17,5 kW, priključuje pa se hladilni agregat s hladilno močjo 178 kW, saj so bili predvideni še dodatni priklopi. Določitev potrebne hladilne moči agregata je izključna pristojnost naročnika: zahtevana hladilna moč vsaj 64 kW je bila navedena v tehničnih zahtevah v točki 3.3. (Hladilna centrala severni del). V zvezi z vlagateljevim pojasnilom glede možnih različic naprave Systemair AQL R410A ELN 65 naročnik poudarja, da je v ponudbi priloženi tehnični specifikaciji za to napravo navedena največja hladilna moč 62,81 kW, nikjer iz nadaljevanja dokumentacije pa ni navedbe drugačnega podatka glede zmogljivosti naprave. Šele v revizijskem zahtevku je vlagatelj navedel, da je možno hladilno moč pri ponujenem agregatu povečati z izklopom "ELN dodatka" in s tem pridobiti enake karakteristike, kot jih ima agregat različice BLN in za katerega je vlagatelj priložil tehnične specifikacije šele v dokumentaciji zahtevka za revizijo. Naročnik še meni, da sta napravi Systemair AQL R410A ELN 65 in Systemair AQL R410A BLN 65, ne glede na drugačno mnenje vlagatelja, različni napravi. Napravi se razlikujeta v doseženi maksimalni hitrosti ventilatorja kondenzatorja, vendar pa to ni doseženo z "ELN dodatkom" (ki ne obstaja), temveč z razliko v vezavi elektromotorja ventilatorja, ki je tovarniško izveden.

Naročnik je z vlogo z dne 14. 8. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 22. 8. 2013 opredelil do navedb naročnika. Opozarja na evidentno zavajajočo naravo in popolno tehnično neutemeljenost naročnikove argumentacije, saj naj naročnik ne bi upošteval vseh tehničnih karakteristik in tehnične prilagodljivosti ponujene opreme, vezane na njeno zmožnost prilagoditve različnim režimom delovanja. V potrditev svojim navedbam prilaga tudi "Izvedeniško mnenje o hladilniku tekočin AQL 65", iz katerega naj bi izhajalo, da je napravo AQL R410A ELN 65 mogoče preprosto prilagoditi na dve načina delovanja, ki se med seboj razlikujeta po porabi električne energije ter po proizvedenem hrupu. V kolikor je izbran režim delovanja s polno močjo naprave (t.j. 67,53 kW), je le-ta povsem ustrezna tehničnim specifikacijam, kot jih zahteva naročnik, saj presega zahtevanih 64 kW.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da z upoštevanjem vlagateljevih opredelitev do navedb naročnika med strankama ni (več) sporna vsebina tehničnih zahtev za hladilno centralo. Naročnikove tehnične zahteve so sicer opredeljene v popisu materiala in del razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, in sicer v podpoglavju 3.3 (HLADILNA NAPRAVA SEVERNI DEL), pri čemer je za hladilni agregat zahtevana hladilna moč 64 kW in koeficient EER vsaj 2,7. Nesporno je tudi, da je vlagatelj v svoji ponudbi v zvezi z navedeno postavko ponudil izdelek Systemair AC AQL 65 ELN.

Med strankama je sporna primernost in popolnost vlagateljeve ponudbe v izpostavljenem delu. Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno, ker ponujeni hladilni agregat Systemair AQL R410A ELN 65 s hladilno močjo 62,81 kW in koeficientom EER 2,68 ne dosega zahtevanih parametrov iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj zatrjuje, da je ponujeni hladilni agregat Systemair AQL R410A ELN 65 popolnoma enak kot Systemair AQL R410A BLN 65, ki pa oba izpostavljena parametra izpolnjuje (hladilna moč 67,53 KW, EER 2,89). V zahtevku za revizijo kot razliko med obema različicama naprave navaja funkcijo ELN, ki ob vključitvi zmanjša hladilno moč in s tem tudi hrup. Drugače izhaja iz vlagateljeve pripravljalne vloge z dne 22. 8. 2013, kjer vlagatelj zatrjuje, da je razlika med različicama BLN in ELN električna vezava aksialnega ventilatorja na kondenzatorju, ki jo je mogoče izvesti v tovarni ob naročilu ali pa tudi kadarkoli kasneje. Na tem mestu Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je dokument, ki ga je v revizijskem postopku pripravljalni vlogi priložil vlagatelj, in sicer "Izvedeniško mnenje o hladilniku tekočin AQL 65", sodno zapriseženega izvedenca M.L., univ. dipl. inž. str., upoštevala le kot del njegovih navedb, ne pa kot dokazila (enako stališče zavzema tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepih št. II Ips 748/2005 z dne 15. 2. 2007 in v sodbi št. II Ips 780/2006 z dne 26. 2. 2009). Izvedenec ali strokovnjak po naročilu vlagatelja ne deluje v funkciji pomočnika Državne revizijske komisije (prim. prvi odstavek 36. člena ZPVPJN), temveč deluje kot vlagateljev pomočnik " po njegovih navodilih in v njegovo korist. Navedeni dokument je pripravila oseba po naročilu vlagatelja in že zato njen položaj ne more biti povsem neodvisen in samostojen.

Brez ugotavljanja utemeljenosti vlagateljeve trditve o možnosti naknadne predelave neskladne različice naprave v drugo (skladno) različico, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v vlagateljevi ponudbeni dokumentaciji ni mogoče najti podatka o tem, da je ponujeno napravo v različici ELN mogoče predelati v različico BLN ali kako drugače pripraviti do delovanja v smislu različice BLN (torej z večjo močjo); prav tako so v ponudbi navedeni zgolj tehnični podatki za različico ELN, ki pa zahtevanih parametrov kot taka ne dosega. Možnost tovrstne konverzije je vlagatelj izpostavil šele v revizijskem zahtevku. Od naročnika ni mogoče pričakovati, da pozna vse ponujene izdelke vlagatelja in možnosti predelave ene naprave na drugačne specifikacije. Glede na ponudbi predloženo tehnično dokumentacijo je naročnik po oceni Državne revizijske komisije pravilno ocenil, da vlagateljeva ponudba v izpostavljenem delu ne zadostuje tehničnim specifikacijam iz razpisne dokumentacije.

Obenem Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da naročnik v konkretnem primeru vlagatelja v fazi preverjanja ponudb ni bil dolžan pozivati na dopolnitev ali pojasnitev ponudbe. 78. člen ZJN-2 namreč omogoča le dopolnitev formalno nepopolne ponudbe; na tak način je mogoče odpraviti le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske narave, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ugotovljene pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe ni mogoče označiti za formalno nepopolnost, temveč za vsebinsko " vlagatelj je v svoji ponudbi jasno in nedvoumno navedel, katero napravo ponuja in za to napravo priložil vso potrebno tehnično dokumentacijo. Ker je bilo v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb ugotovljeno, da je ponujeni hladilni agregat neskladen z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, bi dopustitev dopolnitve vlagateljeve ponudbe z drugačnimi tehničnimi specifikacijami oz. s ponudbo drugačnega predmeta pomenila dopustitev spremembe vlagateljeve ponudbe iz vsebinsko nepopolne v popolno, kar pa ne bi bilo v skladu z naravo instituta odprave formalnih pomanjkljivosti ponudbe, kot je urejen v 78. členu ZJN-2 (prim. tudi odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-092/2008) in zlasti ne z izrecno prepovedjo spreminjanja tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (2. alineja tretjega odstavka 78. člena ZJN-2).

Vlagatelj v zahtevku naročniku očita tudi kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz prvega odstavka 6. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik javno naročanje izvesti tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Iz dikcije navedenega člena je razvidno, da načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa (ki ga, skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN, varujejo ministrstvo, pristojno za finance, Računsko sodišče Republike Slovenije, organ, pristojen za varstvo konkurence in organ, pristojen za preprečevanje korupcije), ki se kaže v racionalni porabi javno-finančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga, storitev in gradenj. Že po sami naravi stvari se zato posamezen ponudnik v revizijskemu postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnikov, ki je v tem, da se na enakopravnih izhodiščih poteguje za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da bi bila njegova ponudba, predložena v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila, popolna ali pa zgolj formalno nepopolna. Ker vlagatelj posledično ni dokazal, da je naročnik z izločitvijo njegove ponudbe oz. izdajo izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-2 ali razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 12. 9. 2013

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Kovinar Kočevje, d.o.o., Reška cesta 23, 1330 Kočevje
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- NIX d.o.o., Stranska vas 5, 8333 Semič
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis, tu.

Natisni stran