018-234/2013 Splošna bolnišnica Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31., 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Dobava medicinsko in sanitetno potrošnega materiala, obvezilnega materiala", za artikle v sklopih 07.03.01.01.001 (Hip/kolčni set), 07.07.03.01.055 (Kateter tip Dufour, CH 18), 07.07.03.01.056 (Kateter tip Dufour, CH 20), 07.07.03.01.114 (Ureteral superglide kateter, CH 5) in 07.07.03.01.115 (Ureteral superglide kateter, CH 6), začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Simp`s d.o.o., Motnica 3, Trzin, ki ga zastopa Križanec & Potočnik odvetniška družba o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in zahtevka za revizijo ponudnika Sind Ljubljana d.o.o., Verovškova ulica 64, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 9. 2013

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrže.

3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o tem, da z drugim vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma v sklopih 07.07.03.01.055 (Kateter tip Dufour, CH 18) in 07.07.03.01.056 (Kateter tip Dufour, CH 20) in da se o oddaji javnega naročila v navedenih sklopih, za predvideno obdobje 24 mesecev, pogaja s ponudnikom Thomy F.E. d.o.o., Vodnikova cesta 170, Ljubljana, kar izhaja iz Delne odločitve o oddaji javnega naročila št. 1 z dne 30. 5. 2013.

4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

5. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 523,92 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

6. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Dobava medicinsko in sanitetno potrošnega materiala, obvezilnega materiala", katerega obvestilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 19. 12. 2012, pod št. objave JN13674/2012 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 21. 12. 2012, pod št. objave 2012/S 246-404446. Naročnik je z Delno odločitvijo o oddaji javnega naročila št. 1 z dne 30. 5. 2013 ponudnike obvestil, da se za predvideno obdobje 24 mesecev izberejo ponudniki, razvidni iz te odločitve, katerih ponujeni artikli so v celoti ustrezali zahtevam naročnika in so zanj ekonomsko najugodnejši, pri čemer bo naročnik za artikle, ki presegajo maksimalno dopustno ceno, naknadno izvedel pogajanja s temi ponudniki. V sklopu 07.03.01.01.001 (Hip/kolčni set) je naročnik predvidel pogajanja s ponudnikom Meditrade d.o.o., Središka ulica 21, Ljubljana, v sklopih 07.07.03.01.055 (Kateter tip Dufour, CH 18) in 07.07.03.01.056 (Kateter tip Dufour, CH 20) s ponudnikom Thomy F.E. d.o.o., Vodnikova cesta 170, Ljubljana. Za sklopa 07.07.03.01.114 (Ureteral superglide kateter, CH 5) in 07.07.03.01.115 (Ureteral superglide kateter, CH 6) je naročnik izdal Popravek delne odločitve o oddaji javnega naročila št. 1 z dne 12. 6. 2013, s katero je ponudnike obvestil, da v navedenih sklopih izbere ponudnika Thomy F.E. d.o.o., Vodnikova cesta 170, Ljubljana. Naročnik je prvega in drugega vlagatelja na podlagi vloženih zahtev za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila obvestil, da je po opravljenih testiranjih vzorcev ugotovil, da vzorci za njune ponujene artikle niso ustrezni.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 20. 6. 2013 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika o tem, da prvemu vlagatelju ne prizna sposobnost za sklenitev okvirnega sporazuma za dobavo artikla v sklopu 07.03.01.01.001.

Izbrani ponudnik Meditrade d.o.o. se je z vlogo z dne 27. 6. 2013 izjasnil o navedbah prvega vlagatelja.

Naročnik je s sklepom z dne 1. 7. 2013 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 11. 7. 2013 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika o tem, da drugemu vlagatelju ne prizna sposobnosti za dobavo artikla in sklenitev okvirnega sporazuma v sklopih 07.07.03.01.055, 07.07.03.01.056, 07.07.03.01.114 in 07.07.03.01.115. Navaja, da je v sklopih 07.07.03.01.114 in 07.07.03.01.115 ponudil ustrezni artikel, s strani naročnika pa nikoli ni bil pozvan k predložitvi vzorcev za navedene artikle in vzorcev nikoli ni dostavil v testiranje. Glede domnevne neustreznosti vzorcev v sklopih 07.07.03.01.055 in 07.07.03.01.056 drugi vlagatelj poda svoje stališče o tem, zakaj ugotovitve naročnika niso pravilne ter izpostavlja, da določenih tehničnih zahtev naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel in zato glede teh zahtev ne more očitati neprimernosti artikla, da naročnik ni navedel, kakšne dimenzije očes je ugotovil na testiranju in da ponuja blago proizvajalca, ki uporablja standardizirane velikosti očes in zato ugotovitve naročnika o neustreznosti vzorcev ne držijo. Drugi vlagatelj naročniku očita tudi kršitev spoštovanja poslovnih skrivnosti, ker je, kljub predložitvi sklepa o varovanju poslovnih skrivnosti v ponudbi drugega vlagatelja, vsem ponudnikom razkril nekatere od teh podatkov.

Naročnik je s sklepom z dne 19. 7. 2013 zahtevek za revizijo zavrnil, pri čemer povzame navedbe iz odločitve o oddaji naročila, njenega popravka in dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila ter vztraja pri ugotovitvah, da ponujeni artikli drugega vlagatelja niso skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je z vlogo z dne 2. 7. 2013 in 19. 7. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 7. 2013 opredelil do navedb naročnika, pri čemer opozarja, da naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo ni v ničemer obrazložena.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 29. 7. 2013 podal predlog za začetek revizijskega postopka, ker naj ne bi prejel odločitve naročnika o zahtevku za revizijo v predpisanem roku.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije z vlogo z dne 5. 8. 2013 predložil podatke o višini ocenjene vrednosti artiklov, o katerih teče spor med strankami, pojasnil okoliščine glede odločitve o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ter predložil dokumentacijo o testiranju artiklov.

Državna revizijska komisija je prvega vlagatelja s pozivom z dne 7. 8. 2013 pozvala k doplačilu takse in predložitvi potrdila o doplačilu, dne 8. 8. 2013 pa mu je posredovala kopijo naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo.

Drugi vlagatelj je po pozivu Državne revizijske komisije z dne 7. 8. 2013 z vlogo z dne 13. 8. 2013 doplačal takso v višini 23,72 EUR.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku, ob upoštevanju načela hitrosti, odločila, da obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je, na podlagi 31. člena ZPVPJN, v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, ugotovila, da prvi vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo ni plačal ustrezne višine takse.

Skladno s prvim odstavkom 31. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija preveri, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo zahtevka za revizijo, pri čemer skladno z drugo alinejo prvega odstavka 31. člena ZPVPJN preveri, ali ta vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN. Kot je razvidno iz drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija sprejme zahtevek za revizijo v obravnavo, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN in tudi v primeru, če ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz 15. člena ZPVPJN, pa so te razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je prvi vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo plačal takso v neustrezni višini, in sicer 427,11 EUR namesto 854,22 EUR in kot takšno predložil tudi potrdilo o plačilu takse. Upoštevaje prvo alinejo tretjega odstavka 72. člena ZPVPJN, ki določa, da kadar Državna revizijska komisija ugotovi, da je vlagatelj, ne glede na opredelitev višine takse v pravnem pouku naročnikove odločitve o oddaji naročila, plačal napačno višino takse (v konkretnem primeru naročnik višine takse ni določil), mora vlagatelja pozvati k doplačilu, je Državna revizijska komisija prvega vlagatelja pozvala (poziv št. 018-234/2013-7 z dne 7. 8. 2013), da v roku treh delovnih dni od prejema poziva doplača takso v višini 427,11 EUR in v tem roku predloži potrdilo o doplačilu takse. Poziv je bil pooblaščencu prvega vlagatelja vročen dne 8. 8. 2013, zato se je, upoštevajoč pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN in drugega odstavka 111. člena ZPP, rok za doplačilo takse iztekel dne 13. 8. 2013. Prvi vlagatelj v navedenem roku takse ni doplačal in potrdila o doplačilu ni predložil.

Ker prvi vlagatelj v postavljenem roku takse ni doplačal in o tem ni predložil potrdila, čeprav ga je Državna revizijska komisija pozvala, naj to stori, pri čemer ga je tudi opozorila, da bo v primeru opustitve navedenih ravnanj zahtevek za revizijo zavrgla, Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN za sprejem zahtevka za revizijo v obravnavo po drugem odstavku 31. člena ZPVPJN, zato je zahtevek za revizijo, upoštevajoč tretji in četrti odstavek 31. člena ZPVPJN, zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je dalje obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, ki se ne strinja z odločitvijo naročnika o tem, da ponudbo drugega vlagatelja izloči glede ponujenih artiklov v sklopih 07.07.03.01.055 (Kateter tip Dufour, CH 18), 07.07.03.01.056 (Kateter tip Dufour, CH 20), 07.07.03.01.114 (Ureteral superglide kateter, CH 5) in 07.07.03.01.115 (Ureteral superglide kateter, CH 6), ker predloženi vzorci naj ne bi bili ustrezni.

Prvi odstavek 80. člena ZJN-2 naročniku nalaga, da iz postopka izloči ponudbo, ki ni popolna. Popolna ponudba je v skladu z definicijo 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V primeru torej, kadar ponudnik ne ponudi predmeta naročila s takimi lastnostmi, kot jih naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe ni mogoče označiti kot primerne in posledično popolne, naročnik pa jo mora izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik predmet javnega naročila oziroma pogoje, vezane na vsebino javnega naročila, opredeli s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane v skladu s 37. členom ZJN-2. Naročnik mora tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, opredeliti v razpisni dokumentaciji. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ker je ponudnik tisti, ki mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.). Ob tem ZJN-2 v okviru ugotavljanja tehnične sposobnosti ponudnika predvideva, da lahko naročnik v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, od ponudnikov zahteva predložitev vzorcev, opisov ali fotografij, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik (točka j) drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

Naročnik mora v fazi ocenjevanja in vrednotenja ponudb preveriti, ali ponudba izpolnjuje vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik je v konkretnem primeru v 1. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) navedel, da bo s ponudniki, za katere bo ugotovil, da izpolnjujejo vse zahteve iz te razpisne dokumentacije, sklenil okvirni sporazum za obdobje 48 mesecev od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila, nadaljnjo konkurenco med sklenitelji okvirnega sporazuma pa bo odpiral predvidoma po 24 mesecih. V okviru pogojev za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnika, v 6. členu navodil, je naročnik zahteval predložitev Izjave ponudnika (OBR-9), da bo blago ustrezalo deklarirani kvaliteti na embalaži izdelka in bo v skladu z vsemi predpisi in standardi, ki veljajo za to področje ter v skladu z zahtevami naročnika, podanimi v razpisni dokumentaciji, ter predložitev Izjave ponudnika, da bo v roku 10 delovnih dni od zahteve naročnika dostavil zadostno količino vzorcev prijavljenega blaga in morebitno dodatno dokumentacijo za ponujene artikle (OBR-13).

Iz navedenih določil razpisne dokumentacije izhaja, da je bil naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb upravičen preizkusiti prejete vzorce ponujenih artiklov in pri tem preverjati izpolnjevanje tistih lastnosti, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji in tistih lastnosti, ki jih določajo področni predpisi in standardi.

Naročnik je glede ponujenih artiklov drugega vlagatelja v sklopih 07.07.03.01.055 (Kateter tip Dufour, CH 18) in 07.07.03.01.056 (Kateter tip Dufour, CH 20) v odločitvi o oddaji naročila oziroma v njeni dodatni obrazložitvi navedel, da je vzorec drugega vlagatelja neustrezen, ker so očesa na koncu zelo majhna in se pri posegih s hudo krvavitvijo (temu so tudi namenjeni) lahko zamašijo, da so ponujeni katetri trokanalni namesto zahtevanih dvokanalnih in da imajo ponujeni katetri balonček za 30 ml namesto zahtevanih 60 ml.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v Predračunu (Mapa II), v povezavi z objavljenimi odgovori na portalu javnih naročil, za artikla v sklopih 07.07.03.01.055 (Kateter tip Dufour, CH 18) in 07.07.03.01.056 (Kateter tip Dufour, CH 20) postavil naslednje zahteve: "Tip Dufour, CH 18 oziroma 20, dolžina 40 cm, dvokanalni ali trikanalni, balon do 60 ml, 2 očesi, sterilen".

Državna revizijska komisija iz navedenih zahtev ugotavlja, da naročnikove ugotovitve o tem, da predloženi vzorci ne ustrezajo zahtevi po dvokanalnih katetrih, z balonom do 60 ml, niso pravilne, saj je naročnik dopustil tudi trokanalne katetre (kot je bil vzorčni), z balonom do 60 ml in ne 60 ml (vzorčni kateter ima balon 30 ml).

V zvezi z ustreznostjo dimenzije očes predloženih vzorcev velja ugotoviti, da sicer drži navedba drugega vlagatelja o tem, da naročnik glede dimenzije očes ni postavil zahtev, vendar, kot je Državna revizijska komisija že večkrat izpostavila v svojih odločitvah, so nekatere lastnosti oziroma funkcionalnosti blaga, glede na njegovo običajno rabo, pričakovane in jih mora ponujeno blago izpolnjevati ne glede na to, ali jih je naročnik izrecno navedel v razpisni dokumentaciji. Gre namreč za lastnosti, ki so v povezavi s predmetom javnega naročila in namenom, ki ga naročnik zasleduje z izvedbo javnega naročila, običajne in pričakovane, naročnik pa je pri preizkušanju vzorcev, glede na namen uporabe blaga, upravičen preveriti tudi te lastnosti, pri čemer je odgovor na vprašanje, ali gre pri določeni stvari za lastnost, ki jo naročnik upravičeno pričakuje, odvisen od konkretnih okoliščin posameznega javnega naročila.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ne nasprotuje strokovni presoji naročnika o tem, da morajo katetri zagotavljati takšne lastnosti in v tem okviru takšne dimenzije očes, da zagotavljajo funkcionalnost, za katero so namenjeni in se pri posegih s hudo krvavitvijo ne smejo zamašiti. Navedene lastnosti je zato treba šteti za pričakovane oziroma za potrebne glede na namen običajne rabe katetra, naročnik pa ima pravico to funkcionalnost na testiranju preveriti. Tudi iz navedb drugega vlagatelja ne izhaja, da bi naročnik moral kot ustreznega sprejeti artikel, ki te funkcionalnosti ne zagotavlja. V tem kontekstu je treba presojati naročnikovo ugotovitev o neustrezni dimenziji očes vzorcev drugega vlagatelja, katera naj bi bila na koncu zelo majhna in bi zato lahko povzročila zamašitev pri posegih s hudo krvavitvijo. Očitkov drugega vlagatelja o tem, da naročnik pri testiranju vzorcev ne bi smel presojati dimenzije očes in na tej podlagi odločati o ustreznosti ponujenih artiklov, ker dimenzije ni opredelil v razpisni dokumentaciji, pa zato ni mogoče upoštevati.

Tudi dejstvo, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila, oziroma v njeni dodatni obrazložitvi, ni navedel, kakšno konkretno dimenzijo je ugotovil pri testiranju vzorcev drugega vlagatelja, po oceni Državne revizijske komisije ne predstavlja nezakonitega ravnanja, saj je naročnik že z navedbo, da so očesa na koncu zelo majhna, drugemu vlagatelju dal dovolj podatkov o ugotovljenih rezultatih testiranja, drugi vlagatelj pa bi lahko, glede na to, da je predložil vzorce naročniku, sam ugotovil, kakšne dimenzije imajo očesa.

V zvezi z navedbo drugega vlagatelja o tem, da ponuja artikle proizvajalca, ki uporablja standardizirane velikosti očes, ki se splošno uporabljajo za namene, kot jih potrebuje naročnik in zato ne držijo ugotovitve naročnika o zamašitvi, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri testiranju vzorcev drugega vlagatelja ugotovil, da bi dimenzija očes lahko povzročila zamašitve pri posegih s hudo krvavitvijo, drugi vlagatelj pa navedenim ugotovitvam naročnika, razen s pavšalno navedbo o domnevni standardizirani velikosti očes ponujenih katetrov (pri čemer ne navaja, kakšna je standardizirana oziroma ponujena velikost), ni konkretizirano ugovarjal. Četudi drugi vlagatelj ponuja katetre s standardizirano velikostjo očes, to po mnenju Državne revizijske komisije ne bi moglo vplivati na drugačno ugotovitev naročnika, ki je predloženi vzorec testiral in ugotovil, da ne zagotavlja potrebne funkcionalnosti. Državna revizijska komisija je zato kot nepotrebnega zavrnila dokazni predlog drugega vlagatelja z imenovanjem strokovnjaka.

Državna revizijska komisija je iz navedenih razlogov revizijske očitke drugega vlagatelja o kršitvah naročnika v zvezi z ugotovitvijo neustreznosti predloženih vzorcev za ponujena artikla v sklopih 07.07.03.01.055 (Kateter tip Dufour, CH 18) in 07.07.03.01.056 (Kateter tip Dufour, CH 20) kot neutemeljene zavrnila.

Glede ponujenih artiklov drugega vlagatelja v sklopih 07.07.03.01.114 (Ureteral superglide kateter, CH 5) in 07.07.03.01.115 (Ureteral superglide kateter, CH 6) je naročnik v odločitvi o oddaji naročila, oziroma v njeni dodatni obrazložitvi, navedel, da vzorci, ki jih je dobil za testiranje s strani drugega vlagatelja, niso ustrezali zahtevi iz razpisne dokumentacije po Tieman konici, saj so Nelaton konice trše in agresivnejše za uvajanje.

Drugi vlagatelj v zvezi z navedenimi ugotovitvami naročnika ugovarja postopku in rezultatom testiranja naročnika in trdi, da ga naročnik nikoli ni pozval k predložitvi vzorcev (kot je to sicer predvidel v razpisni dokumentaciji), drugi vlagatelj pa vzorcev nikoli ni predložil naročniku. Drugi vlagatelj še navaja, da sta ponujena artikla skladna z zahtevo v razpisni dokumentaciji, saj je ponudil artikla s konico Tieman. Naročnik se v odločitvi o zahtevku za revizijo do teh navedb drugega vlagatelja ni opredelil (čeprav mu to nalaga drugi odstavek 28. člena ZPVPJN), ampak je le povzel že navedene ugotovitve v odločitvi o oddaji naročila oziroma v njeni dodatni obrazložitvi.

Naročnik mora postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb izvesti po določenih kriterijih ter pri tem ravnati v skladu z načelom preglednosti in enakopravne obravnave vseh ponudnikov, zagotoviti pa mora tudi možnost naknadne preverljivosti postopka ocenjevanja. Z drugimi besedami: naročnik mora postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb ustrezno dokumentirati, seveda tudi v primeru, če v okviru tega postopka izvede preizkušanje prejetih vzorcev. Iz dokumentacije mora biti razvidno, na kakšen način je izvedel postopek preizkušanja vzorcev, katere lastnosti je ugotavljal, katera dejstva je pri tem ugotovil itd. Ugotovitev naročnika mora biti objektivno preverljiva, saj mora naročnik ponudnike v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 obvestiti o svoji odločitvi ter navesti ugotovitve in razloge zanjo, ponudniki pa morajo imeti možnost (tudi v postopku pravnega varstva) preveriti, ali je naročnik odločitev sprejel v skladu z določili razpisne dokumentacije in pravili javnega naročanja. Določba tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ki od naročnika zahteva, da ponudniku na njegovo zahtevo dodatno obrazloži prednosti sprejete ponudbe v razmerju do njegove (zavrnjene oziroma izločene) ponudbe, od naročnika tudi zahteva, da ponudnike obravnava na enakopraven način in da pri tem zagotovi medsebojno primerljivost ponudb. Z drugimi besedami to pomeni, da mora naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb vse prejete ponudbe oceniti na enak način in jih razvrstiti na podlagi enakih kriterijev.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru iz spisovne dokumentacije ni mogla ugotoviti dejanskega stanja v zvezi s postopkom testiranja vzorcev drugega vlagatelja, zato je naročnika pozvala k predložitvi dokumentacije. Iz naknadno predložene dokumentacije izhaja, da naj bi bilo testiranje vzorcev izvedeno, vendar nikjer ne izhaja, da bi drugi vlagatelj bil pozvan k predložitvi vzorcev, ali da bi te dostavil naročniku. Prav tako v dokumentaciji ni zapisanih jasnih ugotovitev o rezultatu testiranja, Obrazec za ocenitev novega zdravstvenega proizvoda pa je predložen le za vzorec enega od konkurenčnih ponudnikov.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedb drugega vlagatelja ter predložene dokumentacije ocenjuje, da je drugi vlagatelj uspel dokazati, da naročnik pri ugotavljanju ustreznosti ponujenih artiklov v navedenih sklopih ni ravnal skladno z ZJN-2 in zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik postopka testiranja ni ustrezno dokumentiral in tudi v revizijskem postopku ni podal nobenih navedb in morebitnih nasprotnih dokazov glede predložitve vzorcev ponujenih artiklov, zaradi česar je Državna revizijska komisija sledila navedbam drugega vlagatelja, ne da bi o tem bila potrebna še izvedba dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika drugega vlagatelja (kot to predlaga drugi vlagatelj). Naročnikovih ugotovitev o neustreznosti ponujenih artiklov drugega vlagatelja v izpostavljenih sklopih, ki temeljijo na dejstvu, da je drugi vlagatelj predložil vzorce naročniku, o obstoju katerega niti v revizijskem postopku ni bilo predloženega nobenega dokazila, naročnik pa tudi ni zatrjeval nasprotnega, zato ni mogoče upoštevati kot utemeljenih oziroma upravičenih razlogih za izločitev ponudbe drugega vlagatelja.

Kot že navedeno, mora naročnik postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb izvesti po določenih kriterijih ter pri tem ravnati v skladu z načelom preglednosti in enakopravne obravnave vseh ponudnikov, zagotoviti pa mora tudi možnost naknadne preverljivosti postopka ocenjevanja, oziroma mora postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb ustrezno dokumentirati. Ker to iz spisovne dokumentacije obravnavanega primera ne izhaja, Državna revizijska komisija revizijske očitke drugega vlagatelja o kršitvah naročnika pri ugotavljanju ustreznosti ponujenih artiklov v sklopih 07.07.03.01.114 (Ureteral superglide kateter, CH 5) in 07.07.03.01.115 (Ureteral superglide kateter, CH 6) ocenjuje za utemeljene.

Glede navedb drugega vlagatelja o domnevni kršitvi naročnika v zvezi z varovanjem podatkov, ki jih je drugi vlagatelj v ponudbi označil za poslovno skrivnost, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ugotovitev navedene kršitve v revizijskem postopku ne bi več mogla vplivati na položaj drugega vlagatelja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in zato te kršitve ni vsebinsko presojala. Kolikor drugi vlagatelj meni, da mu je z ravnanjem naročnika nastala škoda, pa lahko zahteva povračilo škode pred sodiščem splošne pristojnosti.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenih kršitvah naročnika, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugodila tako, da je razveljavila odločitev naročnika o tem, da z drugim vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma v sklopih 07.07.03.01.055 (Kateter tip Dufour, CH 18) in 07.07.03.01.056 (Kateter tip Dufour, CH 20) in da se o oddaji javnega naročila v navedenih sklopih, za predvideno obdobje 24 mesecev, pogaja s ponudnikom Thomy F.E. d.o.o., Vodnikova cesta 170, Ljubljana, kar izhaja iz Delne odločitve o oddaji javnega naročila št. 1 z dne 30. 5. 2013.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da prejete ponudbe v sklopih 07.07.03.01.055 (Kateter tip Dufour, CH 18) in 07.07.03.01.056 (Kateter tip Dufour, CH 20) ponovno preveri ter nato sprejme ustrezno odločitev, ob upoštevanju določil ZJN-2, določil iz razpisne dokumentacije ter ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Prvi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker prvi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Odločitev o stroških drugega vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN, ob upoštevanju tretjega odstavka 154. člena ZPP. Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo delno ugodila (v dveh sklopih), zato je v sorazmerju z doseženim uspehom vlagatelja, ki ga ocenjuje na 1/2, odločila, da je naročnik dolžan drugemu vlagatelju povrniti 1/2 potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 47,45 EUR, odvetniško nagrado za postopek pravnega varstva pred naročnikom in Državno revizijsko v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/09; v nadaljevanju: ZOdv-C) s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, izdatke v višini 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) ter 22 % DDV na odvetniško nagrado in izdatke v višini 180,40 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v višini 1.047,85 EUR, oziroma glede na dosežen uspeh 1/2 v višini 523,92 EUR. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija kot nepotrebno zavrnila.

Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 523,92 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 10. 9. 2013



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje
- Križanec & Potočnik odvetniška družba o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana
- Meditrade d.o.o., Središka ulica 21, Ljubljana
- Thomy F.E. d.o.o., Vodnikova cesta 170, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- finančna služba, tu
- v spis zadeve, tu

Natisni stran