018-263/2013 Občina Šentjur
Številka: 018-263/2013-4Datum sprejema: 9. 9. 2013
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in mag. Nataše Jeršič kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "povezovanje vodovodnih omrežij Občin Šentjur in Dobje" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Komunalna tehnika, d. o. o., Meljski hrib 32, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur (v nadaljevanju: naročnik), 9. 9. 2013
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku (objava 24. 6. 2013 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN7797/2013) še pred potekom roka za predložitev ponudb vložil zahtevek za revizijo z dne 12. 7. 2013 in predlagal, da se razveljavi "vse sporne določbe razpisne dokumentacije", uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
" je naročnik v točki 2.2.3.(16) razpisne dokumentacije zahteval, da ponudnik nudi 30-dnevni plačilni rok, čeprav v 44. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) tak pogoj ni predviden,
" je kadrovski pogoj iz točke 2.2.4.(17) razpisne dokumentacije nedorečen in nejasen ter ne omogoča priprave primerljivih ponudb, saj naročnik ni določil minimalnega števila kadra in njihove izobrazbene strukture, ocenjevanje izpolnjevanja tega pogoja pa je "praktično onemogočeno", s čimer naročnik krši načela enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti javnega naročanja, saj ponudnikom ne daje jasne osnove in vsebine za oblikovanje popolne ponudbe, ne daje pa niti enotnega imenovalca, ki bo predstavljal enako izhodišče za vse ponudnike, niti ne definira, kateri organi so primerni in ustrezni za namen izpolnjevanja tega pogoja,
" je pogoj tehnične in kadrovske sposobnosti iz točke 2.2.4.(21) nejasen, saj minimalni zahtevani standard tehnične opreme (vrsta in število) ni določen, hkrati pa je nerazumljiv, saj "ni razvidno, na katere predpise naj bi se ponudniki v navedenem okviru referirali, kar onemogoča oddajo popolne ponudbe in posledično onemogoča pridobitev in oceno primerljivih ponudb",
" pogoji tehnične in kadrovske sposobnosti iz točk 2.2.4.(20), 2.2.4.(23), 2.2.4.(24), 2.2.4.(25), 2.2.4.(31), 2.2.4.(32) in 2.2.4.(33) niso določeni v 45. členu ZJN-2 za dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, z njihovo uvrstitvijo med pogoje za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti pa naročnik ustvarja okoliščine netransparentnosti in nejasnosti razpisne dokumentacije,
" je pogoj iz točke 2.2.4.(30) razpisne dokumentacije nejasen, ker ni razvidno, ali ga je treba izpolniti v primeru partnerskih ponudb kumulativno ali pa velja za vsakega od partnerjev, in je tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2,
" je rok 15 dni za določitev ponudb prekratek, s čimer naročnik krši 50. člen ZJN-2, saj že postopek za pridobitev bančne garancije traja 14 dni, enak čas pa je potreben za pridobitev bančnih izjav,
" mu te nezakonitosti razpisne dokumentacije onemogočajo predložitev popolne ponudbe.
Naročnik je s sklepom z dne 22. 7. 2013 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
" vlagateljeve navedbe ne zadostujejo za obravnavo očitka v zvezi s pogojem iz točke 2.2.3.(16) razpisne dokumentacije, saj ga vlagatelj zagotovo izpolnjuje (izpolniti mora le obrazec 5) in zato mu ne priznava pravnega interesa, sicer pa vlagatelj niti ne navaja, da ga ne izpolnjuje, zato se vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila ne more izboljšati,
" je plačilni rok 30 dni je določil upoštevajoč zakone, ki določajo način plačevanja javnih subjektov, ki so neposredni proračunski porabniki, sicer pa so v 44. členu ZJN-2 dokazila o ekonomski in finančni sposobnosti določena le primeroma,
" vlagateljeve navedbe ne zadostujejo za obravnavo očitka v zvezi s pogojem iz točke 2.2.4.(17) razpisne dokumentacije, zato vlagatelju, ki ne zatrjuje, da pogoja ne izpolnjuje, ni mogoče priznati pravnega interesa,
" pogoj iz točke 2.2.4.(17) razpisne dokumentacije ni zastavljen na način, kot ga razume vlagatelj, za njegovo izpolnitev pa morajo ponudniki navesti zahtevane podatke,
" je pogoj iz točke 2.2.4.(17) razpisne dokumentacije določil skladno z 41. in s 45. členom ZJN-2, vsem ponudnikom je zagotovil tudi enakopraven položaj za pridobitev javnega naročila, ni ravnal v nasprotju s 44. členom ZJN-2, kršitev načela transparentnosti javnega naročanja pa ni specificirana,
" vlagateljeve navedbe ne zadostujejo za obravnavo očitka v zvezi s pogojem iz točke 2.2.4.(21) razpisne dokumentacije, saj ga vlagatelj zagotovo izpolnjuje (izpolniti mora le obrazec 9) in zato mu ne priznava pravnega interesa, sicer pa vlagatelj niti ne navaja, da ga ne izpolnjuje, zato je vlagateljeve očitke mogoče razumeti le kot uveljavljanje zaščite javnega interesa, za kar pa vlagatelj ni upravičena oseba,
" obrazec 9 je sicer jasen in ga morajo ponudniki le izpolniti,
" vlagatelj nejasno navaja, da pogoj iz točke 2.2.4.(21) razpisne dokumentacije onemogoča oceno ponudb, vlagateljevi očitki pa kažejo na to, da je vlagatelj zamešal merila s pogoji, sicer pa je ta pogoj tudi jasno določen,
" 45. člen je napotitvene narave, vlagatelj tudi ni očital prezahtevnosti pogojev, sicer pa morajo ponudniki upoštevati vse veljavne predpise slovenskega prava,
" zagotavljanje kapacitet ne pomeni podizvajalskega razmerja, omejitve pa je naročnik postavil glede tretjih oseb in ne podizvajalcev, sicer pa vlagatelj ne trdi, da bi v postopku želel angažirati tretje osebe,
" so nekonkretizirani in nedokazani vlagateljevi očitki o kršitvi 50. člena ZJN-2, sicer pa je naročnik dopustil predložitev zavarovanja pri zavarovalnicah in ne le bančne garancije.
Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430/0061/2013,23 (2521) z dne 22. 7. 2013 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 2. 8. 2013 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih zavrnil.
Ker se je revizijski postopek začel pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 63/2013; v nadaljevanju: ZPVPJN-A), Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo ni uporabila ZPVPJN-A (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN-A).
Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Vlagatelj z zahtevkom za revizijo, ki ga je vložil pred potekom roka za predložitev ponudb, izpodbija zahteve, ki jih je naročnik v določil v razpisni dokumentaciji v točkah 2.2.3.(16), 2.2.4.(17), 2.2.4.(20), 2.2.4.(21), 2.2.4.(23), 2.2.4.(24), 2.2.4.(25), 2.2.4.(30), 2.2.4.(31), 2.2.4.(32) in 2.2.4.(33), zatrjuje pa tudi, da je rok za predložitev ponudb prekratek.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik oddaja obravnavano javno naročilo, ki je javno naročilo gradenj (7. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), po odprtem postopku (točka IV.1.1 objave). Naročnik je poslal obvestilo o naročilu v objavo na portal javnih naročil 24. 6. 2013 (točka VI.5 objave), še istega dne pa je bilo javno naročilo tudi objavljeno. Kot rok za predložitev ponudb je naročnik določil 12. 7. 2013, do 9. ure (točka IV.3.4 objave). Iz tega je razvidno, da rok za predložitev ponudb ni 15 dni, kot to navaja vlagatelj (str. 5 zahtevka za revizijo), temveč je daljši. Brez dneva pošiljanja obvestila v objavo na portal javnih naročil in dneva, ko je bilo treba najkasneje predložiti ponudbo, rok za predložitev ponudb, ki ga je določil naročnik, znaša namreč 17 dni. Če bi se v tem roku upoštevali le delovni dnevi (kot nepraznični dnevi med ponedeljkom in petkom), rok za predložitev ponudb znaša 12 delovnih dni in zato za vložitev zahtevka za revizijo ni uporabljiv tretji odstavek 25. člena ZPVPJN v povezavi z drugim odstavkom 25. člena ZPVPJN o možnosti vložitve zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave obvestila o naročilu ali razpisno dokumentacijo, najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb. S portala javnih naročil tudi ne izhaja, da je naročnik prejel "večkratne pozive naročniku k podaljšanju roka za oddajo ponudb", kot to navaja vlagatelj (str. 5 zahtevka za revizijo), temveč je prejel le en predlog, ki pa mu ni ugodil (objava 1. 7. 2013, ob 11.29).
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve očitke v zvezi z zahtevami, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji v točkah 2.2.3.(16), 2.2.4.(17), 2.2.4.(20), 2.2.4.(21), 2.2.4.(23), 2.2.4.(24), 2.2.4.(25), 2.2.4.(30), 2.2.4.(31), 2.2.4.(32) in 2.2.4.(33).
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik zahteve iz teh točk navedel v IX. točki razpisne dokumentacije pod naslovom 2.2. Pogoji za ugotavljanje sposobnosti (str. 7"12 razpisne dokumentacije), kjer je napisano (str. 7 razpisne dokumentacije), da "bo priznal sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev", ki jih je naštel pod podnaslovi:
" 2.2.1. Osnovna sposobnost (str. 7"9 razpisne dokumentacije), ki vsebuje zahteve od (1) do (11),
" 2.2.2. Poklicna sposobnost (str. 9 razpisne dokumentacije), ki vsebuje zahteve od (12) do (13),
" 2.2.3. Ekonomska in finančna sposobnost (str. 10 razpisne dokumentacije), ki vsebuje zahteve od (14) do (16) in
" 2.2.4. Tehnične in kadrovske sposobnosti (str. 10"12 razpisne dokumentacije), ki vsebuje zahteve od (17) do (33).
Zahteve iz točk, ki so vlagatelju sporne, je naročnik uvrstil bodisi med ekonomsko in finančno sposobnost (podnaslov 2.2.3.) bodisi med tehnično in kadrovsko sposobnost (podnaslov 2.2.4.), glasijo pa se:
" točka 2.2.3.(16):
"Ponudnik mora nuditi 30 dnevni plačilni rok po predložitvi in potrditvi mesečne situacije s strani pooblaščenih predstavikov naročnika. Z začasnimi mesečnimi situacijami se izvaja obračun do višine 90% vrednosti pogodbenih del, preostali del pogodbene vrednosti pa s končno situacijo po uspešno opravljenem tehničnem in kvalitativnem pregledu, odpravi vseh na pregledu ugotovljenih napak, izročeni garanciji za odpravo napak v garancijskem roku.
Ne glede na zgoraj navedeno ima naročnik v skladu s sklepom o sofinanciranju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter proračunom Občine Šentjur na razpolago sredstva v letih 2013 in 2014, in sicer:
" v letu 2013: 383.580,00 EUR brez DDV
" v letu 2014: preostali del.
Dokazilo: izjava ponudnika o plačilnih pogojih (OBR-5)"
" točka 2.2.4.(17):
"Ponudnik razpolaga s strokovnim kadrom za izvedbo javnega naročila.
Dokazilo: izjava o povprečnem letnem obsegu razpoložljive delovne sile in številu oseb, odgovornih za vodenje projektov in priloga: Lastni seznam tehničnega osebja ali strokovnih organov, ko bodo sodelovali pri izvedbi naročila. (OBR-6)"
" točka 2.2.4.(20):
"Ponudnik mora dela izvesti v skladu s pravili stroke in navodili strokovnega nadzora s strani naročnika.
Dokazilo: izjava o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov (OBR-9)."
" točka 2.2.4.(21):
"Ponudnik mora imeti na razpolago zadostne proste kapacitete za izvedbo del.
Dokazilo: izjava o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov in priloga "Lastni seznam tehnične opreme" (OBR-9)."
" točka 2.2.4.(23):
"Ponudnik mora upoštevati obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o varstvu zaposlenih, obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o ureditvi delovnih pogojev, upoštevati Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01) in Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 3/02, 57/03, 83/05.
Dokazilo: izjava o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov (OBR-9)."
" točka 2.2.4.(24):
"Ponudnik mora, če bo izbran kot najugodnejši ponudnik, pred podpisom gradbene pogodbe skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti po 33. členu ZGO-1.
Dokazilo: izjava o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov (OBR-9)."
" točka 2.2.4.(25):
"Ponudnik mora gradbišče pred začetkom del na svoje stroške namestiti oglasno desko (oz. gradbiščno tablo). Oglasno tablo oz. gradbiščno tablo mora po koncu del zamenjati za stalno razlagalno tablo v skladu s Pravilnikom o gradbiščih (Uradni list RS, št. 55/08) in navodili organa upravljanja za informiranje in obveščanje javnosti o kohezijskem in strukturnih skladih v programskem obdobju 2007-2013, 2. Spremembe in dopolnitve, december 2009.
Dokazilo: izjava ponudnika o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov. (OBR-9)"
" točka 2.2.4.(30):
"Ponudnik mora vsaj 40% vseh del izvesti z lastnimi delavci, ki so pri njem v delovnem razmerju.
Dokazilo: Izjava o izvajanju del. (OBR-11)"
" točka 2.2.4.(31):
"Ponudnik pooblašča naročnika, da ta na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem.
Dokazilo: Pooblastilo. (OBR-12)"
" točka 2.2.4.(32):
"Ponudnik predloži seznam podizvajalcev s katerimi bo izvajal dela, z navedbo, katera dela bodo izvajali podizvajalci. Ponudnik bo lahko podizvajalce zamenjal le v soglasju z naročnikom.
Dokazilo: seznam podizvajalcev (OBR-13)"
" točka 2.2.4.(33):
"Ponudnik mora predložiti izpolnjene obrazce "Podatki o podizvajalcu" za vse podizvajalce s katerimi nastopa v ponudbi. Obrazec ponudnik kopira in priloži v tolikih izvodih, s kolikor podizvajalci nastopa.
Dokazilo: podatki o podizvajalcu (OBR-14)"
Naročnik je v IV. točki razpisne dokumentacije (str. 5"6 razpisne dokumentacije) določil, da morajo ponudniki za popolnost ponudbe predložiti tudi obrazce OBR-5, OBR-6, OBR-9, OBR-11, OBR-12, OBR-13 in OBR-14, ki so obrazci, ki jih zahteva v razpisni dokumentaciji v točkah 2.2.3.(16), 2.2.4.(17), 2.2.4.(20), 2.2.4.(21), 2.2.4.(23), 2.2.4.(24), 2.2.4.(25), 2.2.4.(30), 2.2.4.(31), 2.2.4.(32) in 2.2.4.(33). Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je tudi "parafiran vzorec pogodbe" (OBR-18) dokument, ki ga je naročnik zahteval v IV. točki razpisne dokumentacije (gl. 26. alineo) za popolnost ponudbe. Naročnik je v prvem odstavku XIX. točke (str. 17 razpisne dokumentacije) določil, da ponudnik "mora priložen vzorec pogodbe žigosati in parafirati (vsako stran pogodbe na spodnji desni strani ter zadnji strani)" in da "s tem potrjuje, da se strinja z vsebino osnutka pogodbe", enako pa je določil tudi v prvem odstavku XXI. točke (str. 17 razpisne dokumentacije). Naročnik je v drugem odstavku XXI. točke (str. 17 razpisne dokumentacije) določil, da "obvezna sestavina pogodbe so" "vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel podizvajalec", "podatki o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun)" in "predmet, količina, vrednost, kraj in roki izvedbe teh del" ter da "neposredna plačila podizvajalcem so v skladu z predmetno zakonodajo obvezna".
Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik v prvem odstavku X. točke razpisne dokumentacije (str. 13) določil, da "ponudniki morajo izjave in popise del predložiti na predpisanih obrazcih naročnika brez dodatnih pogojev; pripisi in dodatni pogoji ponudnika se ne upoštevajo", iz česar je mogoče razbrati, da naročnik ne omogoča odstopanja od vsebin, ki jih je sam določil v razpisni dokumentaciji.
Naročnik lahko skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno sposobnost glede ekonomskega in finančnega statusa (tj. ekonomske in finančne sposobnosti; 44. člen ZJN-2) ter tehnične in poklicne sposobnosti (tj. tehnične in kadrovske sposobnosti; 45. člen ZJN-2). Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. V zvezi s "pogoji za udeležbo" je naročnik v točkah III.2.1, III.2.2 in III.2.3 objave ponudnike napotil na razpisno dokumentacijo. Naročnik je v točki VI.3 objave navedel, da je razpisno dokumentacijo možno dobiti na spletni strani naročnika, vpogled na to spletno stran pa pokaže, da je (bila) razpisna dokumentacija za obravnavano javno naročilo na njej tudi objavljena (http://www.sentjur.si/Razpisi/Povezava-vodovodnih-omrezij-obcin-Sentjur-in-Dobje_1.html), s čimer so se ponudniki lahko seznanili s podatki o minimalni stopnji sposobnosti, ki jo zahteva naročnik. To je tudi razvidno iz zahtevka za revizijo, saj vlagatelj oporeka bodisi vsebini bodisi umestitvi nekaterih zahtev, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji.
Skladno z drugim odstavkom 44. člena ZJN-2 naročnik lahko od gospodarskega subjekta kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti gospodarskega subjekta zahteva predložitev enega ali več od dokumentov, naštetih v točkah a, b in c, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. členom ZJN-2. V petem odstavku 44. člena ZJN-2 je določeno, da mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb oziroma razpisni dokumentaciji navesti, katero dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka 44. člena ZJN-2 je izbral in katera druga dokazila so gospodarski subjekti dolžni predložiti.
Skladno s prvim odstavkom 45. člena ZJN-2 naročnik oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2. Skladno z drugim odstavkom 45. člena ZJN-2 lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, na enega ali več od načinov, ki so našteti v točkah a do j. V šestem odstavku 45. člena ZJN-2 je med drugim določeno, da mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno.
Iz osmega odstavka 41. člena ZJN-2 je razvidno, da določa izhodišča za določitev minimalne stopnje sposobnosti ponudnikov (torej "pogoji"), 44. in 45. člen ZJN-2 pa določata dokazila, s katerimi ponudniki lahko dokažejo, da izpolnjujejo zahtevano minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomske in finančne sposobnosti ter tehnične in kadrovske sposobnosti.
Skladno s 4. točko prvega odstavka 71. člena ZJN-2 vsebino razpisne dokumentacije lahko sestavljajo "splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe". Naročnik se je v tem primeru javnega naročanja odločil, da je sestavni del razpisne dokumentacije tudi pogodba oziroma njen vzorec. V 39. členu ZJN-2 so določena nekatera pravila, ki se lahko nanašajo na pogodbo o izvedbi javnega naročila. Tako je v prvem odstavku 39. člena ZJN-2 določeno pooblastilo Vladi Republike Slovenije, da lahko za posamezne predmete javnega naročanja predpiše, da morajo naročniki v postopkih javnega naročanja upoštevati socialne in etične ali okoljske vidike ter način vključevanja teh vidikov v predmet naročila, tehnične specifikacije, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, merila za izbor najugodnejše ponudbe in določila pogodbe o izvedbi javnega naročila. Drugi odstavek 39. člena ZJN-2 pa naslavlja neposredno naročnika, saj določa, da lahko naročnik določi tudi druge pogoje za izvedbo naročila, ki se lahko nanašajo zlasti na socialne in okoljske vidike, če so ti skladni s predpisi Evropske skupnosti in so navedeni v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji.
Vlagatelj najprej izpodbija zahtevo iz točke 2.2.3.(16) razpisne dokumentacije, pri tem pa zmotno navaja, da drugi odstavek 44. člena ZJN-2 določa zaprt krog dokazil za ugotavljanje ekonomske in finančne sposobnosti. V drugem odstavku 44. člena ZJN-2 so namreč dokazila za ugotavljanje ekonomske in finančne sposobnosti določena eksemplifikativno (primeroma), kar je jasno že iz uporabljenega besedila "kot na primer" v uvodnem stavku drugega odstavka 44. člena ZJN-2, enako pa potrjuje peti odstavek 44. člena ZJN-2, ki naročniku nalaga, da v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb oziroma razpisni dokumentaciji navede, katero dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka 44. člena ZJN-2 je izbral in katera druga dokazila so gospodarski subjekti dolžni predložiti.
Državna revizijska komisija pa ni ugotavljala, ali vlagatelj pravilno navaja, da plačilni rok ni vprašanje ugotavljanja sposobnosti v okviru (44. člena) ZJN-2, saj vlagatelj vsebinsko izpodbija to, da je naročnik plačilni rok umestil med pogoje za priznanje ekonomske in finančne sposobnosti, uporabi instituta plačilnega roka in temu, da bo naročnik plačeval 30. dan po nastopu določenih okoliščin, pa ne nasprotuje. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj tudi ne nasprotuje temu, da je naročnik v šestem odstavku 5. člena vzorca pogodbe (str. 59 razpisne dokumentacije) določil, da "bo izvedena dela plačeval 30. dan po predložitvi in obojestranski potrditvi situacije". Glede na 26. alineo IV. točke, prvi odstavek X. točke, prvi odstavek XIX. točke in prvi odstavek XXI. točke razpisne dokumentacije je razvidno, da mora vlagatelj ponuditi "30 dnevni plačilni rok po predložitvi in potrditvi mesečne situacije s strani pooblaščenih predstavnikov naročnika" (navedba v obrazcu OBR-5; str. 35 razpisne dokumentacije), saj naročnik drugačne možnosti, kot jo je že vnaprej določil in jo bo izvrševal v okviru šestega odstavek 5. člena vzorca pogodbe, ne bo sprejel. Plačilni rok, kot ga je naročnik določil, je zahteva, ki je po vsebini pogoj, od katerega je odvisna naročnikova možnost izbire ponudbe. Zato se zgolj z razveljavitvijo plačilnega roka kot pogoja za priznanje ekonomske in finančne sposobnosti položaj vlagateljeve ponudbe pri tem javnem naročilu ne bi spremenil.
Vlagatelj nadalje izpodbija zahtevo iz točke 2.2.4.(17) razpisne dokumentacije, saj naj bi bila nedorečena in nejasna, ne bi pa naj omogočala niti pridobitve primerljivih ponudb. Vlagatelj očita kršitev načel enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti javnega naročanja.
Za dokazovanje izpolnjevanja pogoja iz točke 2.2.4.(17) razpisne dokumentacije morajo ponudniki predložiti obrazec OBR-5 "Izjava o povprečnem obsegu razpoložljive delovne sile in številu oseb, odgovornih za vodenje projektov" (str. 36 razpisne dokumentacije), ki se glasi:
"Izjavljamo,
" da imamo na razpolago naslednje število oseb, odgovornih za vodenje projektov _,
" da razpolagamo s strokovnim kadrom in ustreznimi tehničnimi zmogljivostmi za kvalitetno izvedbo celotnega javnega naročila skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, pravili stroke in določili predpisov ter standardov s področja predmetnega javnega naročila.
*Priloga: Lastni seznam tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri
izvedbi naročila."
Iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 je razvidno, da se načini dokazovanja iz točk b, e in g nanašajo na izkazovanje sposobnosti glede kadra:
" b) z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, ter v primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da izvedejo gradnjo;
" e) z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje;
" g) z izjavo o povprečnem letnem obsegu razpoložljive delovne sile in številu oseb, odgovornih za vodenje projektov pri ponudniku storitev ali gradbenem izvajalcu za zadnja tri leta.
Čeprav vlagatelj navaja, da je zaradi opustitve določitve minimalnega števila strokovnih kadrov "kasnejše ocenjevanje predmetnega pogoja praktično onemogočeno" (str. 3 zahtevka za revizijo), pri ugotavljanju sposobnosti ne gre za ocenjevanje ponudb v okviru 48. člena ZJN-2. Vendar mora naročnik tudi pri ugotavljanju sposobnosti, ki je vključena v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), zagotoviti enakopravno obravnavo ponudnikov (prvi odstavek 9. člena ZJN-2). Vlagatelj to uveljavlja po vsebini, saj je iz njegovih navedb razvidno, da vlagatelj izpostavlja nezmožnost priprave ponudbe, ki bi jo naročnik lahko obravnaval na enakopravnih osnovah kot ponudbe drugih ponudnikov. Naročnik opozarja, da bi moral vlagatelj podpisati le izjavo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik zahteval izpolnjevanje kadrovskega pogoja. ZJN-2 tega naročniku ne prepoveduje, temveč mu to celo omogoča (prva poved v osmem odstavku 41. člena ZJN-2), saj določa, da naročnik lahko od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti tudi glede kadrovske sposobnosti. Naročnik v obravnavanem primeru javnega naročanja zahteva, da ponudniki izpolnijo tudi kadrovski pogoj. Hkrati pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahteva iz točke 2.2.4.(17) razpisne dokumentacije, kot je sedaj določena, vlagatelju ne omejuje ali preprečuje predložitve ponudbe, saj naročnik v njej ne zahteva, da morajo imeti kadri kakšne posebne lastnosti ali pa izpolnjevati kakšne posebne zahteve. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da zahteva iz točke 2.2.4.(17) razpisne dokumentacije, kot je sedaj določena, tudi ne določa, da bi moral vlagatelj dokazovati kaj več ali kaj drugače kot drugi ponudniki, ki bi sodelovali v postopku oddaje javnega naročila. Tega vlagatelj niti po vsebini ne navaja. Zahteva iz točke 2.2.4.(17) razpisne dokumentacije, kot je sedaj določena, torej v razmerju do vlagatelja ni strožja kot v razmerju do drugih ponudnikov.
Vlagatelj tudi navaja, da naročnik "v okviru citiranega pogoja ne opredeli ["] izobrazbene strukture zahtevanih kadrov" (str. 4 zahtevka za revizijo). Naročnik v okviru pogoja iz točke 2.2.4(17) razpisne dokumentacije res ni določil izobrazbene strukture kadra, vendar to ni že v nasprotju z (osmim odstavkom 41. člena) ZJN-2. Če naročnik oceni, da za minimalno stopnjo sposobnosti glede kadrovske sposobnosti ponudniku ni treba izkazovati določene izobrazbe kadra, potem naročnik ni že kršil ZJN-2, če je ni določil. Tudi sicer je že iz obstoječe razpisne dokumentacije razvidno, da se naročnik pri določitvi dokazila ni oprl tudi na točko e drugega odstavka 45. člena ZJN-2, to pa ni v nasprotju z ZJN-2.
Vlagatelj ob tem še navaja, da naročnik "v okviru citiranega pogoja" "niti ne poda definicije organov, ki jih bo štel kot primerne in ustrezne za namen izpolnjevanja predmetnega pogoja" (str. 4 zahtevka za revizijo), vendar se ta vlagateljev očitek nanaša na dokazilo [besedilo, ki ga vlagatelj citira, je del poimenovanja priloge za dokazovanje zahteve iz točke 2.2.4.(17) razpisne dokumentacije] in ne na minimalno stopnjo sposobnosti glede kadrovske sposobnosti (tj. ne na pogoj). Kateri so lahko strokovni organi v smislu naročnikove zahteve, določa točka b drugega odstavka 45. člena ZJN-2.
Vlagatelj nadalje izpodbija pogoj iz točke 2.2.4.(21) razpisne dokumentacije, saj naj bi bil "nejasen, saj minimalni zahtevan standard tehnične opreme (vrsta in število opreme) ni določen, hkrati pa je pogoj tudi nerazumljiv, saj ni razvidno na katere predpise naj bi se ponudniki v navedenem okviru refereirali" (str. 4 zahtevka za revizijo).
Za dokazovanje izpolnjevanja zahteve iz točke 2.2.4.(21) razpisne dokumentacije je naročnik določil predložitev potrjenega (podpis in žig) obrazca OBR-9 "Izjava o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov" (str. 43 razpisne dokumentacije), priloga k obrazcu OBR-9 pa je tudi "Lastni seznam tehnične opreme". V obrazcu OBR-9 je naročnik določil šest različnih izjav, iz vsebine tega obrazca pa je razvidno, da se na zahtevo iz točke 2.2.4.(21) razpisne dokumentacije nanaša druga izjava, s katero ponudnik izjavlja, da "ima["] na razpolago zadostne proste kapacitete za izvedbo del".
Iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 je razvidno, da se način dokazovanja iz točke h nanaša na izkazovanje sposobnosti glede opreme:
" h) z izjavo o orodjih, obratni ali tehnični ali drugi opremi, ki je na voljo ponudniku storitev ali gradbenemu izvajalcu za izvedbo naročila.
Čeprav vlagatelj navaja, da tako določen pogoj "onemogoča pridobitev in oceno primerljivih ponudb" (str. 4 zahtevka za revizijo), pri ugotavljanju sposobnosti ne gre za ocenjevanje ponudb v okviru 48. člena ZJN-2. Vendar mora naročnik tudi pri ugotavljanju sposobnosti, ki je vključena v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), zagotoviti enakopravno obravnavo ponudnikov (prvi odstavek 9. člena ZJN-2). Vlagatelj slednje uveljavlja po vsebini.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteval predložitev obrazca OBR-9 za več zahtev, ki jih je določil v točkah pod naslovom 2.2. Pogoji za ugotavljanje sposobnosti (str. 7"12 razpisne dokumentacije), in sicer v primeru točk 2.2.4.(20), 2.2.4.(21), 2.2.4.(22), 2.2.4.(23), 2.2.4.(24) in 2.2.4.(25). Naročnik je torej omogočil, da ponudniki več zahtev iz razpisne dokumentacije dokazujejo z enim dokazilom. Čeprav se točka 2.2.4.(21) razpisne dokumentacije ne sklicuje na kakše predpise, se nanje sklicujejo točke 2.2.4.(22), 2.2.4.(23), 2.2.4.(24) in 2.2.4.(25), zato ni nerazumljivo, "na katere predpise naj bi se ponudniki v navedenem okviru referirali" (str. 4 zahtevka za revizijo). Državna revizijska komisija dodaja, da se na ponudnika in njegovo poslovanje nanašajo posamezni predpisi in ponudnik jih mora upoštevati ne glede na to, ali to naročnik od njega zahteva. Tudi ponudnika veže pozitivno pravo. Državna revizijska komisija v sklopu tega vlagateljevega očitka ni ugotavljala, ali se sklicevanje na predpise v obrazcu OBR-9 nanaša le na izvedbeno fazo (torej na izvrševanje pogodbe o izvedbi javnega naročila) ali tudi na fazo postopka oddaje javnega naročila (npr. v zvezi s pripravo ponudbe), saj vlagatelj tega v tem delu zahtevka za revizijo ne problematizira niti po vsebini.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik zahteval izpolnjevanje pogoja glede razpolaganja s kapacitetami za izvedbo del. Ker pa se je vlagatelj omejil zgolj na to, da "minimalni zahtevan standard tehnične opreme (vrsta in število opreme) ni določen" (str. 4 zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali bi bilo treba pojem "kapacitete" v okviru točke 2.2.4.(21) razpisne dokumentacije tolmačiti še v kakšni drugi vsebini in ne le kot tehnično opremo (prim. tretji odstavek 45. člena ZJN-2 v zvezi z drugim odstavkom 45. člena ZJN-2). ZJN-2 naročniku ne prepoveduje, da zahteva od ponudnikov, da izpolnijo pogoj, da imajo na voljo opremo za izvedbo javnega naročila, temveč mu to celo omogoča (prva poved v osmem odstavku 41. člena ZJN-2), saj določa, da naročnik lahko od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti tudi glede tehnične sposobnosti (glede opreme). Naročnik v obravnavanem primeru javnega naročanja zahteva, da ponudniki izpolnijo tudi tehnični pogoj (glede opreme). Hkrati Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahteva iz točke 2.2.4.(21) razpisne dokumentacije, kot je sedaj določena, vlagatelju ne omejuje ali preprečuje predložitve ponudbe, saj naročnik v njej ne zahteva, da morajo imeti opremo s kakšno posebno lastnostjo ali pa izpolnjevati kakšne posebne zahteve. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da zahteva iz točke 2.2.4.(21) razpisne dokumentacije, kot je sedaj določena, tudi ne določa, da bi moral vlagatelj dokazovati kaj več ali kaj drugače kot drugi ponudniki, ki bi sodelovali v postopku oddaje javnega naročila. Tega vlagatelj niti po vsebini ne navaja. Zahteva iz točke 2.2.4.(21) razpisne dokumentacije, kot je sedaj določena, torej v razmerju do vlagatelja ni strožja kot v razmerju do drugih ponudnikov.
Glede zahtev v razpisni dokumentaciji v točkah 2.2.4.(20), 2.2.4.(23), 2.2.4.(24), 2.2.4.(25), 2.2.4.(31), 2.2.4.(32) in 2.2.4.(33) je razvidno, da jih je naročnik umestil med pogoje za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti. Ne glede na to, ali so v drugem odstavku 45. člena ZJN-2 dokazila za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti določena taksativno, kot to navaja vlagatelj (str. 4 zahtevka za revizijo), ali pa so določena eksemplifikativno (primeroma), kot je treba razbrati naročnikovo stališče v odločitvi o zahtevku za revizijo, bi bilo treba najprej (prim. osmi odstavek 41. člena ZJN-2) odgovoriti na vprašanje, ali gre pri posameznih zahtevah iz teh točk razpisne dokumentacije v resnici za določitev minimalne stopnje sposobnosti glede tehnične in kadrovske sposobnosti ali pa gre za vsebine, ki s tem niso v povezavi. Vendar je po drugi strani jasno razvidno, da vlagatelj določitvi zahtev, ki so opredeljene v teh točkah razpisne dokumentacije, kot taki ne naspotuje, temveč nasprotuje le njihovi umestitvi med tehnične in kadrovske pogoje (str. 4 zahtevka za revizijo; "Vlagatelj ne oporeka, da je navedene zahteve naročnika moč upoštevati v okviru drugih vsebiskih delov razpisne dokumentacije, vendar nikakor ne kot pogojev za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti ""). Iz tega je razvidno, da se položaj vlagateljeve ponudbe pri tem javnem naročilu ne bi spremenil tudi, če bi se te točke "črta[le]" (torej razveljavile) in bi jih naročnik upošteval v drugih delih razpisne dokumentacije, saj bi naročnik izbiro ponudb lahko še naprej pogojeval z izpolnitvijo teh zahtev. Državna revizijska komisija se zato nadalje ni opredeljevala do tega vlagateljevega očitka.
Vlagatelj še navaja, da naročnik z uvrščanjem zahtev iz točk 2.2.4.(20), 2.2.4.(23), 2.2.4.(24), 2.2.4.(25), 2.2.4.(31), 2.2.4.(32) in 2.2.4.(33) "ustvarja okoliščine netransparentnosti in nejasnosti razpisne dokumentacije" (str. 4 zahtevka za revizijo), vendar ni mogoče prezreti, da je naročnik svoje zahteve navedel v razpisni dokumentaciji, ki jo je objavil prek portala javnih naročil (povezava na naročnikovo spletno stran), zato so se ponudniki lahko seznanili s tem, kaj je njihova vsebina. Temu pritrjuje že vlagateljevo ravnanje, saj vlagatelj te zahteve izpodbija z zahtevkom za revizijo, kar jasno pokaže, da se je z njimi seznanil.
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je zahteva iz točke 2.2.4.(30) razpisne dokumentacije v nasprotju s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2.
Vlagatelj najprej navaja, da je pogoj nejasen, ker "ni namreč razvidno ali se predmetni pogoj izpolnjuje v primeru partnerske ponudbe komulativno s strani vseh partnerjev ali velja za vsakega od partnerjev" (str. 4 zahtevka za revizijo), s čimer po vsebini uveljavlja le kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (9. člen ZJN-2). Državna revizijska komisija se z vlagateljem ne strinja. Naročnik je v petem odstavku XVII. točke razpisne dokumentacije (str. 16) določil, da "v primeru, da skupina gospodarskih subjektov predloži skupno ponudbo, bo naročnik izpolnjevanje pogojev iz IX. točke teh navodil za osnovno, poklicno in ekonomsko finančno sposobnost, ugotavljal za vsakega ponudnika posebej, izpolnjevanje ostalih pogojev pa za vse gospodarske subjekte skupaj". Ker je naročnik zahtevo iz točke 2.2.4.(30) razpisne dokumentacije vključil med tehnične in kadrovske pogoje, torej ne spada med tiste pogoje, ki jih bo naročnik skladno s petim odstavkom XVII. točke razpisne dokumentacije ugotavljal za vsakega ponudnika posebej, temveč jih bo ugotavljal za vse gospodarske subjekte skupaj.
Vlagatelj nadalje navaja, da "naročnik onemogoča, da se ponudnik za namen izpolnjevanja predmetnega pogoja sklicuje na podizvajalce ali druge gospodarske subjekte ne glede na pravno naravo povezave s ponudnikom" (str. 4 zahtevka za revizijo), vendar je treba ugotoviti vsaj dvoje. Najprej je treba ugotoviti, da se vlagatelj sklicuje na to, da "namerava oddati ponudbo v obliki skupne (partnerske) ponudbe in z vključevanjem podizvajalcev" (str. 2 zahtevka za revizijo), zato bi morebitno omejevanje sklicevanja na podizvajalce, ki bi bila določena v razpisni dokumentaciji, lahko vplivalo na možnost vlagatelja predložiti ponudbo. Vlagatelj ne navaja, da bi se skliceval tudi na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ki niso partnerji ali podizvajalci. Hkrati je treba ugotoviti, da vlagatelj ne navaja, da bi več kot 60 % vseh del izvedel s podizvajalci, da bi z delavci drugih gospodarskih subjektov (ki niso partnerji ali podizvajalci) izvedel več kot 60 % vseh del ali da bi s podizvajalci in delavci drugih subjektov (ki niso partnerji ali podizvajalci) izvedel več kot 60 % vseh del, zato tudi v primeru, če bi bil pogoj iz točke 2.4.(30) razpisne dokumentacije neskladen z ZJN-2 (npr. prim. točki b in i drugega odstavka 45. člena ZJN-2 in tretji odstavek 45. člena ZJN-2), le razveljavitev te določbe še ne bi vplivala na izboljšanje vlagateljevega položaja v postopku oddaje obravnavanega javnega naročila. Državna revizijska komisija dodaja, da zaradi takega zaključka ni ugotavljala, ali točka 2.2.4.(30) razpisne dokumentacije predstavlja zatrjevano omejevanje sodelovanja s podizvajalci in/ali sklicevanjem na kapacitete drugih gospodarskih subjektov po tretjem odstavku 45. člena ZJN-2, ali pa se nanaša na izvedbeno fazo postopka oddaje javnega naročila, za kar vlagatelj sicer ne navaja, da bi bilo kakorkoli neskladno z ZJN-2.
Državna revizijska komisija je kot zadnje obravnavala še vlagateljeve očitke v zvezi z določitvijo roka za predložitev ponudb.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ocenjena vrednost javnega naročila, kot je razvidna iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 430-0061/2013-2 (2521) z dne 21. 6. 2013, nižja od evropskega mejnega praga za javna naročila gradenj, ki znaša 5.000.000 eurov brez DDV (3. točka prvega odstavka 12. člena ZJN-2), zato naročnik ni bil dolžan poslati javnega naročila (torej obvestila o naročilu) v objavo "Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti" in zato pravilo o upoštevanju minimalnega roka iz 51. člena ZJN-2 za obravnavani postopek oddaje javnega naročila ne velja. Kljub temu mora naročnik upoštevati tisti del prvega odstavka 50. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik pri določanju rokov za prejem ponudb upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb.
Vlagatelj očita, da je naročnik kršil prvi odstavek 50. člena ZJN-2, vendar z navajanjem, da kljub "večkratn[im] poziv[om] naročniku k podaljšanju roka za oddajo ponudb" (str. 5 zahtevka za revizijo) roka za predložitev ponudb ni podaljšal, po vsebini očita tudi kršitev 53. člena ZJN-2. Vendar vlagatelj ne navaja dejanskega stanja, ki bi potrdilo kršitev 53. člena ZJN-2, saj iz vlagateljevih navedb ne izhaja, da naročnik ni predložil razpisne dokumentacije ali dodatnih informacij pravočasno ali da je bilo treba opraviti ogled lokacije ali pregledati dodatno dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom na kraju samem, pa bi šele tak ogled ali ta dokumentacija omogočala pripravo ponudbe.
Državna revizijska komisija pa tudi ni mogla ugotoviti, da bi naročnik kršil prvi odstavek 50. člena ZJN-2 (v delu, ki je uporabljiv za določitev roka za predložitev ponudb v postopkih oddaje javnih naročil gradenj pod evropskim vrednostnim pragom).
Pri določitvi roka za predložitev ponudb mora naročnik skladno s prvim odstavkom 50. člena ZJN-2 upoštevati primeroma ("" predvsem "") našteta elementa (""zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ""). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik do roka za predložitev ponudb prejel ponudbe petih ponudnikov, ki jih je na javnem odpiranju ponudb tudi odprl (gl. zapisnik o odpiranju ponudb št. 430-0061/2013,17 (2521) z dne 12. 7. 2013). Državna revizijska komisija je v te ponudbe vpogledala, pri čemer je ugotovila, da se v vseh nahajajo bančne garancije za resnost ponudbe, v vseh pa se nahajajo tudi bančne izjave, zato ni sledila vlagateljevi trditvi, ki je sicer ni dokazoval, da je pridobitev bančne garancije in bančnih izjav odvisna od bančnih postopkov, ki so tako dolgotrajni, da v času, določenem za predložitev ponudb, teh bančnih dokumentov ni mogoče pridobiti. Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da je resnično, da "vlagatelj oz. člani konzorcija so namreč na banko podali zaprosilo za izdajo bančne garancije za resnost ponudbe in izjav banke za izdajo bančne garancije za dobro izvedbo in odpravo napak v garancijski dobi" (str. 5 zahtevka za revizijo), iz te vlagateljeve trditve ni mogoče razbrati niti datuma, ko naj bi vlagatelj zahteval izdajo teh dokumentov. Ta datum bi bil pomemben, ker bi lahko pokazal, kako (ne)skrbno je vlagatelj ravnal ob seznanitvi s postopkom oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija dodaja, da naročnik finančnih zavarovanj ne v točki III.1.1 objave ne v točki 2.4 razpisne dokumentacije (str. 14"15) ni omejil le na zavarovanja, ki jih izdajajo banke, temveč je dopustil tudi zavarovanja pri zavarovalnicah. Vlagatelj nič ne navaja o nezmožnosti pridobitve zavarovanj pri zavarovalnicah. Vlagatelj nadalje tudi opisuje predmet javnega naročila in navaja, da je treba pripraviti večje število dokazil, pridobiti cene za pripravo posameznih postavk in "intenzivn[o] komuni[cirati] z vsemi relevantnimi dobavitelji, proizvajalci, kooperanti, podizvajalci, prevzemniki odpadkov itd." (str. 5 zahtevka za revizijo), vendar na podlagi vlagateljevih lastnih zaključkov in splošnih trditev ni mogoče zaključiti, da naročnik pri določitvi roka za predložitev ponudb ni upošteval zahtev iz prvega odstavka 50. člena ZJN-2 (v delu, ki je uporabljiv za določitev roka za predložitev ponudb v postopkih oddaje javnih naročil gradenj pod evropskim vrednostnim pragom).
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, 9. 9. 2013
Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
" Občina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur,
" Komunalna tehnika, d. o. o., Meljski hrib 32, 2000 Maribor,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
" v spis zadeve, tu.