Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-260/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

    Številka: 018-260/2013-7
    Datum sprejema: 3. 9. 2013

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "izdelavo študij izvedljivosti, preliminarno planiranje ter analizo stroškov in koristi za manjkajoče povezave, ki so bile ugotovljene na ringu lahke železnice v okviru projekta ADRIA-A, razvoj dostopnosti za oživitev jadranskega zaledja" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Projekt, d. d., Nova Gorica, Kidričeva 9a, Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 3. 9. 2013

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku (objava 28. 1. 2013 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN956/2013, in 30. 1. 2013 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2013/S 021-032757) z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/59-06311165 z dne 23. 4. 2013 sodelujoče ponudnike obvestil, da je v sklopih 1, 3, 4, 5 in 6 izbral ponudbo skupnih ponudnikov Projekt, d. d., Nova Gorica, Kidričeva 9a, Nova Gorica in Proarc, d. o. o., Nova Gorica, Kidričeva 9a, Nova Gorica, v sklopu 2 pa je izbral ponudbo skupnih ponudnikov Prometni institut Ljubljana, d. o. o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana, SŽ-Infrastruktura, d. o. o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana in BPI, d. o. o., Mlinska ulica 32, Maribor.

    Ponudnik Cestni inženiring, d. o. o., Maribor je po pooblaščenki vložil zahtevek za revizijo z dne 27. 5. 2013 in med drugim zahteval, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 1 in 6. Tudi ponudnik PNZ, d. o. o., Ljubljana je vložil zahtevek za revizijo, in sicer zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 1 in 3.

    Naročnik je z dokumentom "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 430-38/2012/92-00671165 z dne 13. 6. 2013 odločil o zahtevku za revizijo ponudnika Cestni inženiring, d. o. o., Maribor in ga zavrnil, z dokumentom "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 430-38/2012/93-00671165 z dne 13. 6. 2013 pa je odločil o zahtevku za revizijo ponudnika PNZ, d. o. o., Ljubljana in mu ugodil.

    Naročnik je z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013 sodelujoče ponudnike obvestil, da se v sklopih 1 in 6 "postopek ["] zaključi brez izbire ponudnika, ker so bile vse ponudbe kot nepopolne izločene iz nadaljnjega postopka", v sklopu 3 pa javno naročilo odda ponudniku PNZ, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik v sklopu 3). Naročnik je še navedel, da se s "to odločitvijo ["] nadomestijo 1., 3. in 6. točka izreka odločitve št. 430-38/2012/59/29-06311165 z dne 23.04.2013". Naročnik je svoje odločitve utemeljil s sklicevanjem na peti odstavek 79. člena ZJN-2.

    Zoper "Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13.6.2013 in vsa nadaljnja ravnanja v postopku oddaje javnega naročila" je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 27. 6. 2013, ki ga je 28. 6. 2013 oddal priporočeno po pošti, in predlagal, da se mu odda javno naročilo v sklopih 1, "2" (glede na vsebino očitkov iz zahtevka za revizijo je očitno, da v vlagatelj napačno navedel številko 2 in da je pravilna številka 3) in 6, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
    " je kot odgovornega projektanta premostitvenih objektov navedel V. Š., ki izpolnjuje pogoj glede ustrezne izobrazbe, članstva v pristojni zbornici in ima tudi ustrezni referenci,
    " se je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo št. 430-38/2012/93-00671165 z dne 13. 6. 2013 oprl na utemeljitev iz zahtevka za revizijo ponudnika PNZ, d. o. o., Ljubljana, da referenca za "izdelavo projekta PGD, PZI, PZR za objekt elektro preizkuševalnice na lokaciji CD Moste, gradnja 1. faze nove tehnične postaje Ljubljana - Moste" ni pa se opredelil do vlagateljevih navedb, niti ponudnik PNZ, d. o. o., Ljubljana ni dokazal svojih navedb, da ni bil projektiran in izveden premostitveni objekt,
    " se naročnik niti v odločitvi o oddaji javnega naročila ni vsebinsko opredelil do sporne reference, pač pa je le pavšalno zatrdil, da gre pri omenjenem projektu samo za stavbo, niti ni dokazal, da pri referenčnem objektu ni premostitvenega objekta,
    " pri izvedbi investicije je bil projektiran in izveden most " mostovž, ki premošča tire med obstoječo stružnico in vratarnico ter elektro-preizkuševalnico, kar je razvidno iz projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja,
    " potreben je vsebinski vpogled v projekt in na podlagi tega podati oceno o delih, ki so bila v sklopu projekta izvedena,
    " je nerazumljiva naročnikova odločitev, da je spremenil tudi odločitev v sklopu 6, čeprav je zahtevek za revizijo ponudnika PNZ, d. o. o., Ljubljana zavrnil.

    Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 9. 7. 2013 izjasnil o zahtevku za revizijo in predlagal njegovo zavrnitev.

    Naročnik je s sklepom št. 430-38/2012/114 z dne 16. 7. 2013 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
    " sporna referenca ne potrjuje projektiranja premostitvenega objekta, ampak projektiranje tehnične postaje, ki je izvedena tako, da premošča tri železniške tire,
    " stavba ne premošča tirov v smislu, da bi omogočala prehod čeznje, ampak so v njem trije tiri za servisiranje vozil,
    " tehnična stavba ni premostitveni objekt, ampak stavba, do drugačnega zaključka pa ni mogoče priti niti po najširši razlagi,
    " vlagatelj sporne reference ni predstavil ustrezno v obrazcu 5a niti v referenčnem potrdilu (obrazec 5b), referenčno delo pa ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije.

    Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-38/2012/115 z dne 19. 7. 2013 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 7. 2013 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih zavrnil.

    Državna revizijska komisija je zaradi napačne navedbe višine takse za sklop 3 v pravnem pouku v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013 upoštevajoč tretji odstavek 72. člena ZPVPJN vlagatelja s pozivom št. 018-260/2013-5 z dne 7. 8. 2013 pozvala na doplačilo takse. Vlagatelj je takso pravočasno (8. 8. 2013 glede na vročitev poziva 8. 8. 2013, kar je razvidno iz podpisane povratnice) doplačal v pravilni vrednosti 463,76 eurov, Državni revizijski komisiji pa je predložil tudi dokazilo o tem doplačilu.

    Ker se je revizijski postopek začel pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 63/2013; v nadaljevanju: ZPVPJN-A), Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo ni uporabila ZPVPJN-A (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN-A).

    Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Naročnik je v točki II.1.5 objav (Kratek opis naročila ali nabave) javno naročilo opisal:
    "Pri razpisanih študijah gre za določitev in definiranje območja, kjer bo potekala lahka železnica, določitev njenih infrastrukturnih potreb in povezav z ostalimi železniškimi osmi, kot tudi definiranje standardov in potrebne tehnične opreme za posamezne odseke ter njihove uskladitve. Vse z namenom zagotovitve popolnega delovanja sistema in njegove uvrstitve med prometne povezave novega prometnega sistema. Pomemben rezultat bo razvoj projektov z namenom realizacije manjkajočih povezav v čezmejnem železniškem infrastrukturnem omrežju na območju Gorica " Nova Gorica " Sežana " Divača " Koper " Trst " Tržič " Gorica ter odprava ozkih grl. Z realizacijo teh projektov bo povečana dostopnost širšega čezmejnega območja tako za prebivalstvo kot gospodarske subjekte in omogočen razvoj pomožnih omrežij, ki bodo podpirala priorotetne projekte s prerazporejanjem transportnih tokov. Projektni ukrepi bodo služili istočasno prometu na krajših ter daljših razdaljah, dosežena bo prostorska kohezija na podlagi teritorialnega sodelovanja. S projektom bo skrajšan čas prevozov in omogočen prehod iz enega tipa prevoznega sredstva na drugo, t.j. iz cestnega na železniško prevozno sredstvo na področju potniškega prometa.

    Razpisane študije so:
    - Študija izvedljivosti lahke železnice TRST - KOPER (sklop 1)
    - Študija izvedljivosti tirnega triangla med progovnim odsekom CEPIŠČE ŠEMPETER - VRTOJBA - DRŽAVNA MEJA - GORICA in progo NOVA GORICA - SEŽANA (sklop 2)
    - Študija izvedljivosti nadgradnje proge NOVA GORICA - SEŽANA (sklop 3)
    - Študija izvedljivosti nadgradnje proge DIVAČA - SEŽANA - d.m. - (OPČINE) (sklop 4)
    - Študija izvedljivosti oživljanja prometa na progi KREPELJE - REPENTABOR - d.m. - (OPČINE) (sklop 5)
    - Nadgradnja proge JESENICE - NOVA GORICA ter razvoj posebnih železniških storitev (sklop 6)".

    Naročnik je torej razdelil javno naročilo na šest sklopov (gl. tudi točko II.1.8 objav v povezavi s prilogami B), rok za predložitev ponudb pa je bil, upoštevajoč še spremembo (objava 1. 3. 2013 na portalu javnih naročil, pod št. JN2449/2013, in 6. 3. 2013 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2013/S 046-072903), določen na 13. 3. 2013, do 10. ure. Naročnik je vlagatelju sprva (dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/59-06311165 z dne 23. 4. 2013) oddal javno naročilo (tudi) v sklopih 1, 3 in 6, saj je štel, da je predložil popolno ponudbo, vendar je te odločitve, sklicujoč se na peti odstavek 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), spremenil in jih nadomestil po prejemu zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila ponudnika Cestni inženiring, d. o. o., Maribor in PNZ, d. o. o., Ljubljana, saj je odločil (gl. dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013), da v sklopih 1 in 6 javnega naročila ne odda, v sklopu 3 pa izbere ponudbo ponudnika PNZ, d. o. o., Ljubljana. Naročnik je ugotovil, da vlagateljeva ponudba v sklopih 1, 3 in 6 ni pravilna, saj vlagatelj ne izpolnjuje kadrovskega pogoja (točka 7 v tabeli 1 iz poglavja 3.1.3 razpisne dokumentacije). Naročnik je ugotovil, da referenca za "izdelavo projekta PGD, PZI, PZR za objekt elektro preizkuševalnice na lokaciji CD Moste, gradnja 1. faze nove tehnične postaje Ljubljana - Moste", ki jo ima odgovorni vodja premostitvenega objekta, ki ga je vlagatelj priglasil v ponudbi, "ne ustreza pogojem, določenih v razpisni dokumentaciji, in sicer ne ustreza pogoju izkušnje pri načrtovanju premostitvenega objekta. Navedeno referenčno potrdilo ne potrjuje izkušenj pri načrtovanju premostitvenega objekta, ampak potrjuje izkušnje pri načrtovanju stavb." Vlagatelj takšni naročnikovi ugotovitvi nasprotuje, s čimer uveljavlja kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2.

    Naročnik mora skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ob siceršnjem upoštevanju postopka dopolnitve ponudb iz 78. člena ZJN-2 ter ravnanja po drugem odstavku 41. člena ZJN-2 v primeru odprtega postopka oddaje javnega naročila (ki je postopek, po katerem naročnik v konkretnem primeru oddaja javno naročilo; točka IV.1.1 objav), izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba pa je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Skladno z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je nepravilna ponudba med drugim tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2.

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji (sr. 13"16) določil točko 3.1.3 "Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2) " vsi sklopi", v podtočki 3 med drugim določil:
    "Seznam strokovnega kadra, ki bo sodeloval pri izvedbi predmetnega naročila. Ponudnik v seznamu navede imena in priimke delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, z navedbo njihove strokovne izobrazbe in števila let delovnih izkušenj ter navede projekte, v katerih so sodelovali ter njihove naloge, ki so jih izvajali. Projekti morajo biti vezani na vsebino predmeta javnega naročila. Če ponudnik navaja delavce, ki so zaposleni pri drugem delodajalcu, mora predložiti za vsakega takega delavca tudi izjavo njegovega delodajalca, da se strinja s sodelovanjem v izvedbi javnega naročila. Tako pridobljeni osebni podatki bodo uporabljeni samo za potrebe tega postopka javnega naročanja in bodo varovani skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS 94 " 07 , uradno prečiščeno besedilo.)

    Ponudnik mora imeti na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugih pravnih podlagah najmanj sledeče strokovnjake, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v spodnji tabeli.

    Tabela 1
    Zap. št. Sklop št. Število strokovnjakov Članstvo v ZAPS oz. IZS Področje/zahtevane reference
    "
    7 1
    2
    3
    6 1
    Odgovorni projektant za premostitvene objekte član IZS Univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva ali diplomirani inženir gradbeništva z izkušnjami pri načrtovanju zahtevnih objektov - premostitveni objekti z najmanj 2 izkušnjama pri načrtovanju premostitvenih objektov v zadnjih 5 letih od dneva oddaje ponudbe.
    Vrednost vsaj ene posamezne investicije mora biti najmanj 2 mio EUR.
    "

    Dokazilo: Spisek strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvedbi pogodbe in navedba njihovih referenc s področja predmeta javnega naročila, prikazana z referenčnim potrdilom naročnika. (Razpisni obrazec št. 5)
    Strokovnjaki ponudnika morajo izpolnjevati pogoje določene v Zakonu o graditvi objektov (Ur. l. RS št. 102/04, (14/05 popr.), 126/07 ter 108/09).
    Kjer je zahtevano članstvo v IZS ali ZAPS, mora biti strokovnjak član IZS ali ZAPS.

    Za vse navedene strokovnjake iz razpisnega obrazca št. 5 je potrebno izpolniti obrazec " Podatki o strokovnjakih in priložiti potrdila naročnikov za zahtevane izkušnje oz. reference (izpolnjen, žigosan in podpisan razpisni obrazec št. 5a in 5b)

    Ponudnik lahko kadre izkaže sam, s partnerji ali s podizvajalci.
    Reference kadrov morajo biti potrjene od subjekta, ki ni ponudnik v tem naročilu ali njegov partner, če nastopa s partnerji.
    Naročnik si pridržuje pravico, da v primeru dvoma ali nejasnosti zahteva še dodatna dokazila.
    Ponudnik predloži samo eno dokazilo za posameznega zahtevanega strokovnjaka, ne glede na to, za koliko sklopov se prijavlja.
    Posamezni strokovnjak, naveden v ponudbi, lahko pokriva največ dve področji, pri čemer mora izpolnjevati zahtevane pogoje za obe področji.

    Dokazilo: Ponudnik za izpolnitev tehnične in kadrovske sposobnosti izpolni obrazec 5: Izjava o izpolnjevanju tehnične in kadrovske sposobnosti, izjavi pa predloži tudi vse obvezne priloge.
    V primeru skupne ponudbe ali če ponudnik vključi podizvajalce, se referenčni projekti, kadrovska struktura in oprema seštevajo."

    V obrazcu 5a "Izjava o izpolnjevanju tehnične in kadrovske sposobnosti " podatki o strokovnjakih" (str. 39 razpisne dokumentacije) so morali ponudniki v dve tabeli vpisati podatke o strokovnjakih, ki so jih navedli v obrazcu 5 "Izjava o izpolnjevanju tehnične in kadrovske sposobnosti" (str. 35"38 razpisne dokumentacije) pod točko C "Kadri" (str. 37 razpisne dokumentacije). Navodilo za izpolnitev druge tabele v obrazcu 5a se glasi: "Navedite profesionalne izkušnje kot so zahtevane za izpolnitev pogojev iz razpisne dokumentacije ter izvedbo tega javnega naročila.", sicer pa je ta tabela sestavljena iz stolpcev: "Od", "Do" in "Podjetje/projekt/delovno mesto/ustrezne izkušnje".

    V obrazcu 5b "Izjava o izpolnjevanju tehnične in kadrovske sposobnosti " potrdila naročnikov za zahtevane izkušnje oz. reference" (str. 40 razpisne dokumentacije), ki so ga morali potrditi (podpis in žig) referenčni naročniki, je naročnik določil izjavo:
    "Naročnik _
    Izjavljamo, da je g./ga. _ kot strokovnjak s področja _ sodeloval/a pri projektu _ po pogodbi št. _ z dne _ v višini _ EUR (z vključenim DDV) v obdobju od _ do _. Vrednost investicije znaša: _ EUR (z vključenim DDV).
    Kontaktna oseba naročnika je: g:/ga. _, tel _
    Področje dela je navedeni strokovnjak/inja opravil/a strokovno in kvalitetno v skladu s predpisi stroke in v pogodbeno dogovorjenem roku."
    Na dnu obrazca 5b je naročnik določil opombo "ponudniki lahko predložijo dokazilo o zahtevanih referencah tudi v drugačni formi, vendar morajo biti na potrdilu navedeni vsi zgoraj zahtevani podatki".

    V zvezi z odgovornim projektantom za premostitvene objekte je naročnik prek portala javnih naročil prejel vprašanje "Zanima nas, kaj se pričakuje od strokovnjaka za premostitvene objekte navedeni za sklope 1,2,3,in 6.", na katerega je bil 6. 3. 2013, ob 15.51, objavljen odgovor "Naloga strokovnjaka za premostitvene objekte bo pri sklopu 1 zasnova novih premostitvenih objektov, pri sklopu 2 preveritev obstoječega nadvoza za potrebe ponovne vzpostavitve železniškega tira ter pri sklopu 3 in 6 noveliranje obstoječe študije "Posodobitev železnške proge Jesenice - Sežana", in sicer področje premostitvenih objektov.", s čimer je postal del razpisne dokumentacije (drugi odstavek 71. člena ZJN-2).

    Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, pri tem pa je ugotovila, da je vlagatelj v obrazcu 5, ki ga je izpolnil, podpisal in žigosal, kot odgovornega projektanta za premostitvene objekte priglasil V. Š., zanj pa je predložil tudi izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec 5a, v katerem je navedel dva referenčna posla in zanju predložil referenčni potrdili na obrazcu (tudi naročnika Ministrstvo za infrastrukturo in prostor) za javno naročilo "Izdelava študije variant za ureditev izvennivojskega prehoda Dobova v občini Brežice", ki je (po formi) primerljiv obrazcu 5b. Da bi izbrani ponudnik izpolnil kadrovski pogoj tudi v točki 7 iz tabele 1 iz poglavja 3.1.3 razpisne dokumentacije in bi imel zato priznano sposobnost, zaradi česar bi bila njegova ponudba v sklopih 1, 3 in 6 pravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), s tem pa popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), bi morala oba priglašena referenčna posla za sporni priglašeni kader izpolniti zahteve iz kadrovskega pogoja. Ker med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik eno izmed referenc spornega priglašenega kadra upošteval pri priznanju sposobnosti po kadrovskem pogoju, je Državna revizijska komisija ugotavljala le, ali vlagatelj upravičeno očita, da bi moral naročnik tudi referenco za "izdelavo projekta PGD, PZI, PZR za objekt elektro preizkuševalnice na lokaciji CD Moste, gradnja 1. faze nove tehnične postaje Ljubljana - Moste" upoštevati pri priznanju sposobnosti po kadrovskem pogoju. V obrazcih 5a in 5b je za slednjo (sporno) referenco (med drugim) navedeno: "objekt tehnične postaje je izveden tako, da premošča tri železniške tire".

    Vlagatelj sicer navaja, da se naročnik v prejšnjem predrevizijskem postopku, ki ga je vodil na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika PNZ, d. o. o., Ljubljana, ni opredelil do vlagateljeve izjasnitve o zahtevku za revizijo ponudnika PNZ, d. o. o., Ljubljana in pri referenčnem naročniku ni preveril vsebine referenčnega projekta, navaja pa tudi, da ne naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ponudnika PNZ, d. o. o., Ljubljana ne ponudnik PNZ, d. o. o., Ljubljana nista dokazala trditev, da pri referenčnem poslu ni šlo za premostitveni objekt, vendar Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se tokratni postopek pravnega varstva (predrevizijski in revizijski postopek) vodi zoper naročnikove odločitve iz postopka javnega naročanja, ne pa zoper naročnikova ravnanja (storitve in/ali opustitve) in njegove odločitve iz prejšnjega postopka pravnega varstva (tj. predrevizijskega postopka). Tudi sicer morebitna ugotovitev kršitev ZPVPJN v prejšnjem postopku pravnega varstva ne bi vplivala na to, da vlagatelj v tokratnem postopku pravnega varstva lahko navaja argumente v zvezi s postopkom javnega naročanja in oporeka temu, da ne izpolnjuje kadrovskega pogoja v delu, ki se nanaša na reference priglašenega odgovornega projektanta za premostitvene objekte.

    Vlagatelj opozarja, da je naročnik zahtevek za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Cestni inženiring, d. o. o., Maribor, zavrnil, kar naj bi pomenilo, da "je moral zavrniti tudi utemeljitve glede reference oz. jo je naročnik kot ustrezno sprejel" (str. 9 zahtevka za revizijo), vendar je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-212/2013-3 z dne 3. 7. 2013 (izdan je bil torej po tem, ko je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo) glede na dejansko stanje, izkazano v dokumentaciji, ugotovila, da je naročnik zahtevku za revizijo ponudnika Cestni inženiring, d. o. o., Maribor, vloženega zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 6, dejansko ugodil, čeprav je navedel, da zahtevek za revizijo zavrne. Sklep št. 018-212/2013-3 z dne 3. 7. 2013 je Državna revizijska komisija skladno z drugim odstavkom 37. člena ZPVPJN vročala tudi vlagatelju, vlagatelj pa ga je prejel 8. 7. 2013 (razvidno iz podpisane vročilnice).

    Vlagatelj še navaja, da je "vsekakor pričakoval v Odločitvi o oddaji javnega naročila št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13.6.2013", da se bo naročnik "vsebinsko opredelil do reference vlagatelja", vendar "je zgolj navedel, da referenca ne ustreza pogoju izkušnje pri načrtovanju premostitvenih objektov, ampak da gre pri navedeni referenci zgolj za izkušnje pri načrtovanju stavb, kar pa vsekakor ne drži" (str. 7 zahtevka za revizijo), s čimer po vsebini uveljavlja kršitev tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2, saj je to vlagateljevo trditev mogoče razumeti kot očitek, da je obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila pripravljena v nasprotju z navedenima določbama ZJN-2. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013 v zvezi s sporno referenco konkretiziral, katerega dela kadrovskega pogoja za priglašeni kader V. Š. vlagatelj ni izpolnil, kar je utemeljil s tem, da referenčno potrdilo (torej predloženo dokazilo) "ne potrjuje izkušenj pri načrtovanju premostitvenega objekta, ampak potrjuje izkušnje pri načrtovanju stavb". Iz besedila "potrjuje izkušnje pri načrtovanju stavb" izhaja, da naročnik objekta, ki je naveden v obrazcih 5a in 5b, ni štel za premostitveni objekt, temveč za stavbo. Ne glede na odgovor, ali je naročnik s tem, ko ni pojasnil, zakaj je objekt, ki je naveden v referenčnem potrdilu, štel za stavbo, odločitev obrazložil skladno s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 in prvim odstavkom 79. člena ZJN-2, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zatrjuje in dokazuje, da ima priglašeni odgovorni projektant za premostitvene objekte izkušnje v vsebini, kot jih zahteva kadrovski pogoj, in da je naročnik ravnal napačno, ko mu tega v sklopih 1, 3 in 6 ni priznal, saj da bi moral upoštevati, da je V. Š. v okviru načrtovanja spornega objekta načrtoval tudi mostovž, ki ga je treba obravnavati kot premostitveni objekt. Iz zahtevka za revizijo tako ni mogoče razbrati, da je bil vlagatelj zaradi obrazložitve odločitve o izločitvi ponudbe v sklopih 1, 3 in 6 informiran na način, ki bi vplival na njegov položaj v postopku javnega naročanja ali zaradi uveljavljanja pravnega varstva. Državna revizijska komisija zato ni nadalje obravnavala tega vlagateljevega očitka.

    Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013 ni problematiziral s podatkom o "investicijski vrednosti objekta", kot izhaja iz obrazca 5b. Vlagatelj je moral z zahtevkom za revizijo izpodbijati razloge, ki mu jih je naročnik predstavil v postopku oddaje javnega naročila (prim. tretji odstavek 79. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2), zato izbrani ponudnik v izjasnitvi o zahtevku za revizijo neutemeljeno opozarja, da vlagatelj "morebitnega izpolnjevanja drugih pogojev" v zvezi s kadrovskim pogojem "ne omenja" (str. 5 dopisa z dne 9. 7. 2013).

    Naročnik je v tabeli iz podtočke 3 točke 3.1.3 razpisne dokumentacije določil seznam 10 strokovnjakov z različnih področij, ki jih morajo ponudniki priglasiti v ponudbi odvisno od tega, za kateri sklop predložijo ponudbo. Strokovnjak pod zaporedno številko 7 je odgovorni projektant za premostitvene objekte. Kdo je odgovorni projektant, je določeno v točki 4.2.1 prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZGO-1), in sicer je to posameznik, ki projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela, s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev. V ZGO-1 ni posebne definicije za odgovornega projektanta za premostitvene objekte, ni pa niti definicije za premostitvene objekte. Veljavni ZGO-1 pojma premostitveni objekt ne uporablja (in ga ni uporabljal niti v času, ko je naročnik npr. 22. 11. 2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 430-38/2012/5-00651165 ali ko je poslal obvestili o naročilu v objavo v Uradni list Evropske unije in na portal javnih naročil (28. 1. 2013; točka VI.5 objav)), zato ne drži naročnikova navedba iz odločitve o zahtevku za revizijo, da ta pojem ZGO-1 uporablja v 43. členu. Tega pojma ZGO-1 ne uporablja že od 10. 1. 2010, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 109/2009; v nadaljevanju: ZGO-1C) (130. člen ZGO-1C), saj je 22. člen ZGO-1C spremenil do tedaj veljavni prvi odstavek 43. člena ZGO-1 in je črtal do tedaj veljavni drugi odstavek 43. člena ZGO-1, ki sta bili edini določbi ZGO-1, v katerih je bil naveden pojem premostiveni objekt. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 57/2012; v nadaljevanju: ZGO-1D), ki je začel veljati 28. 7. 2012 (gl. 32. člen ZGO-1D), je bil do tedaj veljavni 43. člen ZGO-1 znova spremenjen (10. člen ZGO-1D), vendar tudi po tej spremembi 43. člen ZGO-1 (kot sicer ne ZGO-1) ne uporablja pojma premostitveni objekt. ZGO-1 pa določa definicijo pojma objekt (točka 1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1): s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. ZGO-1 nadalje tudi določa, da je stavba (točka 1.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1) objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti, gradbeni inženirski objekt (točka 1.2 prvega odstavka 2. člena ZGO-1) pa objekt, namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah. Iz ZGO-1 je razvidno, da pojem objekt obsega tako stavbe kot gradbeno inženirske objekte.

    Državna revizijska komisija je pri vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotovila, da naročnik morebitne definicije pojma premostitveni objekti ni podal oziroma ni določil, kaj bi bilo vse mogoče vključiti pod ta pojem. Iz nekaterih delov razpisne dokumentacije je mogoče razbrati vsaj del vsebine tega pojma. Naročnik je pojem premostitveni objekt uporabil v odgovoru, objavljenem na portalu javnih naročil 6. 3. 2013, ob 15.51, pri čemer je razvidno, da pomeni vsaj nadvoze. Ker je iz tega odgovora razvidno, da je odgovor povezan z izvedbo predmeta javnega naročila, je Državna revizijska komisija vpogledala še v poglavje o tehničnih specifikacijah (priloga 1 Tehnične specifikacije, projektne naloge za izvedbo javnih naročil za projekt Adria-A), saj se to poglavje nanaša na predmet javnega naročila. Naročnik je pojem premostitveni objekti uporabil v prilogi 1, in sicer na str. 24, saj je v zvezi s sklopom 1 določil točko 1.11.6 z naslovom Premostitveni objekti, pri čemer je v nadaljevanju pojasnil zahteve za mostove, kar omogoča zaključek, da ta pojem pomeni vsaj še mostove. Naročnik je v šestem odstavku točke 1.11.6 (str. 25) navedel še, da "predpisi za mostove se uporabljajo tudi za prepuste in druge nadzemne progovne zgradbe, ki nosijo ali podpirajo zgornji ustroj", kar bi dopuščalo sklepanje, da je kot premostitveni objekt v okviru razpisne dokumentacije mogoče šteti prepuste in nadzemne progovne zgradbe, ki nosijo ali podpirajo zgornji ustroj. Uporabljena beseda zgradba (v besedilu nadzemne progovne zgradbe, ki nosijo ali podpirajo zgornji ustroj) sicer lahko asociira na pojem stavba (točka 1.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1), vendar je to besedo treba uporabiti v kontekstu sobesedila in namena, ki ga zgradbe imajo v zvezi z zgornjim ustrojem.

    Upoštevajoč izhodišče iz osmega odstavka 41. člena ZJN-2, da mora biti količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo povezana s predmetom javnega naročila, je Državna revizijska komisija glede na dejstvo, da je predmet javnega naročila povezan z izdelavo študij, ki so povezane z železnicami in železniškim prometom, vpogledala še v Zakon o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZZelP), na katerega se sklicuje vlagatelj (nanj se sklicuje tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo), vendar tudi ZZelP ne uporablja pojma premostitveni objekt. Vlagatelj se v vlogi z dne 23. 7. 2013 sklicuje na "Zakon o železniški infrastrukturi", vendar zakon s takim naslovom ne obstaja. Če pa je vlagatelj mislil na ZZelP, ta, kot že navedeno, ne uporablja pojma premostitveni objekt. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/2007 s sprem.; v nadaljevanju: ZVZelP), vendar tudi ZVZelP ne uporablja pojma premostitveni objekt. Državna revizijska komisija je upoštevajoč izhodišči, da naročnik pri strokovnjaku pod zaporedno številko 7 ni izrecno omejil premostitvenih objektov le na področje železnic (prim. z zahtevami glede strokovnjakov pod npr. zaporednima številkama 3 (odgovorni projektant za zgornji ustroj železnic) in 5 (strokovnjak za področje železniškega prometa)) in da se na trasah v sklopih 1, 3 in 6 železniška infrastruktura križa s cestno infrastrukturo, vpogledala še v Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010 s sprem.; v nadaljevanju: ZCes-1), na katerega se sklicuje vlagatelj (nanj se sklicuje tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo), pri tem pa je ugotovila, da ZCes-1 uporablja pojem premostitveni objekt, vendar zanj (v prvem odstavku 2. člena ZCes-1) ne podaja definicije. Izrazi, uporabljeni v ZCes-1, katerih pomen ni določen v prvem odstavku 2. člena ZCes-1, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo pravila cestnega prometa, motorna vozila in voznike (drugi odstavek 2. člena ZCes-1), vendar pomen pojma premostitveni objekt ni določen ne v Zakonu o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/2010 s sprem.), ne v Zakonu o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/2010), ne v Zakonu o voznikih (Uradni list RS, št. 109/2010).

    Kljub temu da pojem premostitveni objekt nima določenega pomena v izpostavljenih zakonih, pa je ob upoštevanju pomena iz razpisne dokumentacije (gl. odgovor, objavljenem na portalu javnih naročil 6. 3. 2013, ob 15.51, in poglavje o tehničnih specifikacijah), razvidno, da ga je treba razlagati v vsebini, ki ne pomeni stavbe (točka 1.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1), temveč gradbeni inženirski objekt (točka 1.2 prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Enako stališče zastopa tudi vlagatelj, saj v zahtevku za revizijo navaja, da "pri Mostovžu ["] Gre za ["] gradbeno inženirski objekt ["]" (str. 9 zahtevka za revizijo). Hkrati je razvidno, da mora ta gradbeni inženirski objekt ustrezati namenu, ki ga je naročnik določil v konkretni razpisni dokumentaciji, kar je razvidno iz uporabljene besede "premostitveni".

    Vlagatelj navaja, da je projektna dokumentacija za sporni projekt "obsegala štiri glavne objekte in sicer: - Elektro-preizkuševalnico, - Vratarnica in nadstrešnica, - Povezovalni most-mostovž ter - Zbiralnico za odpadke" (str. 8 zahtevka za revizijo), kot objekt, ki ga je mogoče šteti za takega, da bi zadostil spornemu pogoju, pa izpostavlja le "Povezovalni most-mostovž" in utemeljuje, zakaj bi ga moral naročnik priznati. Iz zahtevka za revizijo je tudi razvidno, da vlagatelj ugotavlja, da je "osrednji objekt projekta "Objekt elektropreizkuševalnice na lokaciji CD Moste, gradnja 1. Faze nove tehnične postaje Ljubljana " Moste" stavba" (str. 8 zahtevka za revizijo).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v ponudbi predložil obrazca 5a in 5b, ta obrazca pa vsebujeta določene podatke, ki neposredno ne potrjujejo, da je vlagatelj priglasil kader z izkušnjami, kot jih je naročnik zahteval v konkretni razpisni dokumentaciji. Vlagatelj je navedel ime projekta, iz katerega sta razvidna objekta "tehnična postaja (Ljubljana - Moste)" in "elektro-preizkuševalnica (na lokaciji CD Moste)" (iz kratice CD za lokacijo, ker gre za tehnično postajo, bi bilo sicer mogoče sklepati na to, da so na tej lokaciji delavnice). Že iz zahtevka za revizijo je mogoče razbrati, da se vlagatelj strinja s tem, da iz imena projekta ne izhaja izpolnjevanje kadrovskega pogoja v spornem delu, vendar hkrati opozarja, da "vsekakor je potreben vsebinski vpogled v projekt in na podlagi tega podati oceno o delih, ki so bila v sklopu projekta izvedena" (str. 8 zahtevka za revizijo). Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da le ime projekta nujno ne prikazuje vseh objektov, ki so bili projektirani pri spornem poslu, vendar hkrati ugotavlja, da je vlagatelj dopisal še besedilo "objekt tehnične postaje je izveden tako, da premošča tri železniške tire", iz katerega pa ni jasno razvidno, da se vlagatelj sklicuje tudi na "Povezovalni most-mostovž". Glede na načrt arhitekture (julij 2008, št. risbe 1.6.0, št. projekta 9519), ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, "Povezovalni most-mostovž" ne poteka preko treh železniških tirov, temveč poteka preko enega železniškega tira in stavbe obstoječe stružnice, v kateri se (glede na načrt arhitekture (julij 2008, št. risbe 1.6.0, št. projekta 9519), ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo) sicer nahaja železniški tir. Iz načrta arhitekture (julij 2008, št. risbe 1.6.0, št. projekta 9519), ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, je razvidno, da je na bočnih stranicah stavbe obstoječe stružnice (tj. na uvozu in izvozu) narisan le po en železniški tir, kar omogoča sklepanje, da se v tej stavbi nahaja le en tir, vlagatelj pa ne navaja, da bi bil v stavbi obstoječe stružnice več kot en tir.

    Na vprašljivost tega, da se je vlagatelj z besedilom "objekt tehnične postaje je izveden tako, da premošča tri železniške tire" skliceval na "Povezovalni most-mostovž", kaže tudi vpogled v posnetek lokacije na Zaloški cesti, kjer se nahaja objekt. Iz ortofoto posnetka s portala Urbinfo, ki je javni informacijski sistem prostorskih podatkov Mestne občine Ljubljana (https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx"id=Urbinfo@Ljubljana), je razvidno, da trije železniški tiri vodijo v stavbo elektropreizkuševalnice in da trije železniški tiri tudi vodijo iz te stavbe, kar omogoča sklepanje, da so v tej stavbi trije železniški tiri in bi se zato besedilo "objekt tehnične postaje je izveden tako, da premošča tri železniške tire" nanašalo le na stavbo elektropreizkuševalnice. "Povezovalni most-mostovž", ki glede na ta ortofoto posnetek že stoji, poteka preko enega železniškega tira, ki se nahaja med stavbo obstoječe stružnice in stavbo elektropreizkuševalnice, in preko stavbe obstoječe stružnice (v katero vodi en železniški tir in en železniški tir vodi iz te stavbe, kar " tudi glede na širino stavbe " omogoča sklepanje, da je v tej stavbi le en železniški tir).

    Iz gradbenega dovoljenja št. 351-1960/2008-25 z dne 15. 1. 2009 (delna odločba), ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, je mogoče razbrati, da se v I. točki izreka sklicuje na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD št. 9519. Ta številka je enaka številki, ki je navedena v načrtu arhitekture z risbo št. 1.6.0 (kot sicer na listu 1.6.35 " načrt arhitekture, vzdolžni prerez mostovža, julij 2008 in na listu 3.6 " načrt gradbenih konstrukcij, mostovž, julij 2008), vendar se iz tega gradbenega dovoljenja ne da razbrati, da bi se to sklicevalo na načrte arhitekture iz julija 2008. Edini datum julij 2008, ki se nahaja v I. točki izreka tega gradbenega dovoljenja, je vezan na elaborat zvočne zaščite, ki pa ni dokazilo, ki bi bilo relevantno za rešitev spora med vlagateljem in naročnikom v konkretni zadevi. Vlagatelj nasprotnega niti ne navaja.

    Državna revizijska komisija ni štela, da je razhajanje med datumi v dokumentih, na katere se sklicuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, ključno za rešitev spora med naročnikom in vlagateljem v konkretni zadevi, saj je iz ortofoto posnetka s portala Urbinfo razvidno, da objekt stoji na lokaciji, zato ni ugotavljala, ali bi "vpogled v celotno projektno dokumentacijo PGD, PZI št. 9519, ki jo" vlagatelj "hrani v svojem arhivu in jo zaradi obsežnosti projektne dokumentacije v tej fazi postopka ne prilaga", "lahko" pa jo "na poziv predloži" (str. 9 zahtevka za revizijo), potrdil identičnost predloženih načrtov v delu, ki je bistven za rešitev spora med naročnikom in vlagateljem v konkretni zadevi, glede na načrte, ki so navedeni v gradbenem dovoljenju. V vsakem primeru je razvidno, da načrt arhitekture, ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, z risbo št. 1.6.0 in ortofoto posnetek s portala Urbinfo kažeta na to, da "Povezovalni most-mostovž" poteka preko enega železniškega tira, ki se nahaja med stavbo obstoječe stružnice in stavbo elektropreizkuševalnice, in preko stavbe obstoječe stružnice, z gradbenim dovoljenjem št. 351-1960/2008-25 z dne 15. 1. 2009 (delna odločba), ki temelji na projektni dokumentaciji PGD št. 9519, ki jo je izdelal vlagatelj, pa je bila dovoljena gradnja mostovža dimenzij 15,33 m × 4,60 m × 2,36 m.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz gradbenega dovoljenja št. 351-1960/2008-25 z dne 15. 1. 2009 (delna odločba) razvidno, da je stavba elektropreizkuševalnice večetažna, pri čemer bodo v pritličju umeščene tirnice in delovne jame za pregled, sredinski prostor med tirnicami pa bi imel medetažo. Nadalje je razvidno, da "dostop do zgornjih etaž s pisarnami in ambulanto bo preko mostovža z J strani, ki se bo navezoval na vhodni stolpič dimenzij 6,8 × 6,4 m južno od obstoječe hale stružnice. Mostovž bo dimenzij 15,33 × 4,60 in višine 2,36 m, stolp z dvigalom za osem oseb 5,30 m × 5,93 in višine 17,63 m, vratarnica z nadstreškom 31,60 × 8,30 m, višine 4,04 m." Iz navedenega je razvidno, da mostovž služi dostopu oseb do zgornjih etaž stavbe elektropreizkuševalnice, kjer se nahajajo delovni prostori (pisarne) in tudi ambulanta. Namen mostovža je očitno v tem, da omogoči osebam priti v prostore, v katerih se opravlja določena dejavnost.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je iz prvega odstavka II. točke (Obrazložitev in obseg gradnje) izreka gradbenega dovoljenja št. 351-1960/2008-25 z dne 15. 1. 2009 (delna odločba), ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, razvidno, da je upravna enota, ki je izdala gradbeno dovoljenje, uporabila klasifikacijo objektov "CC-SI-12410 - postaje, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe", "CC-SI-23510 - industrijske stavbe" in "CC-SI-12203 - druge upravne in pisarniške stavbe". Vsa poimenovanja teh šifer kažejo na to, da gre za stavbe. V času izdaje gradbenega dovoljenja št. 351-1960/2008-25 z dne 15. 1. 2009 (delna odločba), ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, je veljala Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/2003 in (78/2005 " popr.); v nadaljevanju: Uredba 2003), ki je, kot je bilo določeno v prvem odstavku 1. člena Uredbe 2003, uvajala enotno klasifikacijo vrst objektov (v nadaljevanju: CC"SI), ki se kot obvezna uporablja za določene namene, med drugim "pri uporabi definicij vrst stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki se uporabljajo v veljavnih predpisih s področja graditve objektov in urejanja prostora". Uredba 2003 je bila med drugim sprejeta na podlagi 7. člena ZGO-1. V prvem odstavku 4. člena Uredbe 2003 je bilo določeno, da ima CC-SI hierarhično strukturo in določa ravni objekta, in sicer enomestna številka je določala področje, ki lahko pomeni stavbe in inženirske objekte, dvomestna številka je določala oddelek, trimestna številka je določala skupino, štirimestna številka je določala razred, petmestna številka pa je določala podrazred. Skladno z drugim odstavkom 4. člena Uredbe CC-SI je bila CC-SI s šiframi in nazivi postavk določena v prilogi 1, ki je bila sestavni del Uredbe 2003. Iz vpogleda v prilogo 1 Uredbe 2003 je razvidno, da so stavbe bile vključene v področje 1, gradbeno inženirski objekti pa v področje 2. Šifri CC-SI-12410 in CC-SI-12203, ki sta navedeni v prvem odstavku II. točke izreka gradbenega dovoljenja št. 351-1960/2008-25 z dne 15. 1. 2009 (delna odločba), ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, sta se torej nanašali na stavbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretja šifra iz gradbenega dovoljenja št. 351-1960/2008-25 z dne 15. 1. 2009 (delna odločba), ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, tj. CC-SI-23510, bi lahko kazala na gradbeno inženirske objekte, ker se prva številka začne z 2, vendar je treba ugotoviti, da v prilogi 1 Uredbe 2003 šifra 23510 ni obstajala. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je iz naziva uporabljene šifre (industrijske stavbe) razvidno, da bi šlo za šifro 12510, kar zopet pomeni stavbo in ne gradbeno inženirskega objekta. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je Uredba 2003 prenehala veljati z uveljavitvijo Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/2011; v nadaljevanju: Uredba 2011) (6. člen Uredbe 2011), kar se je zgodilo 14. 1. 2012. Tudi Uredba 2011, ki je bila sprejeta na podlagi 7. člena ZGO-1, določa klasifikacijo objektov (1. člen Uredbe 2011) in ima ravni objektov določene na enak način kot je bilo določeno v prvem odstavku 4. člena Uredbe 2003 (gl. drugi odstavek 2. člena Uredbe 2009). Uredba 2011 v prilogi 1 določa klasifikacijske ravni objektov (tretji odstavek 2. člena Uredbe), pri čemer so v šifro CC-SI-12410 vključeni "postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe" in v šifro CC-SI-12203 "druge poslovne stavbe". Tudi Uredba 2011 ne določa šifre CC-SI-23510, vendar določa opis "industrijske stavbe", ki pomeni šifro CC-SI-12510. Šifre CC-SI-12410, CC-SI-12203 in CC-SI-12510 se skladno s prilogo 1 Uredbe 2011 nanašajo na stavbe.

    Upoštevajoč predhodno navedeno Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da je naročniku mogoče upravičeno očitati, da je kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 s tem, ko je izločil vlagateljevo ponudbo v sklopih 1, 3 in 6. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je na podlagi dokazil, ki jih je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, mogoče priti do zaključka, da referenčno dokazilo za "izdelavo projekta PGD, PZI, PZR za objekt elektro preizkuševalnice na lokaciji CD Moste, gradnja 1. faze nove tehnične postaje Ljubljana - Moste", tako kot je naročnik navedel naročnik v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013, "potrjuje izkušnje pri načrtovanju stavb", kar pa ni skladno z določili razpisne dokumentacije za konkretno javno naročilo, ob upoštevanju katerih je pojem premostitvenega objekta treba razlagati kot gradbeni inženirski objekt. Naročnik se je pri tolmačenju referenčnega potrdila oprl na tolmačenje, ki ga podatki iz predloženega dokazila omogočajo: da vlagatelj za V. Š. ne izpolnjuje kadrovskega pogoja v celoti v vsebini, kot jo je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija dodaja, da možnost, da referenčno dokazilo za "izdelavo projekta PGD, PZI, PZR za objekt elektro preizkuševalnice na lokaciji CD Moste, gradnja 1. faze nove tehnične postaje Ljubljana - Moste" "potrjuje izkušnje pri načrtovanju stavb", kažejo tudi podatki, ki jih je mogoče pridobiti prek portala Prostor na spletni strani Geodetske uprave Republike Slovenije (http://prostor3.gov.si/javni/login.jsp"jezik=sl), ki omogoča javni vpogled v nepremičnine. Stavba elektropreizkuševalnice se nahaja v katastrski občini 1730 Moste in je dobila številko stavbe 4204 (http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp"rand=0.5584499737393875#4_ GRAFI%C4%8CNI_PRIKAZ). Iz grafičnega prikaza izhaja, da se mostovž in vhodni stolpič vodita pod številko stavbe 4204 ter sta s stavbo elektropreizkuševalnice na ortofoto posnetku s slojem enotno pobarvana in zamejena v isti lik.

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    V Ljubljani, 3. 9. 2013

    Predsednik senata:
    Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
    predsednik Državne revizijske komisije





















    Vročiti:
    " Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana,
    " Projekt, d. d., Nova Gorica, Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica,
    " PNZ, d. o. o., Vojkova cesta 65, 1000 Ljubljana,
    " Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

    Vložiti:
    " v spis zadeve, tu.

    Natisni stran