018-270/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata in Sonje Drozdek Šinko ter mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izvedba gradbenega nadzora pri rekonstrukciji Narodne galerije", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GEA CONSULT d.o.o., Mestni trg 5, Škofja Loka, ki ga zastopa odvetnik Jure Snoj, Vodnikova 163b, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), zahtevka za revizijo vlagatelja LOKAINŽENIRING d.o.o., Kapucinski trg 7, Škofja Loka, ki ga zastopa odvetnica Petra Jereb, Nazorjeva 3, Kranj (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) in zahtevka za revizijo vlagatelja ŠTRAF d.o.o., Skorba 40a, Hajdina, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Turk, d.o.o., Kržičeva 6, Ljubljana (v nadaljevanju: tretji vlagatelj), zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 8. 2013

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega, drugega in tretjega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevkom za revizijo prvega, drugega in tretjega vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila", št. 4301-49/2012/77, z dne 20. 6. 2013.

3. Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 1.888,28 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

4. Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 1.888,28 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

5. Naročnik je tretjemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.888,28 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva tretjega vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek javnega naročila "Izvedba gradbenega nadzora pri rekonstrukciji Narodne galerije", ki ga je 26. 2. 2013 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN2137/2013, in 28. 2. 2013 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2013/S 042-067237.
Naročnik je 20. 6. 2013 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 4301-49/2012/77, iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo oddal najugodnejšemu ponudniku Proplus d.o.o., Strma ulica 8, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbi prvega in drugega vlagatelja (drugi vlagatelj je nastopal v skupni ponudbi s partnerjem Semago d.o.o., Cesta na Loko 11, Tržič) izločil iz postopka oddaje javnega naročila, ponudbo tretjega vlagatelja pa zavrgel.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila je prvi vlagatelj z vlogo z dne 4. 7. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija naročnikovo odločitev o izločitvi njegove ponudbe kot neobičajno nizke in odločitev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika popolna. Prvi vlagatelj navaja, da naročnik poziva na pojasnilo neobičajno nizke cene ni ustrezno zakonsko utemeljil, saj dvoma ni vsebinsko opredelil v povezavi z razpisnimi pogoji, poleg tega pa je prejeti odgovor prvega vlagatelja presodil v nasprotju z naročnikovimi zakonskimi pooblastili in razpisanimi pogoji javnega naročila. Prvi vlagatelj še dodaja, da njegova ponudba ne odstopa 50 % od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb, zato naročnik ne bi smel vprašati za pojasnilo glede neobičajno nizke ponudbe. Prvi vlagatelj še pojasni, da gre pri priporočenih cenah Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: IZS) za priporočilo in ne za zapoved, zato priporočene cene ne dokazujejo, da naročila ni moč izvesti po nižji ceni, ter da bi se na razpis lahko javil katerikoli ponudnik, ki ni vključen v to zbornico in zato tudi ne zaprošen, da uporablja priporočene cene, ter da je naročnik njegovo ponudbo izločil, ne da bi predhodno izvedel postopek po drugem odstavku 49. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2). Prvi vlagatelj dvomi tudi v ustreznost dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika, saj po njegovih navedbah iz dopolnitve izbranega ponudnika ni razvidno, na kakšen način pojasnjujejo zahtevane dopolnitve. Izbrani ponudnik, kot navaja prvi vlagatelj, tudi ni priložil ustreznih potrdil o referenčnem delu odgovornega nadzornika električnih in strojnih inštalacij, zato ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev razpisa.

Zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, je z vlogo z dne 8. 7 2013 vložil tudi drugi vlagatelj. Drugi vlagatelj izpodbija naročnikovo odločitev o izločitvi njegove ponudbe kot neobičajno nizke in meni, da že naročnikov poziv k pojasnilu neobičajno nizke cene predstavlja kršitev 49. člena ZJN-2, saj je tako splošen in nekonkretiziran, da iz njega ni mogoče razbrati, kakšna pojasnila je želel pridobiti naročnik in s katerimi podrobnimi podatki se je želel seznaniti. Drugi vlagatelj še poudarja, da ocenjena vrednost javnega naročila, na katero se naročnik sklicuje v spornem pozivu, iz razpisne dokumentacije ni razvidna, saj iz nje izhaja zgolj ocenjena vrednost izvedbenih del rekonstrukcije Narodne galerije, ki niso predmet konkretnega javnega naročila. Predmet javnega naročila so storitve gradbenega nadzora pri izvedbi rekonstrukcijskih del, pri čemer pa ocenjena vrednosti ter storitev v razpisni dokumentaciji ni znana. Drugi vlagatelj tudi glede naročnikovega sklicevanja na priporočljive cene urnih postavk za nadzornike IZS poudarja, da navedena priporočila v razpisni dokumentaciji niso navedena kot merilo za presojo primernosti ponudbene cene, zato je tudi sklicevanje nanje nepravilno, in naročnik ne more sklepati na neustreznost ponudbene cene glede na te priporočene urne postavke. Drugi vlagatelj dalje navaja, da je naročniku glede na nekonkretiziran poziv podal takšna pojasnila glede ustreznosti ponudbene cene, kot jih je lahko iz pavšalnega poziva razbral. Po podaji pisne obrazložitve ponudbene cene pa naročnik drugega vlagatelja ni dalje kontaktiral ali se z njim kakorkoli posvetoval glede neprimernosti ponudbene cene, čeprav takšno ravnanje izrecno zahteva drugi odstavek 49. člena ZJN-2. Naročnik je o izločitvi ponudbe drugega vlagatelja odločil v odločitvi o oddaji javnega naročila, pri čemer pa je v zvezi s tem podal nezadostno obrazložitev, ki ne omogoča identifikacije razlogov, zaradi katerih je naročnik ponudbo drugega vlagatelja ocenil za neobičajno nizko. Drugi vlagatelj še poudarja, da njegova ponudbena cena glede na tržne razmere ni nizka, kar potrjuje tudi odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere je razvidno, da je naročnik prejel pet ponudb, in sicer od vrednosti 46.800,00 EUR do 102.000 EUR, pri čemer je povprečna ponudbena cena znašala 69.237,70 EUR, kar pomeni, da je ponudbena cena drugega vlagatelja le malo pod povprečno ponudbeno ceno vseh ponudnikov. Drugi vlagatelj navaja, da upravičeno domneva, da je naročnik s tem, ko je kar dve ponudbi izločil zaradi neobičajno nizke cene, javno naročilo oddal želenemu ponudniku, ki ga je s tem nedopustno privilegiral.

Z vlogo z dne 9. 7. 2013 je zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila zahtevek za revizijo vložil tretji vlagatelj, s katerim izpodbija naročnikovo odločitev o zavrženju njegove ponudbe, ker ta ne vsebuje potrdila o referenčnem delu za odgovornega nadzornika ali nadzornika posameznih del za elektro in strojna dela. Tretji vlagatelj navaja, da naročnik v obrazložitvi odločitve ne pojasnjuje, ali je ponudbo zavrgel iz razloga, ker ta ne vsebuje potrdil o referencah odgovornega nadzornika ali iz razloga, ker ta ne vsebuje referenčnih potrdil nadzornika posameznih del za elektro in strojna dela, zaradi česar se odločitev naročnika ne more preizkusiti in jo je že iz tega razloga treba razveljaviti. Vlagatelj v nadaljevanju predvideva, da je naročnik njegovo ponudbo zavrgel, ker ni vsebovala referenčnih potrdil nadzornika posameznih del za elektro in strojna dela, in navaja, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval niti nominacije niti drugih dokazil, še manj pa reference nadzornikov posameznih del za elektro in strojna dela. Tretji vlagatelj navaja, da je naročnik zahteval izpolnjevanje kadrovskih pogojev za odgovornega nadzornika in odgovornega nadzornika posameznih del, kar je tretji vlagatelj izpolnil s tem, ko je kot odgovornega nadzornika oziroma odgovornega nadzornika gradbenih del imenoval D.Š. in zanj navedel ustrezne reference in za to izpolnil zahtevan obrazec 2.2.a ter obrazce, s katerimi so naročniki investitorji potrdili navedene reference. Tretji vlagatelj navaja, da je glede na navedeno treba šteti, da je v celoti izpolnil zahteve razpisne dokumentacije, in naročnik njegove ponudbe ne bi smel izločiti.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 16. 7. 2013 izjasnil do navedb vseh treh vlagateljev in podal svoje stališče glede pravilnosti ravnanja naročnika. Izbrani ponudnik navaja, da vsebinske ustreznosti ponudb vlagateljev ne more komentirati, ker ni vpogledal v njihove ponudbe, ocenjuje pa, da je naročnik glede na obrazložitev odločitve o oddaji naročila pravilno odločil o ponudbah vlagateljev. Izbrani ponudnik tudi zavrača očitke, ki se nanašajo na njegovo ponudbo in pojasni, da je pravilno in pravočasno dopolnil ponudbo ter da njegova ponudba izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije glede zahtevanih kadrov in njihovih referenc.

Naročnik je 15. 7. 2013 sprejel odločitev, s katero je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je menil, da je glede na predhodno zahtevano vsakodnevno prisotnost nadzornikov na gradbišču 24 mesecev, kolikor traja predvidena gradnja, ponudba neobičajno nizka, celo tako nizka, da obstaja dvom o možnosti ustrezne izvedbe nadzora, zato je od prvega vlagatelja zahteval pojasnilo. Naročnik pojasni, da je od prvega vlagatelja zahteval, da glede na ocenjeno vrednost del pri rekonstrukciji, ki znaša 7.180.000,00 EUR, in s to vrednostjo povezano izkustveno vrednostjo nadzora, ter glede na priporočene cene IZS za taka dela obrazloži vrednost svoje ponudbe. Vendar od prvega vlagatelja dokazil in podrobnega izračuna postavk, katere bi v posvetovanju z njim preveril, ni dobil, ampak mu je prvi vlagatelj dal le pavšalno zagotovilo, da cena ni neobičajno nizka. Zato je njegovo ponudbo izločil kot nepopolno. Naročnik še pojasni, da je ob primerjavi plačila prvemu vlagatelju s priporočenimi cenami IZS za taka dela ugotovil, da je celotna vrednost ponudbe prvega vlagatelja enaka priporočeni mesečni bruto plači enega nadzornika za eno leto, zato naročnik ugiba o trditvah prvega vlagatelja, da bo s plačano izvedbo tega naročila vendarle pokril svoje stroške in ustvaril minimalni dobiček. Po mnenju naročnika lahko prvi vlagatelj pokrije in ustvari minimalni dobiček le, če bistveno okrni prisotnost nadzornikov na gradbišču, to pa pomeni, da ponujena storitev ne more biti opravljena ustrezno. Naročnik zavrača tudi vlagateljeve očitke o tem, da iz dopolnitve izbranega ponudnika ni razvidno, na kakšen način pojasnjuje zahtevane dopolnitve ter revizijske navedbe o tem, da izbrani ponudnik ni priložil ustreznih potrdil o referenčnem delu za odgovornega nadzornika električnih in strojnih inštalacij. Naročnik navaja, da je bila referenca na objektu, razglašenem za kulturni spomenik, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine s svojo evidenčno številko (EŠD), zahtevana za odgovornega nadzornika in odgovornega nadzornika za gradbena dela, ne pa za nadzornika strojnih in elektro del.

Naročnik je 24. 7. 2013 izdal odločitev o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja. Naročnik glede revizijskih očitkov o neobičajno nizki ceni drugemu vlagatelju odgovori enako kot prvemu vlagatelju. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji določil izrecno dolžnost, da mora ponudnik zagotoviti dnevno prisotnost odgovornih nadzornikov na gradbišču celih 24 mesecev, in da je ugotovil, da je celotna vrednost ponudbe drugega vlagatelja enaka priporočeni mesečni bruto plači enega nadzornika za dobro leto, čeprav je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval vsakodnevni nadzor za dve leti, ter je glede na predhodno zahtevano vsakodnevno prisotnost nadzornikov menil, da je ponudba drugega vlagatelja neobičajno nizka in obstaja dvom o možnosti ustrezne izvedbe nadzora. Zato je zahteval pojasnilo. Čeprav je naročnik zahteval, da drugi vlagatelj obrazloži vrednost svoje ponudbe, naročnik navaja, da od drugega vlagatelja dokazil in podrobnega izračuna postavk, katere bi v posvetovanju z njim preveril, ni dobil. Ker je dobil le pavšalno zagotovilo, da cena ni neobičajno nizka, naročnik ni imel česa preverjati, zato je ponudbo kot nepopolno izločil. Naročnik je ugotovil, da so trditve drugega vlagatelja neutemeljene, zato je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Naročnik je 18.7.2013 izdal odločitev o zahtevku za revizijo tretjega vlagatelja in ga kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik navaja, da iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da gre lahko pri izvajanju nadzora pri predmetnem javnem naročilu za štiri različne nadzornike in so pri kadrovskem pogoju vsi štirje zajeti v opisu "odgovorni nadzornik in odgovorni nadzornik posameznih del". Naročnik še dodaja, da je za vsakega od štirih vrst nadzornikov zahteval reference, pri čemer je za odgovornega nadzornika in odgovornega nadzornika za gradbena dela zahteval še dodatno referenco, kar naj bi bilo jasno razvidno iz razpisne dokumentacije in prilog razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da je tretji vlagatelj v svoji ponudbi imenoval odgovornega nadzornika in odgovornega nadzornika za gradbena dela, ni pa imenoval niti priložil referenc za nadzornika posameznih del za elektro in strojna dela, zato ne držijo njegove navedbe, da je v celoti izpolnil razpisne zahteve naročnika glede priloženih referenc za priglašene kadre.

Prvi vlagatelj se je v vlogi z dne 23. 7. 2013 opredelil do navedb naročnika in jih zavrnil, hkrati pa navedel, da v celoti vztraja pri podanem zahtevku za revizijo.

V vlogi z dne 1. 8. 2013 se je do navedb naročnika opredelil tudi drugi vlagatelj in jih zavrnil kot prepozne in neutemeljene. Drugi vlagatelj navaja, da so naročnikovi argumenti za izločitev njegove ponudbe prepozni, saj jih je prvič konkretno navedel šele v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, poleg tega pa so neutemeljeni, saj temeljijo na nepravilnem izračunu naročnika. Drugi vlagatelj ponovno izpostavi, da so priporočene cene IZS nerealne in se v praksi večinoma ne upoštevajo, ker so glede na dane trže razmere previsoke in s tem nevzdržne, ter da upoštevanje naročnikovega preračuna, ki ga je predstavil kot osnovo za oceno ponudbe drugega vlagatelja kot neobičajno nizke, pri ponudbi izbranega ponudnika kaže, da tudi ta ponudba ne zadošča za pokrivanje plač odgovornih nadzornikov. Drugi vlagatelj še izpostavlja, da naročnik pri svojem izračunu ni upošteval dejstva, da mora izvajalec storitev nadzora poleg plač svojim zaposlenim povrniti tudi prevozne stroške in da bi ob upoštevanju tudi teh ugotovil, da je urna postavka odgovornega nadzornika pri drugemu vlagatelju znašala več kot pri izbranem ponudniku.

Naročnik je 25. 7. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija do izdaje predmetnega sklepa ni prejela opredelitve tretjega vlagatelja do naročnikovih navedb, čeprav se je tretji vlagatelj z naročnikovo odločitvijo o njegovem zahtevku za revizijo nedvomno seznanil 19. 8. 2013, ko je Državna revizijska komisija naročnikov sklep z dne 18. 7. 2013 vročila njegovemu pooblaščencu.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb prvega, drugega in tretjega vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku, ob upoštevanju načela hitrosti, najprej odločila, da obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega, drugega in tretjega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vsi trije vlagatelji vložili zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila in zoper isto odločitev naročnika, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in izdala skupno odločitev.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo prvega in drugega vlagatelja, saj oba vlagatelja napadata naročnikovo odločitev o izločitvi njunih ponudb kot neobičajno nizkih. Oba vlagatelja naročniku očitata, da njegov poziv k pojasnilu neobičajno nizke cene ni bil dovolj konkretiziran, oziroma ni zadostil zahtevam iz prvega odstavka 49. člena ZJN-2, prvi vlagatelj pa izpodbija še naročnikovo odločitev o označitvi ponudbe izbranega ponudnika za popolno.

Prvi vlagatelj naročniku očita, da ga sploh ne bi smel vprašati, kako opravičuje svojo ceno, saj njegova ponudba ne odstopa 50 % od povprečne vrednosti prejetih ponudb, poleg tega pa naročnik svoje zahteve po pojasnilu ni ustrezno zakonsko utemeljil in ni navedel razlogov, ki bi zakonsko dopustno opravičevali zahtevo za dopolnitev. Prvi vlagatelj še izpostavlja, da je naročnik dvom o izvedbi predmetnega naročila vezal na priporočene cene Inženirske IZS, čeprav te niso zapovedane, ampak le priporočene.

Drugi vlagatelj navaja, da ocenjena vrednost javnega naročila, na katero se naročnik sklicuje v pozivu na pojasnilo ponudbene cene, iz razpisne dokumentacije ni razvidna in tako ne more biti predmet pojasnjevanja, saj ni znana, glede naročnikovega sklicevanja na priporočljive cene IZS pa drugi vlagatelj poudarja, da navedena priporočila v razpisni dokumentaciji niso navedena kot merilo za presojo primernosti ponudbene cene in je zato sklicevanje nanje nepravilno, poleg tega pa je naročniku v odgovoru na poziv že pojasnil, da je upoštevanje priporočil IZS nepravilno, saj so nezavezujoče narave.

Z vpogledom v dokumentacijo predmetnega javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s pozivom z dne 14. 5. 2013 prvega vlagatelja pozval: "Ponudnik mora obrazložiti neobičajno nizko ceno ponudbe glede na ocenjeno vrednost javnega naročila in priporočljive cene urnih postavk za nadzornike (elektro in strojni nadzor (Inženirska zbornica Slovenije)."

Podoben poziv je naročnik 13. 6. 2013 poslal tudi drugemu vlagatelju, kjer je zapisal: "Strokovna komisija ["] vas poziva na obrazložitev ponudbe, in sicer neobičajno nizke cene ponudbe glede na ocenjeno vrednost javnega naročila in priporočljive cene urnih postavk za nadzornike (gradbeni, elektro in strojni nadzor) (Inženirska zbornica Slovenije). Ti podatki so odločilni za izpolnitev naročila."

Prvi vlagatelj je naročniku z vlogo z dne 22. 5. 2013 poslal obrazložitev ponudbene cene, v kateri je med drugim zapisal:
"Naša ponudba ni neobičajno nizka, ker:
- ne presega 50 odstotkov od povprečne vrednosti ponudb (od povprečne vrednosti ponudb odstopa 36,3 %)
- od naslednje najugodnejše ponudbe presega samo za 2 %,
- naročnik je prejel 5 pravočasnih oziroma popolnih ponudb.

Naša ponudba po zgoraj navedenih merilih ni neobičajno nizka. Ceno smo oblikovali na osnovi naše poslovne odločitve in glede na tržne razmere."

Drugi vlagatelj je 17. 6. 2013 naročniku poslal vlogo, v kateri je obrazložil ponudbeno ceno in navedel, da ponujena cena zagotavlja realno izvedljivost posla, da je cena rezultat organiziranosti drugega vlagatelja in je drugi vlagatelj pri njeni določitvi upošteval vse elemente razpisne dokumentacije. Drugi vlagatelj je naročnika še opozoril, da je dvom naročnika, vezan na priporočila IZS, brezpredmeten, saj navedena priporočila niso navedena v razpisni dokumentaciji kot merilo za presojo primernosti ponudbene cena, prav tako pa niso zavezujoče narave in se jih v praksi praktično nihče ne drži, ker niso pripravljena realno, upoštevaje dejanske tržne razmere.

Po prejemu obeh obrazložitev ponudbene cene je naročnik (kot je razvidno iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 20. 6. 2013) ponudbo prvega in drugega vlagatelja izločil, z obrazložitvijo, da prvi vlagatelj ni obrazložil neobičajno nizke cene ponudbe z detajlnim izračunom vrednosti urnih postavk glede na zahtevani obseg gradbenega nadzora, drugi vlagatelj pa ni ustrezno pojasnil ponudbene cene.

V zvezi z revizijskimi navedbami prvega vlagatelja, da ga naročnik ni bil upravičen pozvati k obrazložitvi ponudbene cene, ker njegova ponudba ne odstopa 50 % od povprečne vrednosti ponudb in od naslednje uvrščene ponudbe ne odstopa za več kot 20 %, Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso utemeljene.

Iz 49. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v primeru, če meni, da je glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka, oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, pred zavrnitvijo takšne ponudbe od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o tistih elementih ponudbe, ki so po njegovem mnenju pomembni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb. V primeru, da ob posvetovanju s ponudnikom in ob upoštevanju pridobljenih dokazil naročnik še vedno ocenjuje ponudbo za neobičajno nizko, lahko to izloči. Ne glede na njegov dvom o možnosti izvedbe naročila pa ZJN-2 pod določenimi pogoji predvideva tudi za naročnika obligatoren postopek preverjanja ponudbe: naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe in je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb ter za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med naročnikom in prvim vlagateljem ni sporno, da zakonski pogoji iz 49. člena ZJN-2 za obligatorno preverjanje ponudbe prvega vlagatelja niso bili izpolnjeni (vrednost ponudbe prvega vlagatelja ni bila za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in ni bila za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe). Vendar navedeno ne pomeni, da naročnik kljub temu prvega vlagatelja ni bil upravičen pozvati k pojasnilu ponudbe. Na podlagi zakonskega pooblastila iz 49. člena ZJN-2 lahko naročnik začne postopek preverjanja neobičajno nizke ponudbe tudi, če pogoji za obligatorno preverjanje ponudbe niso izpolnjeni, v kolikor naročnik oceni, da je ponudba neobičajno nizka, oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve, ter jo želi iz tega razloga zavrniti. Odločitev o tem, ali bo začel postopek preverjanja neobičajno nizke ponudbe, je torej prepuščena naročnikovi presoji o tem, ali obstaja sum o neobičajno nizki ponudbi. Če se naročnik odloči, da bo ponudbo preveril v smislu 49. člena ZJN-2, pa mora ravnati po pravilih, določenih v tem členu. To pomeni, da je naročnik v svojem pozivu dolžan natančno opredeliti razloge za svoj dvom o možnosti izpolnitve naročila in navesti elemente ponudbe, ki jih v tej zvezi ocenjuje za sporne in v zvezi s katerimi zahteva podrobne podatke ter vrednostno utemeljitev. Na ta način je ponudnikom omogočeno učinkovito dokazovanje izvedljivosti njihove ponudbe glede na predhodno določene zahteve naročnika ter ustrezno varstvo pred njihovo morebitno neupravičeno izločitvijo iz postopka.

V konkretnem primeru se je naročnik odločil, da bo preveril, ali sta ponudbi prvega in drugega vlagatelja neobičajno nizki, kar mu zakon dopušča. Vendar Državna revizijska komisija, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, ugotavlja, da naročnik pri pozivanju obeh vlagateljev k pojasnilu neobičajno nizkih ponudb ni ravnal v skladu s pravili iz 49. člena ZJN-2.

Z vpogledom v naročnikov poziv prvemu in drugemu vlagatelju (poziva z dne 14. 5. 2013 in 13. 6. 2013) Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot edina razloga za njegov dvom o neobičajno nizki ceni pri obeh ponudbah navedel odstopanje ponudbene cene obeh vlagateljev od ocenjene vrednosti naročila in priporočljivih cen urnih postavk za nadzornike s strani IZS. Čeprav naročnik v sklepih, s katerima je zavrnil zahtevka za revizijo obeh vlagateljev, trdi drugače, gre ugotoviti, da naročnik v pozivu ni navedel, v zvezi s katerimi elementi ponudbe, ki jih ocenjuje za sporne, zahteva podrobne podatke ter vrednostno utemeljitev. Ugotoviti gre, da naročnik šele v sklepu, s katerim je zavrnil oba zahtevka za revizijo, prvič konkretno navaja, da bi morala vlagatelja glede na zahtevano vsakodnevno prisotnost nadzornikov na gradbišču pojasniti, koliko časa bodo nadzorniki pri predmetnem javnem naročilu prebili na gradbišču, ter predstaviti detajlni izračun vrednosti urnih postavk glede na zahtevani obseg gradbenega nadzora. Šele takrat naročnik tudi prvič navede, kakšne naj bi bile zahteve glede vsakodnevne prisotnosti nadzornikov glede na predvideni čas trajanja naročila, za katerega se izvaja nadzor, ter kakšna naj bi bila ocenjena vrednost javnega naročila. Naročnik se sicer sklicuje na to, da gre pri tem, da ocenjena vrednost nadzora, ki je predmet obravnavanega javnega naročila, znaša od 1 " 3 % ocenjene vrednosti izvedene rekonstrukcije, za splošno znano dejstvo, vendar se Državna revizijska komisija z njim ne more strinjati. V pravni teoriji so splošno znana dejstva tista, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe ne glede na spol, starost, veroizpoved, izobrazbo, interese in socialni položaj. Ocenjena vrednost gradbenega nadzora pri rekonstrukciji Narodne galerije pa ponudnikom nedvomno ni bila znana. V zvezi z navedenim drugi vlagatelj tudi utemeljeno izpostavlja, da z ocenjeno vrednostjo, na katero se naročnik v pozivu na pojasnilo ponudbe sklicuje kor razlog za dvom o neobičajno nizki ceni, ponudniki niso bili seznanjeni, zato tudi svoje ponudbe glede na neznano ocenjeno vrednost naročila niso mogli pojasnjevati. Iz razpisne dokumentacije (točka 1.5 Način financiranja) je razvidna le ocenjena vrednost izvedbenih del rekonstrukcije Narodne galerije, ki znaša 7.180.738,00 EUR, ta pa ne predstavlja ocenjene vrednosti predmetnega javnega naročila, saj gre pri predmetnem javnem naročilu za storitve gradbenega nadzora pri izvedbi rekonstrukcijskih del Narodne galerije in ne za rekonstrukcijo sámo. Ali sta bila prvi in drugi vlagatelj seznanjena, da znaša ocenjena vrednost predmetnega naročila od 1 " 3 % ocenjene vrednosti rekonstrukcije Narodne galerije (kot to v sklepu o zavrnitvi zahtevkov za revizijo zatrjuje naročnik), pa naročnik ni uspel dokazati, prav tako iz odstopljene dokumentacije ni razvidno, da je bil ta podatek ponudnikom (tudi obema vlagateljema) znan pri pripravi ponudbe.

Državna revizijska komisija se dalje strinja s prvim in drugim vlagateljem, da odstopanje njunih ponudb od priporočenih cen IZS za urne postavke za nadzornike v konkretnem primeru ne more predstavljati podlage za označitev ponudbe kot neobičajno nizke. Poleg tega, da se je mogoče strinjati z drugim vlagateljem, da navedena priporočila IZS v razpisni dokumentaciji niso bila navedena kot izhodišče za pripravo ponudbene cene v predmetnem javnem naročilu, so utemeljene tudi navedbe obeh vlagateljev, da se naročnik v pozivu sklicuje na cene, ki so zgolj priporočene, ne pa zavezujoče. Zapisano pomeni, da ponudniku teh priporočenih cen pri pripravi ponudbe ni bilo treba upoštevati, zato je tudi naročnikov dvom o neobičajno nizki ponudbi, vezan na ta priporočila IZS, neupravičen in ne more predstavljati podlage za označitev ponudbe za neobičajno nizko.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročnik prvemu in drugemu vlagatelju v pozivu na pojasnilo neobičajno nizke cene ni navedel relevantnih razlogov, ki bi utemeljevali njegov dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na dano ponudbeno ceno prvega oziroma drugega vlagatelja. Prav tako ju ni seznanil, v zvezi s katerimi elementi ponudbene cene, ki jih ocenjuje za sporne, zahteva podrobne podatke ter vrednostno utemeljitev, zaradi česar gre ugotoviti, da naročnik pri pozivanju obeh vlagateljev na pojasnilo neobičajno nizke cene ni ravnal v skladu z določbo 49. člena ZJN-2. V posledici navedenega naročnik tudi ni bil upravičen ponudbi prvega in drugega vlagatelja, iz razloga domnevno neustreznega pojasnila ponudbe, označiti za neobičajno nizki in ju izločiti, saj je bilo njuno pojasnjevanje ponudbe na način, kot je bilo podano, posledica naročnikovega nezakonitega ravnanja.

Ker že navedena ugotovitev narekuje razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila", št. 4301-49/2012/77, z dne 20. 6. 2013, Državna revizijska komisija revizijskih navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, ni obravnavala, saj obravnava teh navedb na položaj prvega vlagatelja (ki je oddal cenovno ugodnejšo ponudbo od izbranega ponudnika) ne bi v ničemer vplivala.


V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja.

V zvezi z revizijskimi navedbami tretjega vlagatelja, da iz obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ni razvidno, ali je naročnik njegovo ponudbo zavrgel zaradi tega, ker ponudba ne vsebuje referenčnih potrdil o referencah odgovornega nadzornika ali zato, ker ne vsebuje referenčnih potrdil nadzornika posameznih del za elektro in strojna dela, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila kot razlog za zavrženje (pravilno: izločitev; op. Državne revizijske komisije) navedel naslednji razlog: "Ponudba podjetja Štraf, d.o.o. ["] se zavrže, saj ne vsebuje sestavnih delov ponudbe, in sicer:
" potrdila o referenčnem delu za odgovornega nadzornika ali nadzornika posameznih del za elektro in strojna dela."

Državna revizijska komisija pritrjuje tretjemu vlagatelju, da iz citiranega razloga za izločitev ponudbe ni jasno razvidno, zaradi katerega od dveh naštetih razlogov je naročnik njegovo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Vendar gre istočasno ugotoviti, da je tretji vlagatelj na podlagi ponudbene dokumentacije, ki jo je predložil naročniku, kljub nejasni obrazložitvi naročnika, lahko ugotovil, da je naročnik njegovo ponudbo izločil zato, ker ni priložil potrdil o referenčnem delu za nadzornika posameznih del za elektro in strojna dela. Tretji vlagatelj namreč sam ugotavlja, da je v ponudbi predložil referenčna potrdila za odgovornega nadzornika, medtem ko referenčnih potrdil za nadzornika posameznih del za elektro in strojna dela ni predložil, pri čemer v zahtevku za revizijo tudi navaja razloge za svoje ravnanje pri pripravi ponudbe. Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnikovo odločitev o izločitvi ponudbe tretjega vlagatelja možno preizkusiti, kar je Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedb tretjega vlagatelja tudi storila.

Tretji vlagatelj navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval nominacij niti referenc nadzornikov posameznih del za elektro in strojna dela ter da se zahteva glede zahtevanih referenc nanaša na odgovornega nadzornika in odgovornega nadzornika gradbenih del.

Državna revizijska komisija z vpogledom v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik v točki 1.2 Naziv javnega naročila, oznaka in predmet javnega naročila (stran 4 razpisne dokumentacije) zapisal, da je predmet javnega naročila: "["] izvedba storitve gradbenega nadzora pri rekonstrukciji Narodne galerije (EŠD 374) s strani odgovornega nadzornika in odgovornih nadzornikov posameznih del:
- odgovornega nadzornika gradbeno obrtniških del in opreme,
- odgovornega nadzornika strojnih instalacij,
- odgovornega nadzornika elektro instalacij."

V točki 2.II Kadrovski pogoji (stran 14 razpisne dokumentacije) je naročnik postavil naslednje zahteve:
"
- Odgovorni nadzornik in odgovorni nadzorniki posameznih del morajo izpolnjevati pogoje v skladu 2. odstavkom 86. Člena ZGO-1B in morajo biti vpisani v imenik inženirske zbornice Slovenije (IZS) ali Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) oziroma drugo ekvivalentno inštitucijo v EU. Ponudnik to potrdi s podpisom izjave o izpolnjevanju pogojev " generalna izjava (OBR-2.1.a) ["]
- Odgovorni nadzorniki morajo biti v rednem delovnem razmerju pri ponudniku ali njegovem skupnem ponudniku ali podizvajalcu, kar ponudnik dokazuje s predložitvijo obrazcev M1/M2. Ponudnik to potrdi s podpisom izjave o izpolnjevanju pogojev " generalna izjava (OBR-2.1a) ["]
- Odgovorni nadzornik in odgovorni nadzornik posameznih del morata imeti v obdobju od 1.1.2007 do roka za oddajo ponudbe, uspešno opravljene storitve nadzora s področja, ki ga nadzornik pokriva, vsaj na petih (5) objektih visokih gradenj v skupni vrednosti investicij vsaj 8 mio EUR brez DDV. Odgovorni nadzornik in odgovorni nadzornik za gradbena dela morata imeti vsak vsaj eno referenco na objektu razglašenem za kulturni spomenik v vrednosti GOI del nad 2 mio EUR brez DDV, vpisan v register nepremične kulturne dediščine s svojo evidenčno številko. Upoštevajo se tako samostojni objekti kot tudi območja. Od tega mora biti vsaj en objekt visokih gradenj vrednosti nad 2 mio EUR brez DDV klasificiran (CC-SI) s šiframi 121, 122, 123, 126 (skladno z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena " Ur. l. RS, št. 109/2011) v celoti ali delno sofinanciran iz sredstev evropskih strukturnih skladov, kar ponudnik dokaže z obrazcem (OBR-2.2.a, OBR-2.2.b, OBR-2.2.c, OBR-2.2.d ). ["]"

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, ki v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo tretjega vlagatelja navaja, da ni dvoma, da gre lahko pri izvajanju nadzora pri predmetnem javnem naročilu za štiri različne nadzornike (odgovorni nadzornik, odgovorni nadzornik gradbeno obrtniških del, odgovorni nadzornik strojnih instalacij in odgovorni nadzornik elektro instalacij). Navedeno je razvidno iz samega opisa predmeta javnega naročila, kot tudi v besedni zvezi "odgovorni nadzornik in odgovorni nadzorniki posameznih del", ki jo naročnik uporablja v prvi alineji točke 2. II razpisne dokumentacije (Kadrovski pogoji). Pri uporabi slednje je jasno razvidno, da (glede na uporabo množine) zajema več odgovornih nadzornikov posameznih del (torej vse tri naštete pri opisu predmeta javnega naročila), ki morajo izpolnjevati pogoje iz prve alineje 2.II točke razpisne dokumentacije in jih mora ponudnik upoštevati pri pripravi ponudbe. Enako velja tudi za izpolnjevanje druge alineje iste točke, saj je glede na uporabo množine tudi pri tej točki očitno, da kljub temu, da je naročnik uporabil besedno zvezo "odgovorni nadzorniki", slednja ne zajema le odgovornega nadzornika, ampak tudi odgovorne nadzornike posameznih del.

Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik za razliko od uporabe besedne zveze "odgovorni nadzornik in odgovorni nadzorniki posameznih del", navedene v prvi alineji 2. II točke razpisne dokumentacije, pri referenčnem pogoju, določenem v tretji alineji iste točke, zapisal: "Odgovorni nadzornik in odgovorni nadzornik posameznih del morata imeti ["]", kar je mogoče razumeti tudi tako, kot je to razumel tretji vlagatelj, da je bilo za izpolnjevanje tega pogoja dovolj, da je ponudnik (poleg referenc za odgovornega nadzornika) reference izkazal le za enega odgovornega nadzornika posameznih del (in ne za vse tri, kot določbo razpisne dokumentacije v tem delu razlaga naročnik). Da gre za razliko pri tem, koliko odgovornih nadzornikov posameznih del mora ponudnik upoštevati za izpolnjevanje pogoja iz prve alineje 2. II točke (Kadrovski pogoji) in koliko za izpolnjevanje referenčnega pogoja iz tretje alineje iste točke, je po presoji Državne revizijske komisije še bolj očitno zaradi dejstva, da je naročnik (kljub temu, da zagovarja, da gre v obeh primerih za isto število kadrov) pri prvem pogoju uporabil množino "odgovorni nadzornik in odgovorni nadzorniki posameznih del morajo ["]", pri drugem pa dvojino "Odgovorni nadzornik in odgovorni nadzornik posameznih del morata ["]". Ob tem velja še dodati, da gre referenčni pogoj v delu, ki se nanaša na objekte visokih gradenj, razumeti tako, da je moral ponudnik za odgovornega nadzornika posameznih del predložiti reference za tisto področje, ki ga nadzornik pokriva, medtem ko sta morala reference na objektu, razglašenem za kulturni spomenik, izkazati odgovorni nadzornik in odgovorni nadzornik za gradbena dela.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik v spornem delu pripravil razpisno dokumentacijo na način, ki dopušča tudi razlago, kot jo ponuja izbrani ponudnik, da je bilo za izpolnjevanje referenčnega pogoja iz tretje alineje 2. II točke razpisne dokumentacije dovolj, če je ponudnik izkazal reference za odgovornega nadzornika in enega odgovornega nadzornika posameznih del. Ker je Državna revizijska že večkrat zapisala, da nejasna razpisna dokumentacija ne more iti v škodo ponudnikov, ki so ponudbo pripravili v skladu z eno od možnih razlag razpisne dokumentacije, v konkretnem primeru pa med strankama ni sporno, da je tretji vlagatelj v svoji ponudbi za odgovornega nadzornika in odgovornega nadzornika za gradbena dela imenoval D. Š. in zanj priložil vse zahtevane reference, je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik na podlagi razpisnih zahtev ni imel zakonske podlage za izločitev njegove ponudbe zaradi neizpolnjevanja referenčnega pogoja iz postopka oddaje javnega naročila. Zato je revizijskemu predlogu tretjega vlagatelja po razveljavitvi odločitve o oddaji naročila sledila.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevkom za revizijo prvega, drugega in tretjega vlagatelja ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila", št. 4301-49/2012/77, z dne 20. 6. 2013.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik bo moral v ponovljenem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb ponovno pregledati ponudbe vseh treh vlagateljev in pri tem upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa, potem pa sprejeti eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Prvi, drugi in tretji vlagatelj so zahtevali povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Določilo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Prvi vlagatelj je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse v višini 887,88 EUR, odvetniško nagrado za zastopanje v višini 1.400,00 EUR, 20,00 EUR za izdatke (tar. št. 6002) ter 22 % DDV.

Ker je bil zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 887,88 EUR, odvetniško nagrado v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08; v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 22 % DDV na odvetniško nagrado, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 22 % DDV, vse skupaj v znesku 1.888,28 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila ostale priglašene stroške.

Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.888,28 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Drugi vlagatelj je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse v višini 887,88 EUR, odvetniško nagrado za zastopanje v višini 1.400,00 EUR, 20,00 EUR za izdatke (tar. št. 6002) ter 22 % DDV, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju, katerega zahtevek za revizijo je bil utemeljen, kot potrebne priznala stroške za takso v višini 887,88 EUR, odvetniško nagrado v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08; v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 22 % DDV na odvetniško nagrado, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 22 % DDV, vse skupaj v znesku 1.888,28 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila ostale priglašene stroške.

Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.888,28 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Tretji vlagatelj je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse v višini 887,88 EUR, odvetniško nagrado za zastopanje v višini 1.200,00 EUR, 20,00 EUR za izdatke (tar. št. 6002) ter 22 % DDV, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ker je bil tudi njegov zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija tretjemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 887,88 EUR, odvetniško nagrado v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08; v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 22 % DDV na odvetniško nagrado, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 22 % DDV, vse skupaj v znesku 1.888,28 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila ostale priglašene stroške.

Naročnik je tretjemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.888,28 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva tretjega vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 29. 8. 2013


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Odvetnik Jure Snoj, Vodnikova 163b, Ljubljana
- Odvetnica Petra Jereb, Nazorjeva 3, Kranj
- Odvetniška pisarna Turk, do.o.o., Kržičeva 6, Ljubljana¸
- Proplus d.o.o., Strma ulica 8, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran