018-301/2013 Vrtec Miškolin

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Maji Bilbija, v postopku odločanja o zakonitosti revizije postopka oddaje javnega naročila "PRENOVA CENTRALNE KUHINJE V VRTCU MIŠKOLIN ENOTA NOVO POLJE" (2. sklop) in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj KOGAST SISTEMI, d. o. o., Adamičeva cesta 36, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika VRTEC MIŠKOLIN, Ljubljana, Novo Polje, cesta VI 1, Ljubljana " Polje, v imenu in za račun katerega po pooblastilu postopek oddaje zadevnega javnega naročila vodi in v njem odloča MESTNA OBČINA LJUBLJANA, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 8. 2013

odločila:

Vlagateljeva pritožba z dne 19. 8. 2013 se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 6. 6. 2013 sprejel sklep (številka 430-797/2013-2) o začetku postopka oddaje javnega naročila za prenovo centralne kuhinje v Vrtcu Miškolin, enota Novo Polje, obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi pa je bilo dne 24. 6. 2013 (pod številko objave JN7809/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 25. 7. 2013 sprejel Odločitev o oddaji naročila, številka 430-797/2013-24 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo v 2. sklopu odda ponudniku "Gorenje GTI d.o.o., Partizanska 12, 3320 Velenje", čigar ponudbo je naročnik v 2. sklopu izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 29. 7. 2013, dne 7. 8. 2013 pa je oddal zahtevek za revizijo z dne 7. 8. 2013, skupaj s prilogami. V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku predlaga, da odloči o zahtevku za revizijo tako, da razveljavi postopek oddaje zadevnega javnega naročila in odpravi kršitev, obenem pa zahteva tudi povračilo nastalih stroškov. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je izbrani ponudnik del ponudbene dokumentacije označil z oznako "poslovna skrivnost", zato mu Mestna občina Ljubljana v ta del ponudbene dokumentacije "ni omogočila in ni dovolila vpogleda". Vlagatelj ob tem ugotavlja, da se sklep o določitvi poslovne skrivnosti glasi na Mestno občino Ljubljana in "ne na naročnika, zato kot tak ni pravilen". V nadaljevanju obrazložitve zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da podatki v dokazilih, ki jih je izbrani ponudnik v ponudbi označil z oznako "poslovna skrivnost", ne morejo biti obravnavani kot poslovna skrivnost, saj z razkritjem teh podatkov izbranemu ponudniku "ne bi nastala ali bila povzročena kakršnakoli škoda", ter zaključuje, da je naročnik s tem, ko je protipravno v celoti sledil sklepu o določitvi poslovne skrivnosti izbranega ponudnika (vlagatelju pa ni omogočil vpogleda v omenjeni del ponudbene dokumentacije), kršil njegovo pravico do vpogleda, s tem pa določbi 22. in 8. člena ZJN-2. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj naročniku očita tudi kršitve pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika, oddane v 2. sklopu, saj zatrjuje, da izbrani ponudnik v njej ni izkazal tehnične sposobnosti "iz točke 21 poglavja 3" razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik naj bi tako pri oddaji ponudbe za predmetno javno naročilo (v 2. sklopu) nastopal z dvojnimi cenami, v ponudbi naj ne bi predložil ustrezne reference, prav tako pa naj v "kompletu ponudbene dokumentacije" ne bi bilo popisa del v elektronski verziji (ta naj bi bil odstranjen ter shranjen v ločenem predmetu).

Naročnik je dne 12. 8. 2013 sprejel sklep številka 430-797/2013-31, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, zahtevo vlagatelja po povrnitvi stroškov postopka pa je zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo naročnik ugotavlja, da vlagatelj ne izpodbija odločitve o oddaji naročila v delu, v katerem je bila njegova ponudba (v 2. sklopu) kot nepopolna izločena iz nadaljnje obravnave. Glede na navedeno vlagatelj (po zatrjevanju naročnika) v svojem zahtevku za revizijo ni izkazal nastanka škode, ki je posledica naročnikovega protipravnega ravnanja, v posledici pa ni aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN. Po stališču naročnika je potrebno "ob analogni uporabi ZPP" vlagateljev "zahtevek zavreči tudi iz razloga, ker zahtevek ni sklepčen in se ga ne da preizkusiti".

Odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj prejel dne 14. 8. 2013, dne 20. 8. 2013 pa je oddal pritožbo z dne 19. 8. 2013. V pritožbi vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija napadeni sklep naročnika (odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo) v celoti razveljavi, zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo in odloči tako, kot je predlagano v zahtevku za revizijo. V obrazložitvi pritožbe vlagatelj ugotavlja, da odločitev naročnika (o zavrženju zahtevka za revizijo) ni pravilna, dodaja, da z zahtevkom za revizijo uveljavlja svojo nezmožnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva zoper odločitev o oddaji naročila, stališče naročnika, ki presojo možnosti nastanka škode navezuje na vprašanje vlagateljevega (ne)izpodbijanja pravilnosti odločitve o oddaji naročila, pa (ob hkratnem upoštevanju dejstva, da naj bi mu možnost takšnega izpodbijanja s svojimi ravnanji v postopku omejeval prav naročnik sam) označuje za napačno. Vlagatelj ugotavlja, da mu zaradi naročnikovih ravnanj ni bilo omogočeno, da bi uveljavljal nepravilnosti odločitve o oddaji naročila, obenem pa meni, da bi mu moral naročnik aktivno legitimacijo za vodenje "predmetnega revizijskega postopka" priznati, saj možnost nastanka škode izkazuje že z zatrjevanjem nedopustnega posega v možnost učinkovitega pravnega varstva zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila. Vlagatelj v pritožbi kot neutemeljeno označuje tudi navedbo "naročnika, da vlagateljičin zahtevek za revizijo ni sklepčen in da se ga ne da preizkusiti".

Naročnik je v prilogi dopisa številka 430-797/2013-35, z dne 21. 8. 2013, odstopil dokumentacijo o postopku javnega naročanja, skupaj z dokumentacijo predrevizijskega postopka, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter proučitvi pritožbenih navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, na podlagi 55. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj svojo ponudbo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila predložil v 2. sklopu (omenjeni podatek izhaja tako iz vlagateljeve ponudbe kot iz zapisnika o odpiranju ponudb, številka 430-797/2013-15, z dne 10. 7. 2013) in da je iz vlagateljevega zahtevka za revizijo (po vsebini) razbrati, da ga je vlagatelj vložil zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v 2. sklopu.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN (v povezavi s tretjo alineo prvega odstavka istega člena), saj je ugotovil, da vlagatelj "ni aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN" (tretji odstavek na strani 6 odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo). Zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj svojo pritožbo (upoštevaje njeno vsebino) vložil na podlagi petega odstavka 26. člena ZPVPJN.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija po predhodnem preizkusu vlagateljeve pritožbe, opravljenem na podlagi 54. člena ZPVPJN, pristopila k vsebinskemu odločanju o pritožbi (55. člen ZPVPJN).

Iz določb ZPVPJN izhaja, da je ena izmed procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da je ponudnik upravičen do pravnega varstva v postopku javnega naročanja, tudi izkazovanje aktivne legitimacije. Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo med drugim tako (najprej) preveri, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (pravno relevantni del prvega odstavka 26. člena ZPVPJN). Če naročnik ugotovi, da zahtevka za revizijo ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (pravno relevantni del tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN).

Aktivna legitimacija se skladno s prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN prizna vsaki osebi, če sta skupno (kumulativno) podana dva elementa aktivne legitimacije: 1. da ta oseba ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila; 2. da tej osebi je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo (naročnika) nastala škoda. Skladno z drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN se aktivna legitimacija prizna tudi zagovornikom javnega interesa, ki so našteti v 6. členu ZPVPJN (med slednjimi vlagatelja ni najti).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikove odločitve o oddaji naročila jasno izhaja, da je naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila opravil analizo prispelih ponudb. V navezavi na vlagateljevo ponudbo, predloženo v 2. sklopu, je naročnik v odločitvi o oddaji naročila ugotovil, da vlagatelj v nekaterih postavkah (te naročnik v odločitvi o oddaji naročila opredeljeno navaja) "v svoji ponudbi ni ponudil ustrezne opreme, ki je bila zahtevana v specifikaciji tehnološke opreme kuhinje", v posledici pa je naročnik zaključil, da je vlagateljeva ponudba (predložena v 2. sklopu) neprimerna, saj "ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika in je zato izločena iz nadaljnjega ocenjevanja". Naročnik je ob tem v odločitvi o zavrženju zahtevka za revizijo dodal, da vlagateljeva ponudba "tudi ni bila formalno nepopolna in zato naročnik vlagatelja ni mogel pozvati k dopolnitvi ponudbe v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 78. člena ZJN-2". Iz naročnikove odločitve o oddaji naročila torej izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo, predloženo v 2. sklopu, izločil, ker je ugotovil, da je ta neprimerna, saj ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju " Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2).

Ob proučitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj v njem ne zatrjuje in ne dokazuje, da je naročnik kršil katero od določb ZJN-2 s tem, ko je v odločitvi o oddaji naročila ugotovil, da je njegova ponudba, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila predložena v 2. sklopu, neprimerna in nepopolna. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč navaja zgolj, da je "kot ponudnik v postopku oddaje javnega naročila predložil pravočasno in pravilno ponudbo", ob tem pa
" ne zatrjuje in ne dokazuje, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v 2. sklopu predložil tudi primerno ponudbo (vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita le, da je kršil določbi 22. in 8. člena ZJN-2, v navezavi na ugotavljanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika pa, da je kršil tudi druge določbe ZJN-2),
" je citirano navedbo vključil med navedbe, v katerih povzema dejansko stanje postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj v citirani navedbi torej le (sicer napačno) povzema dejansko stanje postopka oddaje zadevnega javnega naročila v 2. sklopu, zato citirane vlagateljeve navedbe ni razumeti v smislu, da v njej karkoli zatrjuje ali dokazuje.
Morebitnega dejstva, da v zahtevku za revizijo zatrjuje in dokazuje, da je naročnik kršil katero od določb ZJN-2 s tem, ko je v odločitvi o oddaji javnega naročila ugotovil, da je njegova ponudba, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila predložena v 2. sklopu, neprimerna in nepopolna, vlagatelj ne zatrjuje niti v svoji pritožbi.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, ki v odločitvi o zavrženju zahtevka za revizijo ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo "ne izpodbija odločitve o oddaji javnega naročila" ["] "z dne 25. 7. 2013, kjer je bila njegova ponudba nesporno izločena iz nadaljnje obravnave zaradi" nepopolnosti ponudbe. Državna revizijska komisija v predstavljenem smislu naročniku pritrjuje tudi v njegovi ugotovitvi, da "je bila ponudba vlagatelja izločena iz nadaljnje obravnave, pri tem pa vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ne oporeka odločitvi naročnika v delu odločitve", njegovi ugotovitvi, da "vlagatelj ne izpodbija nezakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe", saj "ne posega v odločitev o oddaji javnega naročila", "kjer je bila ponudba vlagatelja izločena, kot neprimerna in nepopolna ponudba", pa tudi v njegovi ugotovitvi, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navede, zakaj "naj bi bila njegova ponudba pravilna ter o čem je odločitev naročnika, ko ugotavlja, da ponudba vlagatelja ne izpolnjuje tehničnih zahtev in specifikacij tehnološke opreme kuhinje, nepravilna".

Ker glede na dosedanje zaključke Državne revizijske komisije vlagatelj v tem postopku oddaje zadevnega javnega naročila v 2. sklopu tako ne bi uspel pridobiti v izvedbo, v posledici ne izkazuje, da mu je ali bi mu lahko z domnevno kršitvijo (naročnika) v tem postopku oddaje javnega naročila v 2. sklopu nastala škoda (vlagatelj s tem ne izkazuje prvega od dveh kumulativno podanih elementov aktivne legitimacije). Naročnik namreč lahko skladno z določilom prvega odstavka 80. člena ZJN-2 javno naročilo odda le ponudniku s popolno ponudbo, vse ostale ponudbe, ki niso popolne, mora izločiti. V konkretnem primeru pa vlagatelj naročnikove ugotovitve glede neprimernosti, s tem pa nepopolnosti, vlagateljeve ponudbe za 2. sklop ter naročnikove odločitve o njeni izločitvi ne izpodbija.

Na predstavljeni zaključek v ničemer ne vpliva niti s strani vlagatelja zatrjevana nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika (v 2. sklopu). Tudi v primeru namreč, če bi se navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika (v 2. sklopu), izkazale za utemeljene, to dejstvo na nesporno ugotovljeno (neprimernost in) nepopolnost vlagateljeve ponudbe (v 2. sklopu) ne bi imelo vpliva. Ker vlagatelj ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi javno naročilo (v 2. sklopu) v zadevnem postopku njegove oddaje moralo biti oddano njemu, ne izkazuje niti, da bi mu lahko z odločitvijo o oddaji tega naročila (v 2. sklopu) izbranemu ponudniku nastala kakršnakoli škoda. Glede na navedeno vlagatelju v tem postopku oddaje zadevnega javnega naročila (v 2. sklopu) ni mogoče priznati aktivne legitimacije (prvi odstavek 14. člena ZPVPJN) za odločanje o zahtevku za revizijo. Vlagatelj si namreč z izpodbijanjem odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku ne more izboljšati svojega položaja v tem postopku oddaje javnega naročila v 2. sklopu.

V posledici doslej predstavljenih zaključkov vlagatelj v konkretnem primeru ni izkazal niti, da mu je bilo z naročnikovim ravnanjem (v 2. sklopu) onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva zoper odločitev o oddaji javnega naročila. Vlagatelj bi namreč lahko, če je ocenil to za potrebno, v zahtevku za revizijo uveljavljal (zatrjeval in dokazoval), da je naročnik kršil katero od določb ZJN-2, s tem, ko je v odločitvi o oddaji javnega naročila ugotovil, da je vlagateljeva ponudba, predložena v 2. sklopu, neprimerna in nepopolna. Na omenjeni zaključek ne vpliva dejstvo, da vlagatelj ni mogel vpogledati v nekatere dokumente v ponudbi izbranega ponudnika (in v posledici uveljavljati morebitne nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika), saj bi vlagatelj zahtevek za revizijo (zaradi pravila iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) lahko dopolnil ali spremenil z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo, le v delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na ponudbo izbranega ponudnika, ne pa v delu zahtevka za revizijo, ki bi se nanašal na njegovo ponudbo. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija tudi ni sledila zatrjevanju vlagatelja, da možnost nastanka škode v zahtevku za revizijo izkazuje "že z zatrjevanjem nedopustnega posega v možnost učinkovitega pravnega varstva zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila".

Glede na vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, ob upoštevanju tretjega odstavka istega člena, vlagateljevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnila.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo zavrnila že iz navedenega razloga, se v nadaljevanju tudi ni opredelila do vprašanja, ali je potrebno "ob analogni uporabi ZPP" ["] "zahtevek zavreči tudi iz razloga, ker zahtevek ni sklepčen in se ga ne da preizkusiti". Tudi v primeru, če bi bilo potrebno slediti zatrjevanju vlagatelja v pritožbi, da je neutemeljena "navedba naročnika, da vlagateljičin zahtevek za revizijo ni sklepčen in da se ga ne da preizkusiti", to namreč v ničemer ne bi vplivalo na zadevno končno odločitev Državne revizijske komisije.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 28. 8. 2013


mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
" MESTNA OBČINA LJUBLJANA, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana
" KOGAST SISTEMI, d. o. o., Adamičeva cesta 36, 1290 Grosuplje
" GORENJE GTI, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
" v spis zadeve, tu

Natisni stran