018-240/2013 Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Nataši Jeršič, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Določitev optimalne višine izklicnih cen za izvedbo elektronske dražbe za podelitev radijskih frekvenc v 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz in 2600 MHz frekvenčnih pasovih", na podlagi pritožbe, ki jo je vložil ponudnik PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS, Stegne 7, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 7. 2013

odločila:

1. Pritožbi z dne 2. 7. 2013 se ugodi tako, da se razveljavi sklep št. 4301-9/2013/56 z dne 26. 6. 2013, s katerim je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo "Določitev optimalne višine izklicnih cen za izvedbo elektronske dražbe za podelitev radijskih frekvenc v 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz in 2600 MHz frekvenčnih pasovih" objavil na Portalu javnih naročil dne 17. 4. 2013, pod št. objave JN4401/2013. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 10. 6. 2013 je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila št. 4301-9/2013/26, s katero je odločil, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku DotEcon Ltd, 17 Welbeck Street, London, Velika Britanija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev z vlogo z dne 14. 6. 2013 pravočasno vložil revizijski zahtevek, v katerem navaja, da na podlagi obvestila o oddaji javnega naročila vlaga predmetni revizijski zahtevek. Vlagatelj navaja, da bi revizija postopka vsebovala evaluacijo referenc vseh ponudnikov in da na voljo nima dokazov o kršitvah. Vlagatelj navaja, da bo v imenu PWC oz. vlagatelja revizijo opravila M. T. in zaproša, da naj naročnik določi rok za revizijo.
Naročnik je dne 26. 6. 2013 sprejel sklep št. 4301-9/2013/56, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo vložen pravočasno in da ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN. Istočasno je naročnik ugotovil, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, in sicer kontaktne osebe, očitanih kršitev, dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo. Na podlagi navedenega je naročnik z dopisom z dne 18. 6. 2013 vlagatelja pozval, da v roku treh delovni dni od prejema navedenega poziva dopolni zahtevek za revizijo z manjkajočimi podatki. Naročnik je vlagatelja opozoril, da v kolikor ne bo zahtevka za revizijo ustrezno dopolnil, ga bo v treh delovnih dni od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrgel. Ker vlagatelj po naročnikovih navedbah zahtevka za revizijo ni ustrezno dopolnil, saj ni navedel kršitev naročnika ter dejstev in dokazov, je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 2. 7. 2013 vložil pritožbo, v kateri opozarja, da sodišče skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča določenemu pravnemu dejstvu ne sme pripisati drugačnega pomena, ki ga obe pravdni stranki razumeta enako. Vlagatelj trdi, da je naročnik zelo dobro razumel, da želi opraviti vpogled v dokumentacijo postopka javnega naročanja za potrebe uspeha v revizijskem postopku, kljub temu pa je naročnik vlagatelja spraševal, na kakšni podlagi zahteva revizijo. Vlagatelj navaja, da je vložil zahtevek za revizijo in zanj plačal takso, s čimer je izrazil najbolj neposredno zahtevo za vpogled v dokumentacijo za potrebo vloženega zahtevka za revizijo, s katerim ga bo lahko tudi utemeljil. Naročnik mu je vpogled omogočil šele 1. 7. 2013, s čimer je po vlagateljevih navedbah nedopustno posegel v njegovo pravico do učinkovitega pravnega varstva ter pravico do pravnega sredstva. Vse navedeno je pomembno, ker dejstev, dokazov in kršitev v postopku javnega naročanja ni mogoče predložiti, kolikor ponudnikom ni omogočen vpogled v dokumentacijo postopka javnega naročanja. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se naj pritožbi ugodi in razveljavi naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo št. 4301-9/2013/56 z dne 26. 6. 2013.

Naročnik je dne 5. 7. 2013 Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 3. 7. 2013, skladno s prvim odstavkom 53. člena ZPVPJN, odstopil pritožbo, skupaj z dokumentacijo o postopku javnega naročanja.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja, je Državna revizijska komisija o pritožbi odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavane primeru je med strankama sporno, ali je revizijski zahtevek vseboval vse obvezne sestavine za njegovo vsebinsko obravnavo. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je vlagatelj zoper naročnikovo odločitev vložil vlogo, ki jo je poimenoval revizija in v kateri je zahteval "revizijo", ki naj bi vsebovala evalvacijo referenc vseh ponudnikov. Naročnik je po prejemu vlagateljeve vloge na podlagi prvega odstavka 26. člena ZPVPJN najprej preveril izpolnjevanje procesnih predpostavk za vsebinsko oz. meritorno obravnavanje vlagateljeve vloge. V okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo je naročnik ugotovil, da je vlagateljeva vloga pomanjkljiva, zato je vlagatelja z vlogo z dne 18. 6. 2013 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN pozval na njeno dopolnitev, in sicer da naj vlagatelj navede kontaktno osebo vlagatelja, očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Naročnik je po prejeti vlagateljevi dopolnitvi revizijskega zahtevka zahtevek za revizijo s sklepom z dne 26. 6. 2013 zavrgel iz razloga, ker vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo ni navedel zahtevanih dejstev ter dokazov. Vlagatelj takšni naročnikovi odločitvi v pritožbi nasprotuje in trdi, da zahtevanih dokazov ni mogel predložiti, ker mu ni bil omogočen vpogled v spisovno dokumentacijo, ki ga je v revizijskem zahtevku zahteval.

Obvezne sestavine zahtevka za revizijo ureja določba prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, ki določa, da mora zahtevek za revizijo vsebovati: 1. ime in naslov vlagatelja zahtevka ter kontaktno osebo, 2. ime naročnika, 3. oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, 4. predmet javnega naročila, 5. očitane kršitve, 6. dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, 7. pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem, 8. navedbo, ali gre v konkretnem postopku javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada. Če vlagatelj dejstev in dokazov iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo (peti odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da je vlagatelj prepričljivo pojasnil, da revizijskega zahtevka z očitanimi kršitvami, dejstvi in dokazi v zahtevnem roku ni mogel dopolniti, ker mu naročnik ni omogočil vpogleda. Pri tem Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ocenjuje, da bi moral naročnik vlagateljev zahtevek vsebinsko obravnavati. Državna revizijska komisija je v svojih številnih odločitvah že večkrat poudarila, da poimenovanje vloge na zahtevo za pravno varstvo nima vpliva, temveč je potrebno gledati njeno vsebino in njen namen, ki ga je vlagatelj z njeno vložitvijo želel doseči. V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v vlagateljevo vlogo ugotavlja, da je slednji zahteval vpogled v ocenjevanje referenc ponudnikov, četudi je namesto izraza uporabil termin "revizija". Kajti iz vloge je razvidno, da je od naročnika zahteval, naj mu omogoči rok, da bo lahko opravil vpogled oz. "revizijo". Vlagatelj je v revizijskem zahtevku tudi določil osebo, ki naj bi "revizijo" izvedla. V zvezi z navedenim je vlagatelj v dopolnitvi revizijskega zahtevka z dne 20. 6. 2013 še dodatno pojasnil, da z vloženim zahtevkom za revizijo zahteva ponovni pregled in evalvacijo referenc vseh ponudnikov iz razloga, ker je bilo naročnikovo ocenjevanje izvedeno interno. Zaradi navedenega razloga vlagatelj tudi ni mogel predložiti dokazov o kršitvah, od naročnika pa je v omenjeni vlogi zahteval ponovno ocenjevanje ponudb. Državna revizijska komisija se v konkretnem primeru v vsebino in upravičenost oz. utemeljenost vlagateljevih trditev v omenjenih vlogah ni več mogla spuščati, ker je navedeno stvar naročnikove meritorne presoje, ugotavlja le, da je vlagatelj v pritožbi navedel razloge, zakaj dejstev in dokazov v vloženem revizijskem zahtevku ni mogel navesti, s čimer je po presoji Državne revizijske komisije izkazal izpolnjevanje procesnih predpostavke za meritorno presojo vloženega zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega v obravnavanem primeru zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 14. 6. 2013, zavrgel iz razloga neustrezne dopolnitve. Na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN je Državna revizijska komisija pritožbi zato ugodila in razveljavila sklep naročnika št. 4301-9/2013/56, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel.

ZPVPJN v drugem odstavku 55. člena določa, da lahko Državna revizijska komisija v primeru, kadar pritožbi, vloženi na podlagi petega odstavka 26. člena ZPVPJN, ugodi, odloči, da mora naročnik odločiti o zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN, ali zahtevek za revizije sprejme v obravnavo. Ker v obravnavani zadevi naročnik zahtevka za revizijo (še) ni meritorno obravnaval, bo moral v nadaljevanju postopka pravnega varstva vlagateljev zahtevek za revizijo sprejeti v vsebinsko obravnavo ter o njem sprejeti odločitev v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

V Ljubljani, 17. 7. 2013

mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS, Stegne 7, Ljubljana,
- PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, Ljubljana,
- DotEcon Ltd, 17 Welbeck Street, London W1G 9XJ, Velika Britanija,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- arhiv - tu.

Natisni stran