018-290/2013 Vrtec Šentvid

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek-Šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti revizije postopka oddaje javnega naročila "Prenova centralne kuhinje v Vrtcu Šentvid, enota Sapramiška" (sklop 2) in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj KOGAST SISTEMI, d. o. o., Adamičeva cesta 36, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), v zvezi s predlogom naročnika VRTEC ŠENTVID, Ljubljana, Ulica pregnancev 6, Ljubljana " Šentvid (v nadaljevanju: naročnik), za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, dne 22. 8. 2013

odločila:

Predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se v postopku oddaje javnega naročila "Prenova centralne kuhinje v Vrtcu Šentvid, enota Sapramiška" (v sklopu 2) kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, se ne ugodi.

Obrazložitev:

Na Portalu javnih naročil je bilo dne 28. 6. 2013 (pod številko objave JN7993/2013) objavljeno obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo javnega naročila "Prenova centralne kuhinje v Vrtcu Šentvid, enota Sapramiška" (v nadaljevanju: javno naročilo), ki se izvaja po postopku s pogajanji po predhodni objavi.

Naročnik je dne 17. 7. 2013 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 602-1045/2013, iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo v sklopu 2 odda ponudniku "GORENJE GTI, trgovina, inženiring, d.o.o.", "Partizanska cesta 12, 3320 Velenje", čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo.

Naročnik je dne 1. 8. 2013 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 30. 7. 2013, skupaj s prilogami. V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku predlaga, da odloči o zahtevku za revizijo tako, da razveljavi postopek oddaje zadevnega javnega naročila, obenem pa zahteva tudi povračilo nastalih stroškov.

Naročnik je dne 6. 8. 2013 sprejel sklep št. 602-1075/13, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, zavrgel pa je tudi zahtevo vlagatelja po povrnitvi stroškov postopka.

Zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj vložil pritožbo z dne 9. 8. 2013, o kateri bo Državna revizijska komisija odločila s posebnim sklepom. V pritožbi vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija napadeni sklep naročnika v celoti razveljavi, zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo in odloči tako, kot je predlagano v zahtevku za revizijo.

Naročnik je v prilogi dopisa z dne 14. 8. 2013 odstopil dokumentacijo o postopku javnega naročanja, skupaj z dokumentacijo predrevizijskega postopka postopka oddaje tega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter proučitvi naročnikovega predloga za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, je Državna revizijska komisija, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, na podlagi četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik dopis z dne 14. 8. 2013, s katerim je odstopil dokumentacijo o postopku javnega naročanja, skupaj z dokumentacijo predrevizijskega postopka postopka oddaje tega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji, poimenoval "Odstop dokumentacije in prošnja za urgentno reševanje zadeve ter v skladu z 20. členom ZPVPJN dovolitev za sklenitev pogodbe". Iz omenjenega dopisa izhaja, da naročnik z njim na podlagi prve alinee prvega odstavka 20. člena ZPVPJN Državni revizijski komisiji (na katero je dopis naslovljen) predlaga izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Temeljno pravilo ZPVPJN je torej, da naročnik lahko po prejemu zahtevka za revizijo nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe s ponudnikom, čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo. Kljub omenjenemu pravilu lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo izjemoma sklene pogodbo v primerih ter pod pogoji, ki so taksativno navedeni v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, pa tudi v primeru, če njegovemu predlogu, podanemu na podlagi (prve alinee prvega odstavka) 20. člena ZPVPJN, ugodi Državna revizijska komisija. V skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN namreč Državna revizijska komisija predlogu naročnika iz prvega odstavka 20. člena ZPVPJN ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. ZPVPJN ob tem izrecno določa, da zgolj ekonomski interesi (ti se na primer kažejo v dejstvu, da bo naročnik s sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila prišel do cenejšega izvajanja storitev, cenejše nabave blaga ali cenejše gradnje) ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom.

Ker predstavlja možnost iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN izjemo glede na strogo pravilo o prepovedi sklenitve pogodbe, izjeme pa je treba interpretirati ozko (exceptiones non sunt extendae), gre ugotoviti, da je možnost sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila (ne glede na vloženi zahtevek za revizijo) pridržana le za izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere. Pri odločanju o tem, ali lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila, mora tako Državna revizijska komisija ugotavljati ne samo obstoj javnega interesa za sklenitev pogodbe, saj ta po naravi stvari obstaja v vsakem izvedenem javnem naročilu, s katerim naročniki zadovoljujejo potrebe v javnem interesu in zagotavljajo nemoteno izvajanje javnih storitev, pač pa mora za ugoditev naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ugotoviti tudi posebne (s strani naročnika izkazane) okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev in predstavljajo prevladujoče razloge, povezane z javnim interesom (vključno z obrambnim in varnostnim interesom), ki zahtevajo, da se predlogu ugodi.

Naročnik je torej tisti, ki mora predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ustrezno obrazložiti, za ugoditev takšnemu predlogu pa mora izkazati tudi prevladujoče razloge, povezane z javnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. V nasprotnem primeru (to je v primeru, če bi zadostovalo, da naročnik izkaže zgolj razloge, povezane z javnim interesom, ne pa prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom) bi že samo dejstvo, da je predmet javne nabave po naravi stvari (vedno) povezan z javnim interesom, razvrednotilo obstoj pravila zadržanja sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila. Šele v primeru, kadar intenzivnost razlogov, povezanih z javnim interesom, doseže tisto stopnjo, na kateri je mogoče zaključiti, da so ti prevladujoči (in gre torej za prevladujoče razloge, povezane z javnim interesom), Državna revizijska komisija predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ugodi.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik svojega predloga za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ni z ničemer obrazložil, saj je v njem zgolj navedel, da Državni revizijski komisiji, v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, v zakonsko določenem roku odstopa dokumentacijo zadeve v originalu, v nadaljevanju pa je podal popis odstopljenih dokumentov. Naročnik torej svojega predloga za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ni (ustrezno) obrazložil, niti v njem ni izkazal prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija v zadevnem postopku, izvedenem na podlagi omenjenega naročnikovega predloga, po upoštevanju razmerja med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ni ugotovila, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, ki zahtevajo, da se naročnikovemu predlogu ugodi. Naročnik ji namreč v predlogu za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ni predstavil nobenih pomembnih okoliščin primera, ki bi zahtevali, da se njegovemu predlogu ugodi.

Ker naročnik svojega predloga za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ni z ničemer (ustrezno) obrazložil, niti v njem ni izkazal nobenih pomembnih okoliščin primera, ki bi zahtevale, da se njegovemu predlogu ugodi, Državna revizijska komisija predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (v sklopu 2) kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, na podlagi četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 22. 8. 2013


Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije
































Vročiti:
" VRTEC ŠENTVID, Ljubljana, Ulica pregnancev 6, 1210 Ljubljana " Šentvid
" Odvetniška pisarna Razdevšek, d. o. o., Dalmatinova ulica 11, 1000 Ljubljana
" KOGAST SISTEMI, d. o. o., Adamičeva cesta 36, 1290 Grosuplje
" GORENJE GTI, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
" v spis zadeve, tu

Natisni stran