018-282/2013 Mestna občina Novo mesto

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Javno naročilo za rekonstrukcijo obvozne ceste skozi Mali Orehek v dolžini 280m in rekonstrukcijo dela Šmarješke ceste v dolžini 171m", na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika CGP, d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mirko Bandelj, d.o.o iz Ljubljane (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 8. 2013

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 25.7.2013 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je izvajal odprti postopek javnega naročanja "Javno naročilo za rekonstrukcijo obvozne ceste skozi Mali Orehek v dolžini 280m in rekonstrukcijo dela Šmarješke ceste v dolžini 171m", ki je bil razdeljen na 2 sklopa " sklop 1 je obsegal rekonstrukcijo obvozne ceste skozi Mali Orehek, sklop 2 pa rekonstrukcijo dela Šmarješke ceste. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 20.5.2013, pod številko objave JN5954/2013 ter dne 6.6.2013, pod številko objave JN6945/2013.

Naročnik je s Sklepom o oddaji javnega naročila št. 430-21/2013-2000 z dne 15.7.2013 odločil, da se javno naročilo - kot edinemu ponudniku, ki je oddal popolno ponudbo " odda Malkom Novo mesto d.o.o., Košenice 86, Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), in sicer v sklopu 1 za končno vrednost ponudbe 197.335,77 EUR z DDV ter v sklopu 2 za 190.975,12 EUR z DDV. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da iz vlagateljeve ponudbe ni bilo moč nedvoumno ugotoviti ponujene končne vrednosti ponudbe za posamezen sklop, zato je bila vlagateljeva ponudba izločena kot nepopolna. Vlagatelj je namreč v svoji ponudbi v popisih del za sklop 1 ponudil vrednost 225.339,98 EUR brez DDV, hkrati s tem pa je oblikoval lasten obrazec "Skupna rekapitulacija", na katerem je za sklop 1 ("rekonstrukcija lokalne ceste LC 295130 Črmošnjice " Dolž") ponudil vrednost 184.326,85 EUR brez DDV. Na to vrednost je ponudil 17 % popust, tako da iz obrazca "Skupna rekapitulacija" in posledično obrazca "Ponudba" izhaja končna vrednost ponudbe z upoštevanim popustom 183.589,54 EUR z DDV. V popisih del za sklop 2 je ponudnik ponudil vrednost 184.326,85 EUR brez DDV, v obrazcu "Skupna rekapitulacija" pa je za sklop 2 ("rekonstrukcija Šmarješke toplice") ponudil vrednost 225.339,98 EUR brez DDV. Na to vrednost je ponudil 14 % popust, tako da iz obrazca "Skupna rekapitulacija" in posledično obrazca "Ponudba" izhaja končna vrednost ponudbe z upoštevanim popustom 232.550,86 EUR z DDV. Navedene vrednosti naj bi bile v nasprotju z vrednostmi iz popisa del, a naročnik po svojih navedbah, kljub temu, da je razvidno, da je vlagatelj zamenjal ponudbene vrednosti iz popisa del, ni mogel nedvoumno ugotoviti, na kateri sklop se nanaša posamezen popust.

Naročnik je dne 25.7.2013 prejel vlagateljev Zahtevek za revizijo z dne 24.7.2013 zoper Sklep o oddaji javnega naročila št. 430-21/2013-2000 z dne 15.7.2013, s katerim je vlagatelj predlagal naročniku oziroma Državni revizijski komisiji razveljavitev Sklepa o oddaji javnega naročila št. 430-21/2013-2000 z dne 15.7.2013 v delu, ki se nanaša na sklop 2, ponovno odločanje o izbiri najugodnejšega ponudnika za sklop 2 ter povrnitev stroškov postopka. Vlagatelj je podal navedbe o svoji aktivni legitimaciji za vložitev zahtevka za revizijo ter glede kršitev naročnika. Navedel je, da je naročnik izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe, ker so bile v njegovi ponudbi odkrite očitne računske napake, ter da se je po dopolnitvi ponudba izbranega ponudnika štela za popolno; v ponudbo je vključil lasten obrazec informativne narave "Skupna rekapitulacija", na katerem je ponudil za posamezen sklop dodatni popust, ki v naročnikovem obrazcu v razpisni dokumentaciji ni bil predviden; v popisih del za sklop 2 je ponudil vrednost 184.326,85 EUR brez DDV; v lastnem obrazcu "Skupna rekapitulacija" je kot sklop 2 pomotoma navedel "Rekonstrukcija Šmarješke toplice" (namesto ceste) ter ponudil vrednost 225.339,98 EUR brez DDV; na to je ponudil še 14 % popust; iz obrazca "Skupna rekapitulacija" izhaja končna vrednost ponudbe (z upoštevanim popustom) 232.550,86 EUR z DDV; vrednost se ne ujema z vrednostmi iz popisa del, a gre za očitno tipkarsko napako, ki jo je mogoče obravnavati kot formalno pomanjkljivost, če ne celo kot nebistveno formalno pomanjkljivost (pomoto pri izpolnjevanju obrazca " vlagatelj je pri prepisovanju zneskov v naročnikov obrazec zamenjal vrednost za sklop 1 in sklop 2), ki pa kljub temu dopušča ugotovitev vlagateljeve volje pri določitvi končne vrednosti ponudbe (zneski iz popisov naj bi bili identični; iz obrazca "Skupna rekapitulacija" je možno ugotoviti, na kateri sklop se nanaša posamezni popust), ki naj bi za sklop 1 znašala 193.792,38 EUR brez DDV ter 152.991,29 EUR brez DDV za sklop 2, pri čemer se ne spreminja cena na enoto ali vrednost postavke; naročnik, ki je sam zaznal pomoto vlagatelja, bi lahko sam ugotovil višino popusta za posamezni sklop in bi moral pomoto šteti bodisi kot nebistveno formalno pomanjkljivost bodisi šteti ponudbo vlagatelja kot formalno nepopolno ter ga pozvati za razjasnitev nastalih okoliščin. Vlagatelj je navedel tudi, da je naročnik kršil 78. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), ker ga ni pozval na dopolnitev formalnih pomanjkljivosti ter 1. odstavek 80. člena ZJN-2, ker je bila vlagateljeva ponudba neutemeljeno izločena iz postopka javnega naročanja.

Naročnik je dne 5.8.2013 izdal Sklep št. 430-21/2013-2000, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevek za povrnitev stroškov zavrnil. V obrazložitvi je naročnik ponovil svoje navedbe iz Sklepa o oddaji javnega naročila št. 430-21/2013-2000 z dne 15.7.2013 glede razlogov za izločitev ponudbe vlagatelja ter navedel, da je napačno poimenovanje sklopov štel kot nebistveno formalno pomanjkljivost; z vlagateljem se ne strinjata zgolj v tem, ali je naročnik lahko nedvoumno ugotovil, na kateri sklop se nanaša posamezni popust; vlagatelj je prikazal višino popustov zgolj na lastnem obrazcu "Skupna rekapitulacija", vrednosti pa so navedene samo še v popisu del, kjer popusti niso obračunani, ter v obrazcu "Ponudba", kjer je navedena zgolj napačno prepisana končna vrednost ponudbe v EUR z DDV; pri tem se postavlja dilema, ali se zapisani popust nanaša na pravilno vrednost sklopa 2 ("Rekonstrukcija dela Šmarješke ceste"), glede na to, da je bil popust vnesen v polje za sklop 2 " pri čemer bi končna vrednost ponudbe brez DDV znašala 158.521,01 EUR brez DDV (razliko med 184.326,85 EUR ter 14 % popustom od tega zneska), ali na znesek, naveden pod Sklop 1, pa skladno s popisi sicer sodi pod sklop 2 " pri čemer bi končna vrednost ponudbe znašala 152.991,29 EUR brez DDV (razliko med 184.326,85 EUR ter 17 % popustom od tega zneska); pri tem ne gre za računsko pomoto; ker je vlagatelj zamenjal dva ključna zneska za presojo ponudb po izbranem merilu najnižje cene tudi ne gre za formalno nepopolno ponudbo (zato vlagatelja ni pozival na dopolnitev), še manj pa za nebistveno formalno pomanjkljivost.

Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega dne 7. 8. 2013, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Izbrani ponudnik se o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da je vlagatelj vrednost za sklop 2 iz popisa del napačno prepisal v svoj lasten obrazec "Skupna rekapitulacija" (končno vrednost ponudbe za sklop 1 je vnesel v polje za sklop 2 in obratno), ter da je nato to napako prenesel tudi v naročnikov obrazec "Ponudba". Spor med naročnikom in vlagateljem je v tem, ali je " upoštevaje, da je vlagatelj na svojem lastnem obrazcu "Skupna rekapitulacija" ponudil še dodaten popust na vrednost za posamezen sklop " naročnik mogel nedvoumno ugotoviti voljo vlagatelja glede končne vrednosti ponudbe za sklop 2 in je vlagateljevo ponudbo upravičeno izločil kot nepopolno.

Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v vlagateljevo "Ponudbo št. 1030/2013" z dne 13.6.2013 ugotovila, da je vlagatelj v naročnikovem obrazcu "Popisi del", ki je bil del razpisne dokumentacije, navedel vrednost 225.339,98 EUR brez DDV za sklop 1 ("Skupna rekapitulacija rekonstrukcije lokalne ceste LC 295130 Črmošnjice " Dolž, odsek obvoz skozi Mali Orehek") ter vrednost 184.326,85 EUR brez DDV za sklop 2 ("Rekonstrukcija Šmarješke ceste " rekapitulacija"). Iz naročnikovega obrazca "Ponudba", ki je prav tako bil del razpisne dokumentacije, pa je razvidno, da je vlagatelj v oddelek 2.A Predračun za sklop 1: rekonstrukcija obvozne ceste skozi Mali Orehek v dolžini 280 m navedel končno vrednost ponudbe 152.991,29 EUR brez DDV, ter v oddelek 2.B Predračun za sklop 2: Rekonstrukcija dela Šmarješke ceste v dolžini 171 m navedel končno vrednost ponudbe 193.792,38 EUR brez DDV.

Očitno je, da se končna ponudbena vrednost za sklop 2 v relevantnih naročnikovih obrazcih - "Popisi del" ter "Ponudba" - ne skladajo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da brez upoštevanja vlagateljevega lastnega obrazca "Skupna rekapitulacija" iz ponudbe vlagatelja nikakor ni mogoče ugotoviti, katera izmed navedenih vrednosti (ali 184.326,85 EUR brez DDV ali 193.792,38 EUR brez DDV) predstavlja pravo končno vrednost ponudbe vlagatelja za sklop 2.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v dokumentu "Navodila za izdelavo ponudbe, pogoji in merila" na 8. strani podal eksplicitno navodilo, da "Ponudniki cene vnesejo v popise del in končno skupno ceno v EUR brez DDV prenesejo v obrazec ponudba" ter pojasnil na 3. strani, da se pri pregledu ponudb presojajo le tiste listine in navedbe, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji (naročnik obrazca "Skupna rekapitulacija" ni zahteval, niti ni bil del razpisne dokumentacije). Če bi torej naročnik obravnaval obrazec "Skupna rekapitulacija" zgolj kot informativen (kot to uveljavlja vlagatelj), bi moral naročnik vlagateljevo ponudbo zaradi vsebinskega neskladja v bistvenih delih ponudbe izločil kot nepopolno že ob ugotovljenem neskladju med obrazcema "Popisi del" ter "Ponudba".

Kljub temu pa je naročnik presojal tudi vlagateljev lasten obrazec "Skupna rekapitulacija" in poskušal ugotoviti končno vrednost ponudbe vlagatelja za sklop 2. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj na svojem lastnem obrazcu "Skupna rekapitulacija" pod sklop 1 "Rekonstrukcija lokalne ceste LC 295130 Črmošnjice " Dolž" navedel ceno 184.326,85 EUR brez DDV, na katero je ponudil še 17 % "Komercialni popust", tako da je skupna vrednost s popustom za sklop 1 znašala 152.991,29 EUR brez DDV ter pod sklop 2 "Rekonstrukcija Šmarješke toplice" navedel vrednost 225.339,98 EUR, na katero je ponudil še 14 % "Komercialni popust", tako da je skupna vrednost s popustom za sklop 2 znašala 193.792,38 EUR brez DDV. Upoštevaje vse tri navedene obrazce Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj res pomotoma vnesel vrednost iz obrazca "Popisi del" za sklop 2 v polje za sklop 1 na obrazcu "Skupna rekapitulacija" in obratno. Na obrazcu "Skupna rekapitulacija" je nato obračunal popuste, ter te vrednosti prenesel v obrazec "Ponudba".

Pritrditi je torej naročniku, da iz vlagateljeve ponudbe ni mogoče ugotoviti, na kateri sklop se nanaša posamezen popust, in torej posledično ni mogoče ugotoviti končne vrednosti ponudbe vlagatelja. Res je sicer, da je iz obrazcev "Popisi del" ter "Skupna rekapitulacija" naročnik lahko ugotovil, da je vlagatelj pri prepisovanju številk med obrazci zamenjal vrednosti za sklop 1 in sklop 2 (torej je vrednost brez popustov in brez DDV za sklop 2 naročnik poznal), kar pa odpira vprašanje, ali se vlagatelj morda ni zmotil tudi pri prepisovanju popustov. Naročnik torej ni mogel biti prepričan, ali se vrednost popusta, navedenega v polju za popust za sklop 2 obrazca "Skupna rekapitulacija" nanaša na pravo vrednost za sklop 2 iz obrazca "Popisi del", ali na vrednost 225.339,98 EUR brez DDV, ki jo je vlagatelj pomotoma vpisal v sklop 2, pa se dejansko nanaša na sklop 1. Prav tako pa tega dejstva naročnik ni mogel preveriti v drugi dokumentaciji, ker na nobenem drugem obrazcu (iz razpisne dokumentacije ali vlagateljevem lastnem obrazcu) ni prikazana vrednost popustov za sklop 1 in sklop 2.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj oddal ponudbo, iz katere ni bila nedvoumno razvidna volja vlagatelja glede končne ponudbene vrednosti za sklop 2. Take "ponudbe", ki je nerazumljiva glede bistvene sestavine pogodbe (cene), ni mogoče obravnavati kot ponudbe skladno z 22. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 in spremembe; v nadaljevanju: OZ), ki določa, da je ponudba določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila. Naročnik (kot naslovnik ponudbe) s sprejemom ponudbe vlagatelja ne bi mogel skleniti veljavne pogodbe, ker bistvena sestavina " cena " ni niti določno niti določljivo opredeljena. Očitno je torej, da je bila ponudba vlagatelja nepravilna v smislu 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in posledično nepopolna.

Vsakršno tolmačenje naročnika, katera ponudbena cena je pravilna, bi pomenilo določanje končne ponudbene vrednosti s strani naročnik, torej dopolnjevanje oziroma spreminjanje ponudbe glede bistvenih sestavin v smislu 1. in 3. odst. 29. člena OZ, kar bi po svoji vsebini pravzaprav pomenilo novo ponudbo s strani naročnika, kar je v nasprotju z ureditvijo postopka javnega naročanja po odprtem postopku v ZJN-2. Ni torej mogoče pritrditi vlagatelju, da bi naročnik lahko (oz. moral) sam ugotovil vlagateljevo ponudbeno ceno.

Prav tako pa v dani situaciji naročnik v skladu s 78. členom ZJN-2 ni imel možnosti omogočiti dopolnitev vlagateljeve ponudbe. ZJN-2 sicer dopušča dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb in s tem tudi razjasnjevanje morebitnih nejasnosti v določenih delih ponudbe. Vendar ZJN-2 v zvezi z vprašanjem, kateri deli ponudbe se lahko dopolnjujejo in na kakšen način, razlikuje med različnimi ponudbenimi vsebinami. 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tako določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Že iz definicije formalno nepopolne ponudbe, ki jo je pod pogoji, določenimi v 78. členu ZJN-2, dopustno dopolnjevati, je torej razvidno, da ponudba v delu, ki se nanaša na merila, ne sme biti formalno nepopolna oz. da je v teh delih ni dopustno dopolnjevati. Podrobneje je ravnanje s formalno nepopolno ponudbo določeno v prvem odstavku 78. člena ZJN-2. Če naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Naročnik ponudbo izloči šele v primeru, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni. Kateri so tisti deli, ki jih ni dopustno spreminjati, je pojasnjeno v drugem odstavku 78. člena ZJN-2, ki določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril. Ponudnik prav tako ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila ter tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Iz citiranih določil ZJN-2 je torej razvidno, da ZJN-2 tiste dele ponudbe, ki se nanašajo na končno ponudbeno vrednost, obravnava na poseben način, saj prepoveduje njihovo spreminjanje ali dopolnjevanje. Edina izjema od tega pravila je določena v tretjem odstavku 78. člena ZJN-2, ki določa, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, pri čemer pa se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

Ker torej vlagatelj ni zagrešil zmote pri računski operaciji, torej ni šlo za očitno računsko napako, ki bi jo lahko naročnik ob soglasju vlagatelja odpravil sam; prav tako ni šlo za (nebistveno) formalno pomanjkljivost, ker je bila vlagateljeva ponudba nepopolna v delu, ki se nanaša na končno ponudbeno vrednost. Državna revizijska komisija še zgolj v pojasnilo navaja, da se stališče iz sklepa Državne revizijske komisije št. 018-328/2012-3 z dne 26.10.2012 nanaša na pomote pri izpolnjevanju (nejasnih) naročnikovih obrazcev, ne pa na pomote pri izpolnjevanju obrazcev, ki jih je dodal vlagatelj sam; prav tako se nanaša na primere, ko je kljub napaki pri izpolnjevanju obrazcev mogoče ugotoviti končno vrednost ponudbe, kar za dani primer ne velja.

Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, in je torej vlagateljevo ponudbo upravičeno izločil.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.












V Ljubljani, 20. 8. 2013

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto
- Odvetniška pisarna Mirko Bandelj d.o.o., Trdinova 7, Ljubljana
- Malkom Novo mesto d.o.o., Košenice 86, 8000 Novo mesto
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana

Vložiti:
- V spis zadeve, tu

Natisni stran