018-272/2013 Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Maje Bilbija kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja 20 kV kablovoda RTP Črnomelj – Ručetna vas«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Teleg-m d.o.o., Telekomunikacijske storitve, Cesta v Pečale 36, 1231 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnica Tanja Glušič, Kotnikova ulica 5, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.8.2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 1.3.2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 245/13-HŠ, katerega predmet je »Izgradnja 20 kV kablovoda RTP Črnomelj – Ručetna vas«. Obvestilo o javnem naročilu za oddajo javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi je bilo dne 25.3.2013 objavljeno na portalu javnih naročil, pod številko objave JN3398/2013.
Naročnik je dne 6.6.2013 sprejel dokument Odločitev o oddaji naročila št. 654/13-HŠ, iz katerega izhaja, naročnikova odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe (in še ponudb dveh ponudnikov) zaradi nepravilne in posledično nepopolne ponudbe. Iz dokumenta izhaja tudi naročnikova odločitev, da se javno naročilo na podlagi najnižje ponudbene vrednosti po izvedenih pogajanjih odda ponudniku Flopin d.o.o., Podbevškova ulica 38, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je dne 28.6.2013 na naročnika naslovil vlogo poimenovana »Poziv na dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila«. Naročnik je dne 5.7. 2013 sprejel »Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila«, iz katere izhaja, da je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo, ker vlagatelj v popisu del ni prikazal cen po vseh posameznih postavkah.
Vlagatelj je dne 18.7.2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku ugodi in razveljavi Odločitev o oddaji naročila številka 653/13-HŠ z dne 6.6.2013 ter da mu naročnik povrne vse stroške, ki jih je imel v postopku revizije javnega naročila.
V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno označil za nepravilno in s tem za nepopolno. Vlagatelj navaja, da kljub temu, da v popisu del ni bila navedena vrednost oziroma vrednost 0, še ne pomeni, da ni prikazane cene za posamezno postavko. Ceni za postavki vodovod in telekom je podal v višini 0, popis del, katerega je sestavil naročnik, je v primeru vnosa cene 0 zapisal znak »-«, ta znak je tudi zapisan v vlagateljevi ponudbi. Vlagatelj navaja, da bi naročnik, v kolikor ni mogel potrditi, da ponudnik spornih postavk ne ponuja, oziroma jih ponuja za ceno 0 EUR, lahko nejasnost odpravil oziroma pojasnil s pomočjo instituta dopustnega dopolnjevanja oziroma pojasnjevanja ponudb. Takšno ravnanje ne bi bilo v nasprotju z zakonskimi določili, saj vlagatelj ponudbene cene ne bi spremenil, ker je ta že od začetka 0 EUR. V kolikor je vsebina obstoječih ponudbenih dokumentov sporna ali nejasna, je možno pojasnjevanje vsebine. V konkretnem primeru obstoj ponudbenega predračuna ni sporen, temveč je naročniku morda nejasna njegova vsebina. Nesorazmerno in v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov je izločitev ponudbe, katere nejasnost je mogoče preprosto pojasniti, pri čemer se ne spreminja cena na enoto.
Izbrani ponudnik je dne 22.7.2013 podal vlogo »Izjasnitev glede zahtevka za revizijo za javno naročilo št. JN 04/13«, v kateri navaja, da je bila postavka v popisu del v Excel obliki jasno formulirana tako po opisu kakor po formuli izračuna. Predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo in sklenitev pogodbe z najugodnejšim ponudnikom.
Naročnik je dne 22.7.2013 izdal odločitev št. 840/2013-HŠ/EH, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, prav tako je zavrnil tudi zahtevek za povrnitev stroškov revizijskega postopka. V obrazložitvi je naročnik navedel, da je v razpisni dokumentaciji, v točki 1.14 »Ponudbena cena« izrecno zahtevan prikaz cen po vseh posameznih postavkah, prav tako so bile navedene posledice neupoštevanja zahteve. S tem, ko vlagatelj ni izpolnil vseh postavk, ni bilo mogoče ugotoviti sposobnosti ponudnika. Naročnik nadalje navaja, da elektronska verzija ponudbe o predmetnem javnem naročilu ne obstaja, sama ponudba je bila zahtevana v dveh pisnih izvodih, elektronski obrazec je bil oblikovan kot pomoč ponudnikom za lažjo pripravo ponudbe. Elektronsko obliko ponudbe, ki ne dopušča vnosa postavk z vrednostjo 0, bi vlagatelj lahko spremenil v sami elektronski obliki ali pa bi pravilne postavke vnesel ročno. Vlagatelj je edini izmed ponudnikov, ki ni navedel vrednosti del za vse posamezne postavke. Naročnik dodaja, da zaprosila za pojasnila niso obvezna ter dodaja, da so napake ponudbe očitne in nesporne in ne zahtevajo dodatnega pojasnjevanja. V kolikor bi vlagatelja pozval na dopolnitev oziroma pojasnitev, bi kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 24.7.2013 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med naročnikom in vlagateljem sporno, ali je bila ponudba vlagatelja nepravilna ter posledično nepopolna.
V skladu s prvim odstavkom 84. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS), mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka 2. člena ZJNVETPS). Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali kandidata iz tega zakona (20. točka 2. člena ZJNVETPS).
Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, je naročnik v Pogojih za udeležbo, Ugotavljanje sposobnosti ponudnika, določil, da bo priznal sposobnost ponudnikov na osnovi predložitve dokazil oziroma izpolnjevanja pogojev, med drugim tudi na podlagi ponudbe izdelane v skladu s popisom del. Naročnik je v Splošnih določbah naročila, pod točko 1.14 Ponudbena cena določil:
''Cene v ponudbi morajo biti izražene v evrih in fiksne do roka, ki je določen za izpolnitev pogodbenih obveznosti. Ponudnik mora v »popisu del« (Priloga št. 13!) obvezno prikazati cene po vseh posameznih pozicijah. Ponudbe, ki ne bodo v skladu s tem določilom, bodo v postopku vrednotenje ponudb izločene. V ponudbeno ceno ni vključen davek na dodano vrednost.''
Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik izločil ponudbo vlagatelja kot nepravilno in s tem nepopolno, ker v popisu del, priloga št. 13, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, v točki 1.02 pod pozicijama »vodovod« in »telekom« vlagateljeva ponudba ne vsebuje numerično zapisane cene za enoto ter skupnega zneska, temveč je zapis »-«.
Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam vlagatelja, da je s tem, ko je vnesel v excelovo tabelo popis del, pod točko 1.02, vrednost 0 (nič), in je ta zapis formula celice excelove tabele spremenila v znak »-«, izpolnil popis del v skladu z navodili naročnika. Zahteva naročnika je bila jasna, in sicer, da je potrebno cene izraziti v evrih. Naročnik utemeljeno opozarja, da je pravila v zvezi s popisom del vnaprej natančno predpisal v razpisni dokumentaciji, v Splošnih določbah naročila, pod točko 1.14 Ponudbena cena. Naročnik je jasno določil, da je v popisu potrebno izpolniti vse pozicije, prav tako pa je tudi izrecno navedel, da bo ponudbo ponudnika, katera ne bo imela izpolnjenih vseh pozicij izločil iz nadaljnjega postopka.
Vlagatelj je kot ostali ponudniki vložil pisno ponudbo, iz katere seveda ni razvidna nastavitev formul v excelovi tabeli. Po oddaji javnega naročila se vlagatelj ne more sklicevati, da elektronska oblika popisa del ni omogočala vpisa zneska 0 (nič), ampak je vpis zneska 0 (nič) spremenila v znak »-«. Naročnik je zato ob pregledu vlagateljeve ponudbe upravičeno ugotovil, da vlagatelj ni ravnal v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija tudi ne more slediti trditvam vlagatelja, da bi naročnik moral vlagatelja pozvati na dopolnitev ponudbe oziroma od njega zahtevati pojasnila. V skladu s prvim odstavkom 82. členom ZJNVETPS mora naročnik dopustiti in omogočiti dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, torej ponudbe, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. V skladu z drugim odstavkom 82. člena ZJNVETPS ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
Poziv naročnika, da naj vlagatelj dopolni ponudbo, katera nima vpisanih vseh pozicij oziroma katera nima določenih vseh cen, bi bil poseg v ponudbeno ceno. Poleg tega je naročnik je v razpisni dokumentaciji izrecno navedel, da neizpolnitev popisa del v vseh pozicijah pomeni, da bodo ponudbe izločene. To pomeni, da je imela vlagateljeva ponudba vsebinsko pomanjkljivost in ne le formalno, katero bi bilo mogoče odpraviti z dopolnitvijo ponudbe.
Neutemeljeni so tudi očitki, da bi naročnik moral pred izločitvijo vlagateljeve ponudbe, vlagatelja pozvati na pojasnitev njegove ponudbe. Pojasnjevanja ponudb zakon izrecno ne predvideva, vendar ga tudi ne prepoveduje. Dodatno pojasnjevanje obstoječe ponudbene vsebine je zato načeloma dopustno, če naročnik s takšnim ravnanjem ne krši drugih kogentnih pravil zakona. Naročnik ima tako možnost, da od ponudnika zahteva dodatna pojasnila, pri čemer mora biti pojasnjevanje ponudb izvedeno na način, da naročnik spoštuje temeljna načela in omejitve javnega naročanja. Vendar pa je v konkretnem primeru naročnik ocenil, da ponudba ni nejasna in ne potrebuje dodatnih pojasnil, saj vlagatelj ni ravnal v skladu z izrecnimi navodili naročnika. Tej ugotovitvi naročnika pa pritrjuje tudi Državna revizijska komisija.
Vlagatelj je kot posledico izločitve njegove ponudbe zatrjeval kršitev načela sorazmernosti (16. člen ZJNVETPS) in načela enake obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS). Kot je bilo že pojasnjeno, je bila izločitev vlagateljeve ponudbe utemeljena, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik tudi ni kršil temeljnih načel javnega naročanja.
Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel dokazati naročnikovih kršitve v postopku oddaje javnega naročila in je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve o oddaji javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za vplačano takso in nagrado za pooblaščenko. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, 12.8.2013
Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Elektro Ljubljana d.d., Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana
- Tanja Glušič – Odvetnica, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana
- Flopin d.o.o., Podbevškova ulica 38, 8000 Novo mesto
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran