018-238/2013 Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Nataše Jeršič, kot članov senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Zavarovanje premoženja in odgovornosti" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d.d., Ljubljanska cesta 3 A, Koper, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS, Stegne 7, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 31.07.2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika kot izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila št. 4301-6/2013/19, z dne 22.05.2013.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.048,85 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 17.04.2013, pod št. objave JN 4354/2013.
Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila oba sodelujoča ponudnika obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi Zavarovalnica Triglav d.d., Miklošičeva cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitev je navedel, da je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker vlagatelj ni predložil specifikacije cen po posameznih postavkah. Naročnik je tudi zapisal, da je ponudba izbranega ponudnika pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 03.06.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj uvodoma pojasnjuje, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da v ponudbo predložijo predračun (OBR-2). Predračun vsebuje naslednje postavke: zavarovanje računalniške opreme, zavarovanje merilne opreme, zavarovanje objektov, zavarovanje splošne odgovornosti, zavarovanje avtomobilov ter nezgodno zavarovanje oseb, ki so na službeni poti po Sloveniji ali tujini. Vlagatelj zatrjuje, da je za vse postavke predračuna vpisal ceno premije brez DPZP za eno leto v EUR, vrednost DPZP za eno leto v EUR in ceno premije z DPZP za eno leto v EUR. Vlagatelj pojasnjuje, da je OBR-2 zahteval od ponudnikov, da predložijo še specifikacije cen po posameznih postavkah. Ker vlagatelj te specifikacije ni predložil, je naročnik, ne da bi pred tem vlagatelja pozval k dopolnitvi ponudbe v skladu z 78. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), njegovo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka. Vlagatelj zatrjuje, da dejstvo, da v ponudbo ni predložil specifikacije posameznih postavk/cen na enoto, predstavlja formalno nepopolnost, katere odpravo bi naročnik lahko in moral dopustiti. Vlagatelj poudarja, da s takšno dopolnitvijo ne bi mogel spremeniti ali vplivati na ponujene cene na enoto niti na vrednost postavk ali na skupno vrednost ponudbe. Prav tako s tem ne bi spremenil svoje ponudbe v okviru meril in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe. Cene na enoto oziroma po posameznih postavkah, kakor jih je določil naročnik, je vlagatelj vnesel v ponudbeni predračun (OBR-2), te cene pa se ne bi mogle spremeniti s predložitvijo specifikacije teh cen. S specifikacijo se torej v predračunu ovrednotena postavka ne more spremeniti, z njo pa se tudi ne definira nobena postavka naročila. Zgornje navedbe, navaja vlagatelj, je potrdila tudi Državna revizijska komisija v svojih odločitvah št. 018-113/2009 in 018-229/2011. Vlagatelj še navaja, da je naročnik v konkretnem primeru posamezne postavke naročila določil v obrazcu OBR-2, manjših enot pa ni določil. Specifikacija cen po posameznih postavkah ne more pomeniti postavk in s tem cen na enoto, saj je naročnik oblikovanje specifikacije posameznih postavk prepustil ponudnikom. Vlagatelj iz previdnosti navaja še, da je tehnične lastnosti predmeta dokončno definiral s podpisom obrazca Tehnične specifikacije (OBR-8) in predložitvijo Splošnih pogojev zavarovanja zavarovalnice, v skladu s točko 12.4.1 razpisne dokumentacije. Iz tega razloga s predmetno dopolnitvijo ponudbe oziroma z naknadno predložitvijo specifikacije posameznih postavk/cen na enoto, ne bi mogel vplivati niti na tehnične specifikacije ponujenega predmeta. Specifikacija posameznih postavk predračuna/cen na enoto namreč ni v povezavi s tehničnimi specifikacijami naročila. Navedeno je z razpisno dokumentacijo potrdil tudi naročnik, saj je v njej, kot dokazilo o izpolnjevanju tehničnih zahtev, predvidel obrazec Tehnične specifikacije (OBR-8) in Splošne pogoje zavarovanja zavarovalnice. Vlagatelj se v nadaljevanju sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-407/2012-7. Iz nje izhaja, pojasnjuje vlagatelj, da struktura cene ne predstavlja cene na enoto, temveč predtavlja skupek podatkov, ki odražajo poslovanje izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija zato v tej zadevi ni ugotovila kršitve naročnika zaradi nedovolitve vpogleda v strukturo cene.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (dokument št. 4301-6/2013/22, z dne 28.06.2013). Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji jasno določil, da morajo ponudniki (poleg predračuna) predložiti še specifikacijo cen, ki ima po svoji vsebini trojno funkcijo. Po eni strani pridobi naročnik vpogled v samo strukturo cene in lažje preveri pravilnost ponujenih cen oziroma sprejemljivost ponudbe. Poleg tega je iz nje mogoče ugotoviti, ali je ponudnik spoštoval zahteve naročnika glede popustov, specifikacija cen pa predstavlja tudi opredelitev predmeta ponudbe. V konkretnem primeru gre za naročilo zavarovalnih storitev. Glede na to, da zavarovalnice ponujajo svoje storitve v obliki zaključenih produktov, lahko naročnik ugotovi, kaj posamezni ponudnik dejansko ponuja, zgolj na podlagi specifikacije njegove ponudbe. Zato je od ponudnikov tudi zahteval, da poleg predračuna, ki dejansko predstavlja zgolj rekapitulacijo, predložijo še specifikacijo, iz katere bo razvidno, kaj dejansko ponujajo. Naročnik še navaja, da je v obrazcu OBR-8 (v točki Dodatni opis in zahteve k vsem postavkam) zahteval, da morajo ponudniki za vsa zavarovanja ponuditi popuste: na večletno zavarovanje (pogodba se sklepa za obdobje 4 let), zaradi vgrajenih alarmnih naprav, naprav za gašenje požara in naprav za javljanje požara (pri ustreznih postavkah, kjer je navedeno, da ima naročnik te sisteme vgrajene) ter ostale možne popuste, ki jih lahko ponudijo (npr. popust pri hkratnem zavarovanju zgradbe in odgovornosti ipd.). Ker so bili torej popusti, ki morajo biti vključeni v ceno, izrecna zahteva naročnika, je povsem jasno, da morajo ti popusti jasno izhajati iz vsake ponudbe, in sicer za vsako izmed zavarovanj, ki so predmet naročila. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije je mogoče med formalne pomanjkljivosti ponudbe šteti le tiste, za katere iz ponudbe vsaj deloma izhaja, da ponudnik posamezne zahteve že izpolnjuje, vendar iz v ponudbi predloženih informacij tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča. Zato je nedopustno dopolnjevanje ponudbe tudi v primeru, če se popusta ne obravnava kot cene na enoto, saj dejstvo, da je ponujen niti deloma ne izhaja iz vlagateljeve ponudbe. Poleg tega se praksa, na katero se sklicuje vlagatelj, nanaša na druge vrste predmeta naročil. Pri zavarovalnih storitvah namreč zgolj navedba cene za zavarovanje (npr. računalniške opreme) ne zadošča, da bi naročnik lahko ugotovil, kakšno zavarovanje posamezni ponudnik dejansko ponuja. Specifikacija cene zato vključuje tudi specifikacijo samih ponudnikovih produktov, ki jih je vključil v posamezno zavarovanje, prav tako pa je mogoče iz specifikacije (oziroma produktov iz specifikacije) ugotoviti, kakšne so morebitne izključitve ponudnikove odgovornosti. Ponudniki so morali predložiti tudi vzorce zavarovalnih polic, kar izhaja iz 5. člena vzorca pogodbe (OBR-3), kjer je navedeno, da so za vsa zavarovanja določeni zavarovalni pogoji in premijski sistemi, ki so sestavni del te pogodbe in zavarovalnih polic, ki ne smejo odstopati od vzorcev v ponudbeni dokumentaciji. Iz 9. člena vzorca pogodbe še izhaja, da je podrobna specifikacija letnih premij priložena v ponudbi izvajalca, ki je priloga te pogodbe. Pogodba, ki jo je bil dolžan vlagatelj izpolniti, podpisati in žigosati, določa, da kasneje sklenjene zavarovalne police ne smejo odstopati od vzorcev v ponudbeni dokumentaciji ter da mora biti podrobna specifikacija letnih premij priložena v ponudbi izvajalca. Takšna skladnost pa je mogoča le, če ponudnik polico dejansko predloži v ponudbi, kar pa je bil dolžan storiti v okviru specifikacije cen. Enako je naročnikovo zahtevo razumel tudi izbrani ponudnik, kar pomeni, da je bila zahteva jasna. Naročnik zavrača tudi vlagateljevo sklicevanje na dejstvo, da je tehnični del ponudbe v celoti potrdil s podpisom obrazca OBR-8 in predložitvijo pogojev. Naročnik navaja, da je v obrazcu OBR-8 opredelil splošne tehnične zahteve, ki jih je vlagatelj potrdil, vendar pa zanje ni predložil ustreznih dokazil v okviru specifikacije, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali so izpolnjeni.

Naročnik je z vlogo, z dne 01.07.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 02.07.2013 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 04.07.2013), opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj zatrjuje, da se naročnik z navedbami, ki se nanašajo na pravilnost ponujenih cen, sprejemljivost ponudbe in na ugotavljanje ponujenih popustov oddaljuje od bistva spornega vprašanja. Bistvo spora med njim in naročnikom je v tem, ali bi dopolnitev ponudbe (s predložitvijo specifikacije cen po posameznih postavkah) lahko kakorkoli vplivala ali spremenila ceno na enoto, vrednost postavke, skupno vrednost ponudbe in ponudbo v okviru meril in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2). Naročnik razen z neresno navedbo, da naj bi popust spremenil ceno na enoto, sploh ne pojasni, kako naj bi bila dopolnitev formalno nepopolne ponudbe v konkretnem primeru neskladna s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2. Navedbe glede pravilnosti ponujenih cen tudi sicer ni mogoče komentirati, saj ni jasno, kaj naj bi pomenila pravilnost cene. Pravilna ali nepravilna je lahko le ponudba, cena pa je v konkretnem postopku edino merilo, pri čemer je potrebno poudariti, da je bila vlagateljeva cena za 50 % nižja od cene izbranega ponudnika. Prav tako je v nasprotju z osnovnimi pojmi javnega naročanja tudi navedba naročnika, da bi s strukturo cene lažje preveril sprejemljivost ponudbe. Ponudba je nesprejemljiva le, če skupna ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Poleg tega je naročnik izbral dvakrat dražjo ponudbo, ki jo je ocenil kot sprejemljivo. Vlagatelj še navaja, da nobena od skupin pogojev iz 42., 43., 44., 45., 46. in 47. člena ZJN-2 ne predvideva možnosti določitve popusta kot obveznega pogoja. Takšna možnost bi bila tudi v nasprotju s samim pojmom popusta, ki pomeni znižanje ponudbene cene in ne izraža nobene lastnosti ponujenega predmeta niti ponudnika samega. Zadevno določilo tehničnih specifikacij je povsem jasno in ponudnikom omogoča, da podajo popuste, ne omogoča pa izločitve ponudnika, če ta popusta ne ponudi. Tudi sicer (naknadna) seznanitev naročnika s popusti vlagatelja ne bi mogla vplivati na ponudbeno ceno, ceno na enoto, tehnične lastnosti ponudbe in ostale elemente, ki jih ni dopustno spreminjati. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovo navedbo, da naj bi ponudniki v specifikaciji cene po posameznih postavkah definirali (tudi) tehnične lastnosti ponudbe. Ponudniki so morali predložiti podpisan in žigosan obrazec OBR-8, v katerem so bile zahtevane tehnične specifikacije naročnika, s podpisom obrazca pa so potrdili, da ponujajo zavarovanje v skladu z zahtevami naročnika. Poleg tega so morali predložiti tudi splošne pogoje zavarovalnice. Da je bila s temi dokumenti definirana ponudba v tehničnem smislu, priznava tudi naročnik. Naročnik je namreč v točki 12.4.1 kot dokaz, da ponudnik ponuja zavarovanje, ki je v celoti skladno z njegovimi zahtevami, zahteval (le) predložitev izpolnjenih Tehničnih specifikacij (OBR-8) in Splošne pogoje zavarovanja zavarovalnice. Glede izključitve odgovornosti zavarovalnice pa velja poudariti, da specifikacija cene po posameznih postavkah teh podatkov ne vsebuje, temveč so razvidni iz določb Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami) in Splošnih pogojev zavarovalnice, ki jih je vlagatelj predložil v ponudbo. Predvsem pa so te navedbe naročnika irelevantne v zvezi z dopustno dopolnitvijo ponudbe, saj je naročnik tehnične specifikacije definiral v obrazcu OBR-8, ki ga je vlagatelj izpolnil in podpisal. Trditev naročnika, da naj bi bili ponudniki dolžni predložiti tudi vzorce polic, je nedopustna novota, ki jo je naročnik navedel šele v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, poleg tega pa te zahteve iz razpisne dokumentacije ni mogoče razbrati, razen z zavajajočo interpretacijo vzorca pogodbe, ki jo ponuja naročnik.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba zgolj formalno nepopolna in da bi ga moral naročnik, v skladu z 78. členom ZJN-2, pozvati k dopolnitvi ponudbe.
Vprašanje popolnosti ponudb in naročnikovega ravnanja z nepopolnimi ponudbami je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki (med drugim) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je skladno s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitna sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik izločiti iz postopka.

Kot izhaja iz odstopljene dokumentacije, je bila vlagateljeva ponudba (kot neprimerna in nepopolna) izločena iz razloga, ker v ponudbo ni predložil specifikacije cen po posameznih postavkah.

Predmet obravnavanega javnega naročila je zavarovanje premoženja in odgovornosti, ki zajema (3. točka Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe - Predmet naročila): zavarovanje računalniške opreme, zavarovanje merilne opreme, zavarovanje objektov, zavarovanje splošne odgovornosti, zavarovanje avtomobilov ter nezgodno zavarovanje oseb, ki so na službeni poti po Sloveniji ali tujini.

Podrobnejše zahteve v zvezi s predmetom javnega naročila so razvidne iz Tehničnih specifikacij (obrazec OBR-8), v katerih je naročnik postavil zahteve, ki se nanašajo na vsa zavarovanja (postavke) in posebne zahteve, ki se nanašajo na vsako izmed njih (od 30. do vključno 36. strani razpisne dokumentacije).

Naročnik je v točki 12.4.1 (Tehnična in/ali kadrovska sposobnost) točke 12 (Obvezni pogoji) med drugim zahteval od ponudnikov:

"Da ponudijo zavarovanje, ki je v celoti skladno z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah te razpisne dokumentacije.

Dokazilo: Domači in tuji ponudniki: Izpolnjene Tehnične specifikacije (OBR-8) in Splošni pogoji zavarovanja zavarovalnice."

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil tudi Ponudbeni predračun (obrazec OBR-2), ki so ga morali ponudniki izpolniti s cenami - z letno premijo brez DPZP, z vrednostjo DPZP za eno leto in z letno premijo z DPZP za vsako izmed razpisanih zavarovanj ter s skupnimi premijami za eno leto. V skladu s 15. točko poglavja II, predstavlja najnižja ponujena skupna premija za eno leto (tudi) edino merilo za ocenitev ponudb.

Naročnik je v Ponudbenem predračunu (OBR-2) postavil tudi naslednjo zahtevo:

"Ponudnik v svoji ponudbi predloži specifikacijo cen po posameznih postavkah."

Naročnik je torej v obravnavanem primeru zahteval od ponudnikov, da ponudijo cene (letne premije) za vsako izmed razpisanih zavarovanj (postavk), ponudniki pa so mu morali predložiti tudi specifikacijo ponujenih cen. V dokaz, da ponudnik izpolnjuje vse strokovne zahteve, je moral predložiti izpolnjen obrazec (OBR-8) Tehničnih specifikacij (v katerem je naročnik, kot že izhaja iz te obrazložitve, podrobneje predstavil svoje zahteve, ki se nanašajo na razpisana zavarovanja), predložiti pa so morali tudi Splošne pogoje zavarovanja.

Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da vlagatelj v ponudbo ni predložil specifikacije cen po posameznih postavkah. Vlagatelj in naročnik se strinjata tudi v tem (kar potrjuje tudi vlagateljeva ponudba), da je vlagatelj Ponudbeni predračun (OBR-2) izpolnil (ter žigosal in podpisal) z vsemi zahtevanimi cenami oziroma letnimi premijami za vsa zavarovanja, ki so predmet javnega naročila. Ravno tako med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je vlagatelj v ponudbi predložil izpolnjeni obrazec OBR-8 Tehničnih specifikacij in da je predložil tudi Splošne pogoje zavarovanja. Med strankama v tem postopku pa je, kot že izhaja iz te obrazložitve, spor v tem, ali je vlagateljeva ponudba zaradi manjkajoče specifikacije cen po posameznih postavkah zgolj formalno nepopolna. Vlagatelj zatrjuje, da bi ga moral naročnik v zvezi z ugotovljeno pomanjkljivostjo pozvati k dopolnitvi ponudbe, saj s takšno dopolnitvijo ne bi posegel niti v ponujene cene niti v ponujen predmet, prav tako pa tudi ne v merilo in v tiste elemente ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe. Nasprotno, naročnik se z vlagateljevim stališčem ne strinja in zlasti zatrjuje, da v konkretnem primeru ne gre (zgolj) za formalno pomanjkljivost, saj lahko naročnik (upoštevaje predmet javnega naročila) le na podlagi specifikacije preveri, kaj dejansko ponuja posamezni ponudnik.
Formalno nepopolna ponudba je v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 opredeljena kot tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Iz določil 78. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v primeru, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more preveriti sam. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, se lahko naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe, ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki prvega odstavka 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določenega pogoja v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno.
V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ocenjuje, da je vlagateljevo ponudbo zaradi navedene pomanjkljivosti mogoče označiti kot formalno nepopolno ponudbo. Z (naknadno) predložitvijo specifikacije cen za posamezne, v obrazcu OBR-2 (Ponudbeni predračun) ponujene cene, vlagatelj ne bi mogel spremeniti ali vplivati na cene na enoto, vrednosti postavk, skupno vrednost ponudbe (v obravnavanem primeru je naročnik posamezne postavke/vrste zavarovanj določil v obrazcu OBR-2, manjših enot pa ni določil). Ravno tako vlagatelj ne bi spremenil ponudbe v okviru meril (kot že izhaja iz te obrazložitve, predstavlja najnižja skupna premija za eno leto edino merilo za ocenitev ponudb - 15. točka poglavja II Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe). Vlagatelj z dopolnitvijo ponudbe z manjkajočo specifikacijo ne bi posegel niti v tehnične specifikacije javnega naročila niti v tiste elemente ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
Ker je vlagatelj cene za vsako izmed razpisanih zavarovanj (postavk) vnesel v ponudbeni predračun (OBR-2), se z dodatno predložitvijo cen po posameznih postavkah, le-te ne bi spremenile, pač pa bi naročnik v zvezi s tem prejel zgolj pojasnilo že ovrednotenih postavk. Podobno stališče je (kot pravilno ugotavlja vlagatelj) Državna revizijska komisija med drugim zavzela tudi v odločitvi št. 018-113/2009, kjer je zapisala, da nepredložitev analize postavk, ki sta bili ob oddaji ponudb že vsebovani v ponudbenem predračunu, kot tudi v skupni ponudbeni ceni, ne povzroči posega v nobenega izmed elementov, v katere ni dovoljeno posegati, ob upoštevanju edinega merila (najnižja cena) pa tudi ne spreminja razporeditve takšne ponudbe glede na ostale ponudbe. Državna revizijska komisija je zato pritrdila (tedanjemu) naročniku, da je ponudbo (takrat) izbranega ponudnika upravičeno štel za formalno nepopolno oziroma je bil upravičen oziroma dolžan dopustiti in omogočiti dopolnitev takšne ponudbe.
Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem tudi v tem, da je vlagatelj tehnične lastnosti predmeta javnega naročila definiral z izpolnitvijo in podpisom obrazca Tehnične specifikacije (OBR-8) in s predložitvijo Splošnih pogojev zavarovanja. Kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik strokovne zahteve, ki se nanašajo na vsako izmed razpisanih zavarovanj, podrobneje navedel v obrazcu Tehničnih specifikacij (OBR-8), s čigar izpolnitvijo (in podpisom) so ponudniki potrdili, da ponujajo vse, kar je v njem zahteval naročnik. Poleg tega je vlagatelj predložil tudi Splošne pogoje zavarovanja, ki jim naročnik tudi sicer ne očita nobenih pomanjkljivosti. Iz navedenega razloga vlagatelj, z naknadno predložitvijo specifikacije postavk, tudi ne bi mogel vplivati na ponujeni predmet oziroma takšna dopolnitev ne bi bila niti v nasprotju z določilom tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, ki ne dovoljuje nikakršnih naknadnih posegov v tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Državna revizijska komisija zato tudi naročnikovi trditvi, "da bi zgolj na podlagi specifikacije lahko dejansko ugotovil, kaj posamezni ponudnik dejansko ponuja", ni mogla slediti.
Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da je v postopkih oddaje javnih naročil pravilna ali nepravilna lahko le ponudba (in ne tudi ponujena cena), prav tako pa tudi ni jasna navedba naročnika, da bi lahko s strukturo cene lažje preveril sprejemljivost ponudbe. Ponudba je namreč nesprejemljiva le v primeru, če skupna ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Iz navedenega razloga sama struktura cene ne more prispevati k ugotavljanju sprejemljivosti ponudbe. Poleg tega je naročnik v konkretnem primeru izbral ponudbo, ki za več kot 50 % presega ceno, ki jo je ponudil vlagatelj. Naročnik je torej ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot sprejemljivo, kar pomeni, da tudi vlagateljeva (cenejša) ponudba ne bi mogla biti nesprejemljiva. Državna revizijska komisija se prav tako strinja z vlagateljem v tem, da navodila iz tehničnih specifikacij, ki se nanaša na popuste, ni mogoče razlagati na način, ki ga zatrjuje naročnik, in sicer, da so morali ponudniki (za vsako izmed zavarovanj) ponuditi popuste. Predmetno določilo je jasno in ponudnikom zgolj omogoča, da v ponudbi podajo tudi popuste. Ne glede na to, pa vlagatelj pravilno zatrjuje, da tudi seznanitev naročnika z (morebitnimi) vlagateljevimi popusti, ne bi mogla vplivati na ponudbeno ceno, ceno na enoto, tehnične lastnosti ponudbe in ostale elemente, ki jih skladno z določilom tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, ni dovoljeno spreminjati. Naročnik bi namreč tudi v zvezi s tem prejel zgolj pojasnilo predhodno že ovrednotenih postavk. Vlagatelj prav tako pravilno opozarja, da določila o izključitvi odgovornosti zavarovalnice izhajajo iz Splošnih pogojev zavarovanja, ki jih je predložil v ponudbo. Poleg tega naročnik v zvezi z zahtevano specifikacijo cen po posameznih postavkah tudi sicer ni postavil nikakršnih vsebinskih zahtev.
Ob vsem navedenem, je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. Če bo ob tem ponovil postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse v višini 1.064,85 EUR, odvetniško nagrado za zastopanje v višini 1.400,00 EUR, 20,00 EUR za izdatke (tar. št. 6002) ter 20 % DDV, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Določilo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 1.064,85 EUR, odvetniško nagrado v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. členom ZOdvT, po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na odvetniško nagrado, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 20 % DDV, vse skupaj v znesku 2.048,85 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila ostale priglašene stroške. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.048,85 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 31.07.2013


predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS, Stegne 7, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana
- Zavarovalnica Triglav d.d., Miklošičeva cesta 19, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana



Vložiti:

- v spis zadeve, tu

Natisni stran