Na vsebino
EN

018-220/2013 Simbio, d.o.o. Družba za ravnanje z odpadki

Številka: 018-220/2013-3
Datum sprejema: 7. 8. 2013

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in mag. Maje Bilbija, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Dobava avto delov", v sklopih A in F ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Alpro d.o.o., Ul. Milke Kerinove 2, 3000 Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Simbio, družba za ravnanje z odpadki d.o.o., Teharska cesta 49, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 7. 8. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14. 1. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Dobava avto delov" po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 18. 1. 2013, pod št. objave JN611/2013.

Naročnik je dne 4. 3. 2013 izdal dokument "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika za dobavo avto delov", zoper katerega je vlagatelj dne 18. 3. 2013 vložil revizijski zahtevek, ki ga je naročnik zavrnil kot neutemeljenega, Državna revizijska komisija pa mu je s sklepom 018-130/2013-3 z dne 30. 4. 2013 ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopih A in F. V preostalem delu je Državna revizijska komisija revizijski zahtevek zavrnila.

Naročnik je dne 16. 5. 2013 sprejel dokument "Obvestilo o ponovni izbiri najugodnejšega ponudnika za dobavo avto delov po odločitvi državne revizijske komisije" (v nadaljevanju: obvestilo o izbiri), s katerim je javno naročilo v sklopih A in F oddal ponudniku Tractus d.o.o., Cesta k Tamu 21, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 28. 5. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem očita naročniku, da ni spoštoval sklepa in jasnih napotkov Državne revizijske komisije z dne 30. 4. 2013 po preverbi primernosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj vztraja pri tem, da se cene ponujenega blaga izbranega ponudnika in tudi neizbranih ponudnikov Debria d.o.o. in Tisto d.o.o. ne nanašajo na cene originalnih delov, kot je bilo izrecno zahtevano, temveč na cene neoriginalnih (generičnih) delov. Zaradi zavestnega kršenja zahtev iz javnega naročila in zavajanja ponudnika vlagatelj od Državne revizijske komisije zahteva ugotovitev pogojev kazenske odgovornosti izbranega ponudnika in uvrstitev v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami.

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 5. 6. 2013 izjasnil o navedbah vlagatelja. Pojasnjuje, da so se na ponudbi navedene dodatne kataloške številke znašle po pomoti in so zgolj interne oznake, ki nikakor ne dokazujejo proizvajalca ponujenih delov. Poudarja, da so v njihovi ponudbi zajeti originalni deli, ki se tudi sicer nahajajo v prvi vgradnji vozil MAN, Iveco in Mercedes-Benz, kakovost izdelkov pa je zavarovana tudi z garancijo banke za dobro izvedbo obveznosti iz okvirnega sporazuma, pa tudi vse njihove dosedanje dobave so bile ustrezne. Meni še, da bi vlagatelj moral vlagatelja kot ponudnika izločiti, saj posluje z izgubo in ima slabo bonitetno oceno, vrednost njihove ponudbe pa predstavlja polovico njihovih letnih prihodkov od prodaje.

Naročnik je dne 18. 6. 2013 sprejel sklep, št. 12/JN-2012/B, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Navaja, da se je izbrani ponudnik pravočasno izjasnil o revizijskem zahtevku, iz izjasnitve pa sledi, da so v ponudbi navedene cene za originalne in ne generične dele, ponudnikove kataloške številke pa so internega značaja. Naročnik še poudarja, da so morali ponudniki podpisati izjavo, s katero so zagotovili, da se za avto dele, ki so v OBR 4.1. navedeni kot originali, tudi v ponudbi navedejo cene za originalne dele, ponudniki pa so morali predložiti tudi garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, s katero zagotavljajo, da bodo avto deli dostavljeni v dogovorjeni kvaliteti, obsegu in rokih. Po mnenju naročnika cena izbranega ponudnika za posamezen sklop ni neobičajno nizka, ne obstaja pa niti dvom o možnosti izpolnitve naročila, saj je naročnik z izbranim ponudnikom v preteklosti že posloval brez težav. Naročnik še navaja, da je oblikovanje ponudbene cene ena od poslovnih odločitev na podjetniški ravni in nizka cena še ne more biti razlog za izločitev ponudbe.

Naročnik je z vlogo z dne 24. 6. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami o domnevni nepopolnosti neizbranih ponudb Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik, skladno z določbo drugega odstavka 41. člena ZJN-2, preveril le popolnost ponudb, ki sta bili v posameznih sklopih ocenjeni kot najugodnejši. Naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni odločal o popolnosti ostalih ponudb. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila, tako tudi ne odločitve o izločitvi ponudbe, ki je naročnik sploh ni preverjal. Revizija postopka tako zgolj preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja v rokah naročnika. Državna revizijska komisija se je zato omejila le na ugotavljanje kršitev zakona glede ravnanj naročnika v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika, kot to sledi iz revizijskega zahtevka.

Med strankama je sporno, ali se cene ponujenega blaga v ponudbi izbranega ponudnika nanašajo na originalne avto dele, kot je bilo to zahtevano z razpisno dokumentacijo, ali na generične avto dele. Kot izhaja iz 7. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, je naročnik postavil pogoj, da morajo ponudniki ponuditi blago po specifikaciji. Obrazec za ponudbeni predračun OBR " 4.1 je sestavljen tako, da ponudnik vpiše le manjkajoče podatke, in sicer ceno brez DDV/kom ter skupno ceno brez DDV za predvideno količino. Iz 12. točke omenjenih navodil izhaja, da variantne ponudbe ne bodo upoštevane, iz drugega odstavka 13. točke pa, da ponudba ne sme vsebovati nobenih sprememb in dodatkov, ki niso v skladu z razpisno dokumentacijo, ali potrebni zaradi odprave napak ponudnika. Iz razpisne dokumentacije izhaja naročnikova zahteva, da so za avto dele, ki so v OBR 4.1 navedeni kot originalni (in so navedeni z ustrezno kataloško številko), tudi v ponudbi cene za originalne dele (ponudniki so v zvezi s tem morali podpisati tudi izjavo o zahtevanih pogojih na OBR " 5.4). Izbrani ponudnik je v specifikaciji ponudbenega predračuna (OBR " 4.1) pri posameznih številkah pripisal dodatne kode (v sklopu A pri 25 od 42 postavk in v sklopu F pri 3 od 5 postavk.

V zvezi s konkretnim javnim naročilom je že potekal revizijski postopek, v katerem je Državna revizijska komisija v spornih sklopih A in F s sklepom št. 018-130/2013-3 razveljavila (prvotno) naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila (t.j. "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika za dobavo avto delov", št. 12/JN-2012/B, z dne 4. 3. 2013), saj je ocenila, da je v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika obstajal utemeljen dvom v primernost njegove ponudbe, ker na podlagi predloženih dokazil ni bilo mogoče ugotoviti, ali so ponujeni avto deli skladni z zahtevami naročnika. Državna revizijska komisija ni mogla z gotovostjo ugotoviti, ali se pripisi pri posameznih artiklih nanašajo na originalne ali generične avto dele in posledično tudi ne, na katere artikle (prvotno navedene ali pripisane) se sploh nanašajo ponudbene cene. Postopek oddaje javnega naročila se je z uveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila vrnil v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija pa je naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, napotila, da v primeru nadaljevanja postopka javnega naročanja pred (ponovnim) sprejemom odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe preveri, ali so ponujeni avto deli skladni z zahtevami razpisne dokumentacije.

Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 10. 5. 2013 pozval, naj se, upoštevajoč ugotovitve Državne revizijske komisije, izjasni o tem, ali ponujeno blago ustreza zahtevam razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je z dopisom z dne 10. 5. 2013 potrdil, da ponujeno blago ustreza zahtevam in da njihova ponudba ne zajema generičnih izdelkov, pač pa le originalne dele, ki se tudi sicer nahajajo v prvi vgradnji vozil MAN, Iveco in Mercedes. Vlagatelj ne oporeka zakonitosti naročnikovega poziva, se ne opredeljuje do navedb v pojasnilu izbranega ponudnika in ne pojasni, na kakšen način naj naročnik ne bi spoštoval sklepa Državne revizijske komisije; vlagatelj v revizijskem zahtevku zgolj povzema navedbe in ugotovitve iz prejšnjega revizijskega postopka.

Državna revizijska komisija zato sprejema pojasnilo izbranega ponudnika in na podlagi tega zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nespoštovanja sklepa Državne revizijske komisije št. 018-130/2013-3. Glede na pojasnilo izbranega ponudnika, da njegova ponudba ne zajema generičnih delov, tudi ni mogoče napraviti zaključka, da se v ponudbi zapisane cene nanašajo na generične in ne na originalne avto dele. Ponudba izbranega ponudnika torej iz tega razloga ni neprimerna.

Na tem mestu je potrebno poudariti, da je izvrševanje okvirnega sporazuma v odgovornosti naročnika in ta mora skrbeti za njegovo pravilno izvrševanje, torej tudi za to, da bodo dobavljeni takšni avto deli, kot so bili navedeni v ponudbi (upoštevajoč pri tem tozadevno pojasnilo izbranega ponudnika). Državna revizijska komisija v zvezi s tem še pojasnjuje, da sta faza priprave (oddaje) ponudbe in faza izvrševanja predmeta javnega naročila dve ločeni fazi. Problematika dobave dejansko drugačnih delov, kot so bili ponujeni, je po oceni Državne revizijske komisije predmet urejanja obligacijskih razmerij iz že sklenjene pogodbe (okvirnega sporazuma) in ne predmet obravnavanega postopka javnega naročanja. Državna revizijska komisija ima pristojnost odločanja le v okviru postopka pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, njena pristojnost ne obsega oz. se ne more širiti na morebitne zaplete, do katerih bi lahko prišlo v fazi izvrševanja pogodbe. Navedeno je predmet obligacijsko-pravnega razmerja in v pristojnosti pristojnega sodišča, kakor tudi izhaja iz 16. člena vzorca okvirnega sporazuma.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 7. 8. 2013

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Alpro d.o.o., Ul. Milke Kerinove 2, 3000 Celje
- Tractus d.o.o., Cesta k Tamu 21, 2000 Maribor
- Simbio, družba za ravnanje z odpadki d.o.o., Teharska cesta 49, Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran