Na vsebino
EN

018-244/2013 Zdravstveni dom Hrastnik

Številka: 018-244/2013-5
Datum sprejema: 30. 7. 2013

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Nataši Jeršič, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Laboratorijski material", v sklopu 1: "Material za venski in kapilarni odvzem", na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Venofarmacija d.o.o., Ulica I. štajerskega bataljona 7, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Zdravstveni dom Hrastnik, Novi dom 11, Hrastnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 7. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 13. 6. 2013 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 9. 5. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in obvestilo o javnem naročilu dne 10. 5. 2013 pod št. JN 5463/2013 objavil na Portalu javnih naročil. Javno naročilo je razdelil na šest sklopov. Dne 3. 6. 2013 je sprejel odločitev o oddaji naročila št. JN_B-0001/2013-POG in v sklopu 1, ki se nanaša na material za venski in kapilarni odvzem krvi, kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Medimaj d.o.o., Škalce 1F, Slovenske Konjice (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu 1 je vlagatelj dne 13. 6. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da je postopal nezakonito, ker pred sprejemom odločitve ni pregledal in ocenil ponudb. Iz njegove odločitve o oddaji naročila namreč to ni razvidno, saj je navedel le, da je naročilo oddal ponudniku, ki je ponudil najnižjo ceno. Vlagatelj meni, da je naročnik uporabil merilo najnižje cene pri ponudbah, ki niso popolne, saj artikli izbranega ponudnika ne izpolnjujejo tehničnih zahtev naročnika. Naročnik pa je kršil tudi tretji odstavek 79. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/06 s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2), saj ni ustrezno obravnaval vlagateljeve vloge z dne 6. 6. 2013, poimenovane "Ugovor na odločitev o oddaji naročila za razpis, objavljen na portalu javnih naročil JN5463/2013, dne 10.5.2013". Vlagatelj meni, da je naročnik iz vsebine vloge lahko razbral, da gre za zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik vlagatelju v odgovoru nanjo ni pojasnil, ali so artikli, ki jih ponuja izbrani ponudnik, primerni, z odsotnostjo pravnega pouka pa je bilo vlagatelju onemogočeno tudi pravočasno uveljavljanje pravnega varstva. Vlagatelj še očita naročniku, da želi vprašanje primernosti ponujenih artiklov reševati šele v fazi izvajanja, namesto v fazi oddaje javnega naročila. Na podlagi navedenega predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 1, ponovitev postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb ter povrnitev stroškov, nastalih z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 19. 6. 2013 opredelil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo in jih v celoti prerekal.

Naročnik je dne 4. 7. 2013 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. V sklepu je navedel, da je pri ocenjevanju ponudb ravnal v skladu z merilom najnižje cene, kar je tudi razvidno iz odločitve o oddaji naročila. Pred tem je pregledal in ocenil vse prispele ponudbe, o čimer je dne 31. 5. 2013 pripravil poročilo. V zvezi z očitkom vlagatelja, da ni ugotavljal primernosti ponujenih artiklov glede pričakovanih lastnosti le-teh, naročnik odgovarja, da je z izbranim ponudnikom dlje časa sodeloval in ponujene artikle že pozna, zato se za fakultativno možnost, da od najugodnejšega ponudnika zahteva vzorce artiklov pred odločitvijo o izdaji naročila, ni odločil. Naročnik na navedbe vlagatelja, da je pri obravnavanju vlagateljevega ugovora kršil načeli transparentnosti in enake obravnave ponudnikov, odgovarja, da navedene vloge ne gre razumeti kot zahtevo po dodatni obrazložitvi odločitve, pač pa kot vlogo, s katero je izrazil nestrinjanje z odločitvijo naročnika glede izbire ponudnika, in zanjo pravni pouk ni potreben. Naročnik še navaja, da je po sprejemu odločitve o oddaji naročila kljub vsemu izvedel preizkus artiklov, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, in ugotovil, da ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Predmetni postopek oddaje javnega naročila je izpeljal zakonito in sprejete odločitve ne bi spreminjal.

Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega dne 9. 7. 2013, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je dne 11. 7. 2013 prejela vlogo, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika v sklepu z dne 4. 7. 2013 in dodatno pojasnil svoje revizijske navedbe.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-244/2013-3 z dne 17. 7. 2013 vlagatelja pozvala na doplačilo premalo plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek, kar je vlagatelj pravilno in pravočasno storil.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika kršil določila ZJN-2. Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 79. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb sprejeti odločitev o oddaji javnega naročila in svojo odločitev obrazložiti ter navesti ugotovitve in razloge zanjo.

Vlagatelj navaja, da naročnik ni pregledal in ocenil prejetih ponudb. Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije naročnika ugotovila, da je naročnik svoje ravnanje v zvezi s prejetimi ponudbami dokumentiral v poročilu o pregledu in ocenjevanju ponudb za laboratorijski material z dne 31. 5. 2013. Iz navedenega poročila izhaja, da so člani naročnikove strokovne komisije (v nadaljevanju: komisija) dne 31. 5. 2013 prejete ponudbe po uvodnem pregledu najprej razvrstili po sklopih, nato pa vsako prispelo ponudbo pregledali in ocenjevali glede na izpolnjevanje zahtev in kriterijev iz razpisne dokumentacije. V delu, ki zadeva sklop 1, je komisija tako preverila izpolnjevanje zahtevanih pogojev s pregledom obrazcev od OBR-1 do OBR-11, ki se nanašajo na obvezne sestavine ponudb. Pri tem je komisija presojala dvoje in sicer ali je posamezni ponudnik predložil zahtevani obrazec ter ali iz predloženega obrazca izhaja izpolnjevanje (v razpisni dokumentaciji) določenih zahtev in pogojev. Pri obrazcu OBR-11 je šlo za obrazec predračuna, v katerega so morali ponudniki za vsakega izmed ponujenih artiklov poleg cene navesti še firmo proizvajalca in kataloško številko izdelka. Iz poročila o pregledu in ocenjevanju ponudb tako izhaja, da je komisija pri obravnavi obrazca OBR-11, ki ga je predložil izbrani ponudnik, ugotovila izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije in zahtevanih pogojev, medtem ko je pri obrazcu vlagatelja ugotovila nasprotno in navedla, da artikli, ponujeni pod št. 15. in 16, niso od istega proizvajalca. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik v konkretnem postopku pregledal obe ponudbi, ki se nanašata na sklop 1, in presodil, da je ponudba izbranega ponudnika, glede na zahteve razpisne dokumentacije, primerna oziroma popolna. Iz tega razloga pa je treba zavrniti tudi očitek vlagatelja, da je naročnik nameraval vprašanje primernosti ponujenih artiklov nezakonito reševati šele v solucijski fazi, torej v fazi izvajanja javnega naročila namesto v postopku oddaje le-tega.

Iz poročila o pregledu in ocenjevanju ponudb z dne 31. 5. 2013 v nadaljevanju izhaja, da je naročnik po pregledu ponudb le-te ocenjeval glede na (edino) merilo najnižje cene, pri čemer med strankama ni spora o tem, da je najnižjo ceno ponudil prav izbrani ponudnik. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik svojo odločitev o oddaji javnega naročila sprejel po tem, ko je opravil pregled in ocenjevanje ponudb v smislu prvega odstavka 79. člena ZJN-2. V zvezi z grajano nekonsistentnostjo obrazložitve naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljevega revizijskega zahtevka in s tem povezanimi kršitvami načela transparentnosti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi svoje odločitve navedel ugotovitve glede prednosti izbrane ponudbe, kakor tudi razloge za zavrnitev ponudbe neizbranega ponudnika, s čimer je v celoti zadostil zakonski določbi prvega odstavka 79. člena ZJN-2. Neutemeljene pa so tudi vlagateljeve navedbe o tem, da je naročnik postopal nezakonito s tem, ko pred odločitvijo o izbiri od najugodnejšega ponudnika ni zahteval vzorcev ponujenih artiklov in opravil preizkusa njihove kvalitete, pač pa je to storil po odločitvi o oddaji javnega naročila. Z vpogledom v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik (na tretji strani razpisne dokumentacije) možnost preizkusa le fakultativno predvidel, zato mu ni mogoče očitati, da je kršil določbe razpisne dokumentacije. Po presoji Državne revizijske komisije je glede na zahteve razpisne dokumentacije nerelevantno, ali je naročnik po odločitvi o oddaji javnega naročila naknadno izvedel preizkus artiklov izbranega ponudnika, saj ZJN-2 naročnikom tega nikjer ne prepoveduje. Državna revizijska komisija prav tako ni sledila navedbam vlagatelja, da je naročnik z naknadno izvedenim preizkusom kršil obdobje mirovanja, saj se slednje nanaša na prepoved sklenitve pogodbe z izbranim ponudnikom, ne pa na prepoved izvedbe preizkusa ponujenih artiklov (13.a točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Drug del vlagateljevih revizijskih navedb se vsebinsko nanaša na kršitve prvega odstavka 79. člena ZJN-2 v delu, kjer je določeno, da mora naročnik svojo odločitev o oddaji javnega naročila obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. Vlagatelj navaja, da naročnik ni navedel podatkov o tem, katere ponudbe je ocenjeval in do katerih ugotovitev glede popolnosti ponudb je prišel. Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je namen obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila v tem, da ponudnikom omogoča kontrolo sprejete odločitve naročnika oziroma jim omogoči izvedbo pravice do pravnega varstva v predrevizijskem oziroma revizijskem postopku. Iz obrazložitve odločitve mora biti razvidno, katera pravno pomembna dejstva je naročnik vzel kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo ali kriterij iz razpisne dokumentacije jo je oprl. Iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila z dne 3. 6. 2013 izhaja, da je postopal po 79. členu ZJN-2, in da je kot edino merilo za izbiro ponudbe uporabil najnižjo ceno, navedel pa je tudi koliko znaša ponudbena cena izbranega ponudnika. Glede na to Državna revizijska komisija zaključuje, da je bil vlagatelj (ki je podrobnosti svoje ponudbe gotovo poznal) od prejema naročnikove odločitve o oddaji naročila seznanjen z razlogi, ki so predstavljali podlago naročnikove odločitve.

Naročnik o primernosti ponudb ponudnikov ni sprejel negativne odločitve. V zvezi z vprašanjem, ki ga sicer izpostavlja naročnik, ali bi bilo treba ponudbo vlagatelja zaradi neprimernosti izločiti iz postopka oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj te kršitve ne uveljavlja, zato je Državna revizijska komisija tudi ni obravnavala. Pri odločanju o revizijskem zahtevku se Državna revizijska komisija omeji samo na preizkus kršitev, ki jih vlagatelj uveljavlja v svojem revizijskem zahtevku (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN).

Vlagatelj v predmetnem postopku zatrjuje, da so izdelki, ki jih ponuja izbrani ponudnik, neustrezni in je zato njegova ponudba neprimerna in posledično nepopolna. Za to svojo trditev pa vlagatelj niti v revizijskem zahtevku niti v vlogi z dne 10. 7. 2013 ni navedel, kateri posamezni artikel, ponujen s strani izbranega ponudnika, je neustrezen glede na zahteve razpisne dokumentacije, niti ni ponudil nobenih dokazov, ki bi omogočali tak zaključek. Državna revizijska komisija je upoštevaje pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena navedbe vlagatelja zavrnila kot neutemeljene. ZPVPJN namreč jasno določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti tako kršitve kakor tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Zavezuje ga, da v zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva, za trditve o teh dejstvih pa ponudi tudi ustrezne pravno relevantne dokaze. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ki določa, da morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, mora tako tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, to dejstvo tudi dokazati (oziroma predlagati izvedbo ustreznih dokazov), posledice nedokazanosti nekega dejstva pa prizadenejo tisto stranko (v konkretnem primeru vlagatelja), ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in tudi dokazati.

Po navedbah vlagatelja naj bi naročnik kršil tudi tretji odstavek 79. člena ZJN-2, kakor tudi načeli transparentnosti in enake obravnave ponudnikov s tem, ko vloge vlagatelja z dne 6. 6. 2013, poimenovane "Ugovor na odločitev o oddaji naročila za razpis, objavljen na portalu javnih naročil JN5463/2013, dne 10.5.2013" ni obravnaval kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik vlagatelju v odgovoru nanjo ni pojasnil, ali so artikli, ki jih ponuja izbrani ponudnik, primerni, z odsotnostjo pravnega pouka pa je bilo vlagatelju onemogočeno pravočasno uveljavljanje pravnega varstva. Naročnik nasprotno trdi, da je glede na naslov vloge štel, da ne gre za zahtevo za dodatno obrazložitev, pač pa za vlogo s katero vlagatelj izraža zgolj svoje nestrinjanje z njegovo odločitvijo. Po presoji Državne revizijske komisije je treba vloge ponudnikov v postopkih javnega naročanja presojati glede na njihovo vsebino. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj z obravnavano vlogo izrazil dvom v zakonitost izvedbe javnega naročila, opozoril na domnevno neprimernost s strani izbranega ponudnika ponujenih artiklov ter pozval naročnika na preverjanje izdelkov in spremembo odločitve o oddaji javnega naročila. Glede na dikcijo tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 je konstitutivni element zahteve za dodatno obrazložitev jasna navedba o čem mora naročnik podati obrazložitev, kar se v praksi praviloma izrazi skozi jasno in nedvoumno zastavljena vprašanja, na katera mora naročnik odgovoriti. Po presoji Državne revizijske komisije vloge vlagatelja z dne 6. 6. 2013, ki takšnega vprašanja ne vsebuje, po vsebinski plati ni mogoče obravnavati kot zahtevo za dodatno obrazložitev po tretjem odstavku 79. člena ZJN-2. Naročnik zato tudi ni kršil zakona, ko njegov odgovor na obravnavano vlogo ni vseboval pravnega pouka, saj tega ZJN-2 nikjer ne predvideva.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb kršil 79. člen ZJN-2, zato je v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 30. 7. 2013
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Zdravstveni dom Hrastnik, Novi dom 11, 1430 Hrastnik
- Venofarmacija d.o.o., Ulica I. štajerskega bataljona 7, 3000 Celje
- Medimaj d.o.o., Škalce 1F, 3210 Slovenske Konjice
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran