018-222/2013 Socialno varstveni zavod Hrastovec

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela kot članov senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Zavarovanje oseb, premoženja in premoženjskih interesov SVZ Hrastovec", v sklopu 1: "Premoženjska zavarovanja", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Generali zavarovalnica d.d., Kržičeva 3, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Socialno varstveni zavod Hrastovec, Hrastovec v Slovenskih goricah 22, Lenart v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 8. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Zavarovanje oseb, premoženja in premoženjskih interesov SVZ Hrastovec", katerega obvestilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 17. 4. 2013, pod št. objave JN4398/2013. Naročnik je z Obrazloženim obvestilom o oddaji javnega naročila z dne 24. 5. 2013 ponudnike obvestil, da v sklopu 1: "Premoženjska zavarovanja" izbere ponudnika Zavarovalnica Maribor d.d., Cankarjeva ulica 3, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je edini predložil popolno ponudbo. Naročnik je ponudbo vlagatelja izločil, ker je ugotovil, da je v ponudbi iz zavarovanja izpustil objekt grad Trate.

Vlagatelj je z vlogo z dne 6. 6. 2013 vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da je naročnikova obrazložitev izločitve njegove ponudbe zelo skopa, saj ni navedeno, zakaj naročnik meni, da je v ponudbi izpuščen sporni objekt, zaradi česar je vlagatelju deloma onemogočena izjasnitev glede izločitvenega razloga. Dalje vlagatelj navaja, da iz naročnikovih navedb v odločitvi o oddaji naročila izhaja, da vlagatelj ni izpolnil vseh pogojev, ki jih vsebujejo tehnične specifikacije in vsebina odgovora št. 12 na portalu javnih naročil. Vlagatelj pojasni, da navedeno vprašanje pojasnjuje vzrok težav glede nejasnega dejanskega stanja v razpisni dokumentaciji, ker je v tehničnih specifikacijah prišlo do pomote na strani naročnika, ker je bilo v obrazcu Požarno zavarovanje 1 kot predmet zavarovanja navedenih 8 lokacij, med njimi v lokaciji 3 tudi objekt grad Trate, ta objekt pa ni bil naveden v obrazcu Požar " razdelitev osnovnih sredstev, kjer so bili navedeni objekti, njihova vrednost in korekcijski faktor. Naročnik je z odgovorom dopolnil določbe razpisne dokumentacije, za katere vlagatelj meni, da jih je v ponudbi upošteval, saj je v ponudbo vključil vse zahtevane objekte zavarovanja. Vlagatelj pojasni, da je bila obvezna vsebina ponudbe vzorec osnovne police, iz katerega je bila razvidna premija zavarovanja, tako tudi vzorec zavarovalne police za premoženjsko zavarovanje, ki ga je priložil vlagatelj v ponudbi (št. WSVZH), že iz uvodnih določb navedenega dokumenta pa izhaja, da je vlagatelj kot kraj zavarovanja upošteval vseh 8 razpisanih lokacij, torej tudi objekt grad Trate. Vlagatelj izpostavlja, da je bil navedeni objekt edini na lokaciji 3, zaradi česar ni mogoče, da ne bi bil zajet v ponudbi, tudi iz nadaljnjega dokumenta, Del " B Zavarovanje stvari, je razvidno, da se nudi zavarovanje za vseh 8 lokacij. Vlagatelj navaja, da je v nadaljevanju vzorca police dodal prilogo " zavarovalne vsote, ki pa ni bila obvezen del ponudbe, vlagatelj pa jo je dal prostovoljno, zaradi večje preglednosti in gre zato le za informativno dokumentacijo, katere presoja je brezpredmetna. V navedeni prilogi ni naveden objekt grad Trate, zaradi česar je naročnik po mnenju vlagatelja verjetno napačno zaključil, da je objekt izpuščen iz zavarovanja. Vlagatelj podredno še navaja, da je navedena priloga posledica že omenjene pomanjkljive naročnikove tabele v obrazcu Požar " razdelitev osnovnih sredstev, v kateri objekt grad Trate ni bil naveden, pomanjkljivo opredeljen predmet naročila pa ne more iti v škodo ponudnika. Vlagatelj še izpostavlja, da je naročnik v odgovoru zgolj določil knjigovodsko vrednost spornega objekta in korekcijski faktor, ni pa določil, kje in kako je potrebno to posebej opredeliti v ponudbi, kar prav tako predstavlja nejasnost v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj še navaja, da njegova ponudbena cena vključuje vse razpisane lokacije, v ceno pa so vključeni vsi zahtevani objekti, vključno z objektom grad Trate, naročnik pa bi v najslabšem primeru lahko zaključil, da je vlagateljeva ponudba v izpostavljenem delu nejasna in bi vlagatelja moral pozvati k pojasnilom ponudbe.

Naročnik je s sklepom, št. 400-00001-2013, z dne 20. 6. 2013, zahtevek za revizijo zavrnil. Pojasni obvezne sestavne dele ponudbe skladno z razpisno dokumentacijo in določbo, v kateri je navedel, da bo upošteval ponudbo, ki bo vsebovala vsa predlagana zavarovanja, v primeru odstopanja pa se ponudba smatra kot nična. Navaja, da se vlagatelj v vzorcu police za premoženjsko zavarovanje v ponudbi sklicuje na 8 lokacij po priloženi prilogi, enako tudi v dokumentu Del " B Zavarovanje stvari, zaradi česar je napačno in zmotno pričakovati od naročnika, da priloge ne bi smatral kot ponudbene dokumentacije, ne glede na to, ali je obvezna ali ne, saj jo je vlagatelj predal kot del ponudbe in se nanjo izrecno sklicuje, iz te priloge pa je naročnik brez najmanjšega dvoma ugotovil, da ni ponujeno zavarovanje za objekt na lokaciji 3 " objekt grad Trate. Naročnik ob tem zavrača očitek vlagatelja, da je navedeni objekt izpadel iz razpisne dokumentacije, saj je bil objekt izrecno naveden v tehnični dokumentaciji, glede postavljenega vprašanja na portalu javnih naročil pa naročnik izpostavlja, da je podal odgovor le glede vrednosti in korekcijskega faktorja navedenega objekta. Naročnik tudi zavrača navedbe vlagatelja o tem, da z navedenim odgovorom ni pojasnil, kje in kako naj ponudniki upoštevajo dana podatka, saj je že v razpisni dokumentaciji navedel, da se na lokaciji 3 nahaja objekt grad Trate, v tabeli pa je navedel objekte kot pripomoček ponudnikom. Naročnik še navaja, da vse ostale ponudbe nudijo zavarovanje na tem objektu, iz česar gre sklepati, da je vlagatelj spregledal podatek v razpisni dokumentaciji in sedaj vali krivdo na naročnika oziroma na razpisno dokumentacijo. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljem v tem, da bi ga moral pozvati k pojasnilu ponudbe, saj ni imel nobenega dvoma o tem, da vlagateljeva ponudba ne ponuja zavarovanja za sporni objekt in je zato njegova ponudba neprimerna in nepopolna, ponudnik pa ne sme spreminjati dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta naročila.

Naročnik je z vlogo z dne 26. 6. 2013 in 27. 6. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik pravilno ugotovil, da ponudba vlagatelja ne vključuje premoženjskega zavarovanja za objekt grad Trate in na tej podlagi odločil, da se ponudba vlagatelja izloči iz postopka javnega naročanja. Ob tem Državna revizijska komisija glede navedb vlagatelja, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni navedel, zakaj meni, da je vlagatelj v ponudbi izpustil sporni objekt, zaradi česar je odločitev po mnenju vlagatelja zelo sklopa in mu deloma onemogoča izjasnitev glede izločitvenega razloga, ugotavlja, da je odločitev, skladno z 79. in 80. členom ZJN-2, vsebovala jasen in razumljiv razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe, kar izhaja tudi iz revizijskih navedb, v katerih vlagatelj tudi sam ugotavlja, v katerem ponudbenem dokumentu objekt ni naveden in poskuša dokazati, zakaj je kljub temu treba šteti, da je vključen v ponudbo. V posledici navedenega velja zaključiti, da vlagatelju izjasnitev glede izločitvenega razloga ni bila onemogočena.

Sporno naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena in prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, neprimerna ponudba pa je tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (16. in 20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolna ponudba mora torej izpolnjevati vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse (minimalne) tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila in ki jih naročnik navede v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je tehnične specifikacije predmeta konkretnega javnega naročila navedel v razpisni dokumentaciji, v poglavju Predmet razpisa z opisi jamstev za določene zavarovalne vrste po sklopih, Tehnične specifikacije za pripravo ponudbe. V okviru sklopa 1: "Premoženjska zavarovanja" je bil v točki 1.2 Predmeti zavarovanja, pod Lokacijo 3, naveden objekt grad Trate. V Navodilih za izdelavo ponudbe, v poglavju 3. Izdelava ponudbe, je naročnik za popolnost ponudbe kot njen obvezni sestavni del, pod zap. št. 15 zahteval ponudbo " zavarovalno tehnično dokumentacijo, združeno po posameznih zavarovalnih vrstah z naslednjo strukturo: ponudba ponudnika " obračun premije za določeno zavarovalno vrsto, vzorec osnovne police (ki jo pripravi ponudnik), povpraševanje naročnika " navodilo za izračun premije za določeno zavarovalno vrsto, splošni pogoji, dopolnilni pogoji, posebni pogoji in klavzule (ki jih priloži ponudnik). V poglavju 1. Splošna določila, v točki 1.14 Cena " zavarovalna premija in rok plačila, je bilo določeno, da bo naročnik upošteval ponudbo, ki bo vsebovala vsa predlagana zavarovanja in kjer bodo vsa zavarovanja brez agregatov izplačil zavarovalnin " odškodnin in brez odbitnih franšiz, v primeru odstopanja od tega dejstva se ponudba smatra kot nična.

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo vlagatelja ugotavlja, da je v ponudbi predložil dokument Vzorec osnovne police za premoženjsko zavarovanje št.: WSVZH, v katerem je kot kraj zavarovanja navedel 8 lokacij po priloženi prilogi. Enako je vlagatelj navedel v naslednjem zaporednem dokumentu Del B " Zavarovanje stvari, in sicer pod rubriko Kraj zavarovanja in v Razdelku 1 " POZI Zavarovanje pred požarom in nekaterimi drugimi nevarnostmi, Temeljne požarne nevarnosti/omejene temeljne požarne nevarnosti, v stolpcu Predmet zavarovanja " deklaracija, v prvi vrstici: 101021 Gradbeni objekti " temeljne požarne nevarnosti " na zavarovalno vsoto. Kot je med strankama nesporno, vlagatelj v nadaljnjem zaporednem dokumentu Priloga " zavarovalne vsote, pod Objekti (brez tlakovanih dvorišč, pločnikov, ") ni navedel objekta grad Trate.

Državna revizijska komisija glede na ugotovljeno dejansko stanje pritrjuje naročniku v tem, da iz ponudbe vlagatelja ne izhaja, da bi ponujeno premoženjsko (požarno) zavarovanje vključevalo tudi objekt grad Trate. Ni namreč mogoče slediti navedbam vlagatelja o tem, da priloga ni bila zahtevana kot obvezni sestavni del ponudbe in zato njene vsebine ni mogoče upoštevati, saj je vlagatelj ponudbo sam oblikoval na način, da se je v predloženem vzorcu osnovne police za premoženjsko zavarovanje skliceval na kraj zavarovanja in objekte na 8 lokacijah po priloženi prilogi, zaradi česar je naročnik pravilno upošteval vsebino priloge pri ugotavljanju ponudbene vsebine vlagatelja. Čeprav se je vlagatelj skliceval na 8 lokacij, kar bi sicer ustrezalo številu lokacij, ki jih je navedel naročnik v tehničnih specifikacijah, pa se je hkrati skliceval na lokacije po prilogi, v katerih so lokacije razdeljene po 17 objektih, vendar brez objekta grad Trate. Da vlagatelj navedenega objekta dejansko ni vključil v ponudbo, pa je mogoče sklepati tudi iz izračuna ponudbene premije požarnega zavarovanja, ki je bila izračunana glede na delež od zavarovalne vsote (zavarovalna vsota " izhodišče x korekcijski faktor, o čemer je podatke pripravil naročnik), vlagatelj pa pri tem ni upošteval tudi zavarovalne vsote " izhodišče in korekcijskega faktorja objekta grad Trate.

Dejstvo, da je vlagatelj pri oblikovanju priloge uporabil tabelo iz razpisne dokumentacije Razdelitev osnovnih sredstev, Leto 2012, v kateri so bile za požarno zavarovanje navedene knjigovodske vrednosti in korekcijski faktorji objektov (kot to pojasni naročnik, je tabelo pripravil kot pripomoček ponudnikom), v kateri ob pripravi razpisne dokumentacije ni bilo vključenega tudi objekta grad Trate, ne more prevaliti krivde za izpuščen objekt iz ponudbe vlagatelja na naročnika, saj se je vlagatelj sam odločil, da bo uporabil navedeno tabelo kot prilogo v ponudbi, vlagatelj pa je kot ponudnik tisti, ki pripravi ponudbo z ustrezno skrbnostjo in odgovornostjo. Vlagatelj pa je ob uporabi tabele očitno spregledal, da je naročnik naknadno objavil podatek o knjigovodski vrednosti in korekcijskem faktorju objekta grad Trate, ki je bil izpuščen iz tabele. Naročnik je namreč na opozorilo enega od potencialnih ponudnikov (vprašanje št. 12, objavljeno na portalu javnih naročil, dne 7. 5. 2013, ob 11:07 uri), da ima v ponudbeni specifikaciji navedeno lokacijo 3 " objekt grad Trate, v podatkih pa ni navedena vrednost in korekcijski faktor, navedel tudi vrednost in korekcijski faktor navedenega objekta. Glede na navedeno tudi ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da je bil predmet javnega naročila pomanjkljivo opredeljen, saj, kot že navedeno, je naročnik v tehničnih specifikacijah jasno navedel kot predmet zavarovanja objekt grad Trate, tabelo pa je tudi ustrezno dopolnil s podatki o knjigovodski vrednosti in korekcijskem faktorju navedenega objekta.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik pri preverjanju primernosti in popolnosti njegove ponudbe v izpostavljenem delu napačno ugotovil, da vlagatelj ni vključil objekta grad Trate v premoženjsko zavarovanje. Naročniku ob tem tudi ni mogoče očitati, da je ravnal nezakonito, ker vlagatelju ni dopustil, da ponudbo v tem delu pojasni, saj, kot to izpostavlja naročnik, pri pregledu ponudbe ni imel nobenega dvoma o tem, da vlagateljeva ponudba ne ponuja zavarovanja za sporni objekt, naročnik pa glede na določbo tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 vlagatelju ne bi mogel dovoliti spremembe ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta naročila.

Ker vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel dokazati naročnikovih kršitev, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 5. 8. 2013



Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Socialno varstveni zavod Hrastovec, Hrastovec v Slovenskih goricah 22, Lenart v Slovenskih goricah
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana
- Zavarovalnica Maribor d.d., Cankarjeva ulica 3, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran