018-216/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek Šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izvedba GOI del ter dobava z vgradnjo splošne medicinske in nemedicinske opreme za urgentni center Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v okviru projekta ''Mreža urgentnih centrov''", začetem na podlagi zahtevkov za revizijo: 1. vlagatelja Begrad d.d., Kočevarjeva 4, Novo mesto (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in 2. vlagatelja Tames d.o.o., Ormoška cesta 14, Ptuj (v nadaljevanj: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 7. 2013

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija:
- v delu, ki se nanaša na zahtevo naročnika, da je ponudnik, ki oddaja ponudbo za sklop 1, v zadnjih petih letih, računano od dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb, izvedel gradbena, obrtniška in inštalacijska dela vsaj en objekt s klasifikacijsko oznako 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS št. 33/03, 78/05, 25/10, 109/11) v vrednosti najmanj 3 MIO EUR z DDV;
- v delu, ki se nanaša na zahtevo naročnika, da je ponudnikov odgovorni vodja del v zadnjih 5 (petih) letih, računano od dneva, določenega za javno odpiranje ponudb v postopku oddaje javnega naročila, bil odgovorni vodja del pri izvedbi gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del za vsaj en objekt s klasifikacijsko oznako 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS št. 33/03, 78/05, 25/10, 109/11), v vrednosti najmanj 1 MIO EUR z DDV.

3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja z dne 4. 6. 2013 se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v delu, kjer je določen rok za prejem ponudb.

4. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške v višini 1.502,28 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

5. Zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške v višini 1.500 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

6. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je 18. 12. 2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 4110-1/2012/18. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 25. 4. 2013 pod št. objave JN4776/2013 (s popravki razpisne dokumentacije JN4933/2013 z dne 26. 4. 2013, JN5293/2013 z dne 8. 5. 2013 in JN6113/2013 z dne 22. 5. 2013) in dne 26. 4. 2013 pod oznako 2013/S 082-137721 v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik izvaja odprti postopek.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 4. 6. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev določila razpisne dokumentacije glede reference ponudnika in glede reference odgovornega vodje del. Prvi vlagatelj zatrjuje, da sta referenčna pogoja neupravičeno omejujoča in protipravno postavljena, saj se na njuni podlagi kot ustrezna referenca šteje le izvajanje gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del (v nadaljevanju: GOI dela) za vsaj en objekt s klasifikacijsko oznako 12640 (Stavbe za zdravstveno oskrbo) v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba), ne pa tudi izvajanje del na objektih s klasifikacijsko oznako 126 ali na ostalih zahtevnih nestanovanjskih objektih. Prvi vlagatelj navaja, da je v zadnjih petih letih izvajal GOI dela na objektu Medicinske fakultete v Mariboru s klasifikacijsko oznako 12630 in v obratu za proizvodnjo trdih farmacevtskih oblik v kompleksu tovarne zdravil Krka s klasifikacijsko oznako 12510 in na podlagi tega meni, da so tudi te navedene gradnje zelo zahtevne oz. še celo zahtevnejše in bolj specifične od razpisanih. Meni, da daje naročnik neupravičeno prednost gospodarskim subjektom, ki so že opravljali gradnje objektov, namenjenih zdravstveni oskrbi. Prvi vlagatelj zatrjuje nesorazmernost referenčnega pogoja s predmetom javnega naročila, ker zahteva naročnik reference za točno določene objekte, čeprav za to ni nobenega utemeljenega razloga in meni, da morata tako ponudnik kot odgovorni vodja del poznati postopek in tehnologijo izvedbe GOI del na zahtevnih objektih, oboje pa je, v primerjavi z objektom s klasifikacijsko oznako 12640, popolnoma enako za vse objekte pod npr. poglavjem 126 CC-SI kot druge zahtevne nestanovanjske objekte, saj morajo gospodarski subjekti (ponudniki) javno naročilo gradenj opravljati na podlagi veljavnega Zakona o graditvi objektov, drugih zakonih in podzakonskih predpisih, pa tudi na podlagi vsakokratne projektne dokumentacije. Po mnenju vlagatelja je ključno, da je gospodarski subjekt (ponudnik) pretekle gradnje opravil po predpisih stroke in jih ustrezno zaključil, vlagatelj se pri tem sklicuje tudi na alinejo a drugega odstavka 45. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 45. člena ZJN-2. Prvi vlagatelj je predlagal tudi zadržanje postopka oddaje javnega naročila.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 4. 6. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev razpisne dokumentacije v delu, kjer je kot rok za sprejem ponudb določen datum 6. 6. 2013, saj mu postavljen rok onemogoča oddati popolno ponudbo. Drugi vlagatelj zatrjuje, da naročnik pri določitvi roka ni upošteval zapletenosti naročila in časa, potrebnega za pripravo ponudb, sploh ob upoštevanju tega, da je naročnik razpisno dokumentacijo še dodatno spreminjal, zato bi moral glede na obsežne spremembe rok za oddajo ponudb ustrezno podaljšati.

Naročnik je dne 17. 6. 2013 sprejel sklep pod št. 4110-1/2012/31, s katerim je kot neutemeljen zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja. Naročnik meni, da zahtevnejše gradnje od razpisane ni in je postavljen referenčni pogoj še celo relativno mil, saj se z gradbenih posegom v predmetnem javnem naročilu dostopa do najvitalnejšega dela bolnišnice (Centralni laboratorij in prostori Center za transfuzijsko medicino). Oba laboratorija uporabljata izjemno zahtevno in zelo občutljivo medicinsko opremo, ki jo je potrebno v fazi gradbenih del varovati, v času trajanja gradnje pa zagotoviti nemoteno delovanje teh aparatur. Naročnik meni, da postopek in tehnologija izvedbe GOI del na objektih z oznako 12640 bistveno odstopa od postopkov in tehnologij izvedbe GOI del na zahtevnih objektih drugih klasifikacij pod poglavjem 126 CC-SI, še posebej v konkretnem primeru, kjer se dela izvajajo v živem okolju (ob istočasnem izvajanju zdravstvene dejavnosti). Delo v zdravstvenem okolju terja od izvajalcev posebne prilagoditve in posebna znanja (npr. priprava prostorov za umestitev splošne in specialne medicinske opreme); neupoštevanje specialnih predpisov s področne zakonodaje ima lahko za izvajalca in za uporabnika hude posledice, vpliva lahko tudi na varnost pacientov. Naročnik meni, da mora taka znanja in izkušnje imeti tudi odgovorni vodja del, saj je ključna oseba, ki organizira delo na gradbišču tako, da poteka nemoteno in v skladu s predpisi. Naročnik ni sprejel sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila in je dne 10. 6. 2013 predlog prvega vlagatelja skupaj s svojim mnenjem odstopil Državni revizijski komisiji, ki predlogu ni ugodila (sklep 018-200/2013-3 z dne 20. 6. 2013).

Naročnik je dne 17. 6. 2013 sprejel sklep pod št. 4110-1/2012/32, s katerim je kot neutemeljen zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. Naročnik meni, da navedbe drugega vlagatelja predstavljajo subjektivne okoliščine na strani vlagatelja, ki ne morejo predstavljati tehtnih argumentov za zaključek, da je zaradi zapletenosti predmetnega javnega naročila potreben daljši čas za pripravo ponudbe. Naročnik pojasnjuje, da je v pomoč ponudnikom pri pripravi ponudb na koncu objavil tudi čistopis razpisne dokumentacije, ki vsebinsko ni bistveno odstopal od že prej objavljenih informacij glede oddaje ponudb, vsekakor pa ni spreminjal navodil glede priprave ponudb in je torej ponudnikom bilo že od samega začetka znano, kaj bodo morali predložiti v svoji ponudbi. Ponudniki so imeli (skupaj s podaljšanjem roka z dne 22. 5 2013) 43 dni časa za pripravo ponudb, kar je po oceni naročnika dovolj.

Naročnik je z vlogo z dne 20. 6. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej odločila, da obravnavanje zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta vlagatelja vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila. Zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek in sprejela enotno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej pristopila k obravnavanju revizijske navedbe prvega vlagatelja v zvezi z določiloma razpisne dokumentacije glede reference ponudnika in glede reference odgovornega vodje del.

Reference so eden izmed (možnih) pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Gre za ugotavljanje in dokazovanje tehnične sposobnosti oziroma kadrovske usposobljenosti ponudnika za izvedbo posla. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je primerljivo gradnjo ali storitev v preteklosti že uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil primerljivo blago. Naročnik lahko na podlagi prejetega dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila.

Naročnik lahko od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti, količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo pa mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila (osmi odstavek 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2)). Naročnik oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov, ti pa lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika prva alineja točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 45. člena ZJN-2). Skladno s šestim odstavkom 45. člena ZJN-2 mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudbe navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno.

Naročnik je v točki B 06 poglavja "Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodil o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika" (v čistopisu razpisne dokumentacije, kot izhaja iz objave JN6113/2013) kot pogoj za priznanje tehnične sposobnosti za ponudnika določil referenčni pogoj:

"A) da je ponudnik, ki oddaja ponudbo za sklop 1 v zadnjih 5 (petih) letih, računano od dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb, izvedel gradbena, obrtniška in inštalacijska dela za vsaj 2 (dva) objekta,od tega:
- vsaj en (1) objekt s klasifikacijsko oznako 1. Stavbe v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS št. 33/03, 78/05, 25/10, 109/11) v vrednosti najmanj 5 MIO EUR z DDV-jem,
- vsaj en (1) objekt s klasifikacijsko oznako 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (2. alineja " 12640) v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS št. 33/03, 78/05, 25/10, 109/11) v vrednosti najmanj 3 MIO EUR z DDV.",

kot referenčni pogoj za odgovornega vodje del za sklop 1 pa:

"da je v zadnjih 5 (petih) letih, računano od dneva, določenega za javno odpiranje ponudb v postopku oddaje javnega naročila, bil odgovorni vodja del pri izvedbi gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del za najmanj 2 (dva) objekta od tega:
- vsaj en objekt s klasifikacijsko oznako 1 - Stavbe v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS št. 33/03, 78/05, 25/10, 109/11) v vrednosti najmanj 5 MIO EUR z DDV,
- vsaj en objekt s klasifikacijsko oznako 12640 - Stavbe za zdravstveno oskrbo (2. alineja " 12640) v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS št. 33/03, 78/05, 25/10, 109/11), v vrednosti najmanj 1 MIO EUR z DDV.".

Naročnik tudi ni sledil pripombi oz. predlogu v okviru vprašanj naročniku (3. točka 16. vprašanja in odgovor z dne 16. 5. 2013) po spremembi obeh spornih pogojev na način, da se omogoči dokazovanje posamezne reference tudi s seštevkom del po več pogodbah za istega investitorja s področja zdravstvene oskrbe v zahtevanem obdobju ali razširitev reference tudi na druge podobne objekte iz skupine 126 CC-SI.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik omejil vrsto za referenco upoštevnih objektov. Iz referenčnega pogoja je razvidno, da se je naročnik pri določitvi objektov skliceval na klasifikacijo vrst objektov, ki jo določa Uredba. Oznaka CC-SI pomeni oznako za klasifikacijo vrst objektov (1. člen Uredbe). CC-SI razvršča objekte glede na namen njihove uporabe (prvi odstavek 2. člena Uredbe), klasifikacijske ravni objektov pa so označene s številkami (drugi odstavek 2. člena Uredbe), in sicer področje " stavbe in gradbeni inženirski objekti (označeno z enomestno številko), oddelek (označen z dvomestno številko), skupina (označena s trimestno številko), razred (označen s štirimestno številko) in podrazred (označen s petmestno številko). Klasifikacijske ravni objektov iz drugega odstavka 2. člena Uredbe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del Uredbe (tretji odstavek 2. člena Uredbe). V prilogi 1 Uredbe sta določeni le dve področji, in sicer sta to 1 "Stavbe" in 2 "Inženirski objekti". V področje 1 sta vključena le dva oddelka, in sicer 11 "Stanovanjske stavbe" in 12 "Nestanovanjske stavbe". Podrazred 12640 "Stavbe za zdravstveno oskrbo", ki ga je naročnik določil v referenčnem pogoju, je vključen v skupino 126 "Stavbe splošnega družbenega pomena", kamor se uvrščajo še razredi 1261 "Stavbe za kulturo in razvedrilo" (v ta razred je vključen istoimenski podrazred 12610), 1262 "Muzeji in knjižnice" (v ta razred je vključen istoimenski podrazred 12620), 1263 "Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo" (v ta razred je vključen istoimenski podrazred 12630) in 1265 "Stavbe za šport" (v ta razred je vključen istoimenski podrazred 12650).

Prvi vlagatelj zatrjuje, da sta navedena pogoja za priznanje sposobnosti v delu, v katerem je kot primerljiv objekt zahtevan objekt s klasifikacijo oznako 12640 "Stavbe za zdravstveni oskrbo", nesorazmerna in neupravičeno omogočata oddajo popolne ponudbe le gospodarskim subjektom, ki so že doslej opravljali gradnje objektov, namenjenih zdravstveni oskrbi oziroma preprečujeta sodelovanje ponudnikom, ki gradnje objektov s klasifikacijsko oznako 12640 "Stavbe za zdravstveni oskrbo" do sedaj še niso izvajali . Državna revizijska komisija pritrjuje prvemu vlagatelju, da zahteva naročnika pomeni omejitev, ki zmanjšuje krog potencialnih ponudnikov in oži konkurenco na trgu. Predpisi s področja oddaje javnih naročil od naročnikov sicer ne zahtevajo, da ponudnike v postopkih oddaje javnih naročil obravnavajo enako, saj si ti tudi dejansko (v izhodiščih) niso enaki. Naročnik torej lahko svoje zahteve oblikuje na način, da ponudnike, ki zaradi objektivno utemeljenih okoliščin ponujajo boljšo izvedbo javnega naročila, postavi v boljši položaj, oziroma tako, da ponudnike, ki niso zmožni ponuditi predmeta z določenimi lastnostmi in ustrezno stopnjo kvalitete, izloči iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora imeti za tovrstno omejevanje konkurence objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, ki so sorazmerno povezani s predmetom javnega naročila. Pogoji morajo biti zato oblikovani na način, ki omogoča dejansko diferenciacijo ponudnikov glede na stopnjo njihove usposobljenosti, ne pa na način, ki določenim ponudnikom zaradi nesorazmernih zahtev preprečuje sodelovanje v postopku, ne da bi bila pri tem izkazana njihova manjša usposobljenost ali neusposobljenost za izvedbo naročila.

Prvi vlagatelj meni, da je razpisna dokumentacija v izpostavljenem tem delu diskriminatorna, za kar ne obstajajo nobeni utemeljeni razlogi, da se kot primerljivi objekti ne bi upoštevale tudi stavbe iz skupine 126 "Stavbe splošnega družbenega pomena". Nesporno gre v primeru konkretnega javnega naročila za GOI dela na objektu s klasifikacijsko oznako 12640 CC-SI "Stavbe za zdravstveno oskrbo", vendar ta okoliščina sama po sebi še ne pomeni objektivno opravičljivega razloga za priznanje reference le za enako vrsto objektov po klasifikaciji CC-SI, saj navedena klasifikacija razvršča objekte glede na namen njihove uporabe in ne po zahtevnosti gradnje ali vsebini izvedenih del. Prvi vlagatelj prepričljivo pojasnjuje, da so tudi gradnje zahtevnih nestanovanjskih stavb splošnega družbenega pomena lahko zelo zahtevne in celo zahtevnejše oziroma še bolj specifične od gradenj stavb za zdravstveno oskrbo, vsekakor pa vsebujejo popolnoma enake postopke in tehnologije izvedbe GOI del in kot primera navaja izvedbo GOI del na objektih Medicinske fakultete v Mariboru in obrata za proizvodnjo trdnih farmacevtskih oblik v kompleksu tovarne zdravil Krka.

Naročnik v zvezi s tem utemeljuje, da zahtevnejše gradnje od razpisane ni in navaja, da postopek in tehnologija izvedbe GOI del na objektih pod klasifikacijsko oznako podrazreda 12640 CC-SI bistveno odstopa od tehnologije in postopkov izvedbe del na zahtevnih objektih skupine 126 CC-SI, vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik svojih navedb ni konkretiziral, saj (niti primeroma) ne navaja, kakšne so te bistvene razlike in v čem je gradnja takih objektov zahtevnejša od drugih zahtevnih objektov iz skupine 126 CC-SI. Naročnik sicer izpostavlja prisotnost izjemno zahtevne in občutljive medicinske opreme, ki jo je potrebno ves čas gradnje varovati z izjemno strokovnimi prijemi. Državna revizijska komisija s tem argumentom ne more soglašati, saj prisotnost zahtevne medicinske opreme ni izključna lastnost stavb podrazreda 12640 CC-SI in po mnenju Državne revizijske komisije tudi izkazovanje posebnih znanj in sposobnosti priprave prostora za umestitev medicinske opreme ni vezana le na tovrstne objekte " prvi vlagatelj na primer navaja, da je v preteklih petih letih med drugimi izvedel primerljiva GOI dela na objektu Medicinske fakultete v Mariboru (klasifikacijska oznaka 12630 CC-SI), ki vsebuje laboratorije, operacijske sobe, pisarne in kabinete, ki jih je nato pripravil in v celoti opremil z medicinsko in ostalo opremo.

Naročnik se sklicuje še na to, da bodo dela potekala v živem objektu, to je ob sočasnem izvajanju zdravstvene dejavnosti, delo v zdravstvenem okolju pa od izvajalcev zahteva poznavanje in upoštevanje specialnih predpisov (npr. strogih sanitarnih in drugih varnostnih predpisov) in v zvezi s tem posebne prilagoditve in znanja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz besedila referenčnih pogojev ne izhaja zahteva po preteklem izvajanju GOI del ob sočasnem izvajanju zdravstvene dejavnosti, kar pomeni, da lahko zapisane pogoje izpolnijo tudi ponudniki, ki so izvajali dela na novogradnji iz podrazreda 12640 CC-SI in kot taki nimajo izkušenj z delom na objektih, v katerih se je hkrati izvajala zdravstvena dejavnost, pa tudi sicer se zahteva po poznavanju predpisov in upoštevanju specialnih predpisov ne more nanašati na ugotavljanje sposobnosti izvedbe GOI del. Predpise mora namreč upoštevati vsak na katerega se nanašajo, ne glede na pretekle izkušnje Državna revizijska komisija zato navedenega argumenta naročnika ne more upoštevati kot relevantnega v prid omejitvi upoštevnosti objekta iz referenčnega pogoja.

Navedeno velja tudi glede sklicevanja naročnika na to, da bodo morali izvajalci podpisati poseben "Sporazum o organizaciji, izvajanju in zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom na skupnem delovišču", saj je v zvezi s skupnimi ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu tak pisni sporazum določen že v 39. členu Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011). Kot je Državna revizijska komisija že navedla, predpise mora upoštevati vsak na katerega se nanašajo, ne glede na pretekle izkušnje.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik ni predstavil prepričljivih argumentov, ki bi utemeljevali omejitev vrste za sporni referenci upoštevnih objektov. Glede na navedbe prvega vlagatelja in naročnika po prepričanju Državne revizijske komisije (v smislu predpisov s področja javnega naročanja) v konkretnem primeru ni mogoče napraviti ustrezno utemeljenega in prepričljivega zaključka, sorazmerno povezanega s predmetom naročila, zakaj bi gospodarski subjekti (potencialni ponudniki), v navezavi na zadevni predmet javnega naročila, izkazovali izpolnjevanje tehnične sposobnosti zgolj z uspešno zgrajeno stavbo za zdravstveno oskrbo (podrazred 12640), ne pa tudi z istovrstnimi izvedenimi deli dobro opravljene gradnje drugih zahtevnih objektov skupine 126 CC-SI.

Enak zaključek je Državna revizijska komisija napravila tudi glede trditev prvega vlagatelja, ki se nanašajo na zahteve razpisne dokumentacije v povezavi z odgovornim vodjo del v drugi alineji referenčnega pogoja. Naročnik ni utemeljil, v čem je prednost odgovornega vodje del, ki ima referenco pri GOI delih na objektih, namenjenim zdravstveni dejavnosti, v primerjavi z odgovornimi vodji del, ki imajo za referenco gradnje drugih, po zahtevnosti in vsebini izvedenih del primerljivih nestanovanjskih stavb splošnega družbenega pomena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s postavitvijo zahtev razpisne dokumentacije v vsebini, ki izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa, kršil določbo osmega odstavka 41. člena ZJN-2, v zvezi s tem pa tudi določbe 7. člena (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki), 9. člena (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) in 10. člena (načelo sorazmernosti) ZJN-2. Ker je prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s postavitvijo zahtev razpisne dokumentacije v omenjenem delu ravnal neskladno z določbami ZJN-2, je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo prvega vlagatelja na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila, kot to izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa. Z razveljavitvijo posameznih delov razpisne dokumentacije se postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo priprave razpisne dokumentacije (4. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval, razpisno dokumentacijo ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije ustrezno spremeni in spremembe objavi skladno z ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Drugi vlagatelj kot sporno izpostavlja določitev prekratkega roka za prejem ponudb, s čimer mu je naročnik onemogočil pripravo popolne ponudbe in zatrjuje, da naročnik pri določitvi roka ni upošteval zapletenosti naročila in časa, potrebnega za pripravo ponudb, razpisno dokumentacijo pa je še dodatno spreminjal in sicer v delu, ki se nanašajo na popis, ti popisi pa imajo po mnenju vlagatelja velik, neposreden vpliv na pripravo ponudbe, zato bi moral rok za oddajo ponudb ustrezno podaljšati.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da se ponudba šteje za pravočasno, če prispe k naročniku najkasneje do dne 4. 6. 2013 do 12. ure. Z odgovorom na 33. postavljeno vprašanje dne 21. 5. 2013 in objavo JN6613/2013 na Portalu javnih naročil dne 22. 5. 2013 je naročnik rok za predložitev ponudb podaljšal na 6. 6. 2013 do 13. ure. V nadaljevanju je nato dvakrat zavrnil prošnjo oz. poziv za podaljšanje roka (odgovora na 38. in 44. vprašanje).

Pravila glede določanja rokov so urejena v ZJN-2 (50.-56. člen ZJN-2), ki v 50. členu določa, da mora naročnik pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene s tem zakonom. 51. člen ZJN-2 določa, da mora biti rok za prejem ponudb v odprtem postopku najmanj 40 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije. Vendar pa zgolj na podlagi navedenega še ni mogoče zaključiti, da je bil rok za prejem ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila skladen tudi s prvim odstavkom 50. člena ZJN-2. Omenjeni rok je minimalni rok in je zato potrebno pri presoji primernosti roka skladno s prvim odstavkom 50. člena ZJN-2 v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali je rok primeren glede na zapletenost naročila in glede na čas, ki je potreben za pripravo ponudbe. Pri tem je dokazno breme, da rok za prejem ponudb ni primeren, oziroma je prekratek, glede na navedene okoliščine, na vlagatelju. Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN smiselno uporabljajo v reviziji oddaje javnih naročil, mora namreč tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, le-tega tudi dokazati, oziroma zanj predlagati dokaze. V postopkih oddaje javnih naročil, ki jih naročnikom ni treba objavljati v Uradnem glasilu Evropske unije, minimalni roki za prejem ponudb v ZJN-2 niso določeni, zato je ustreznost njihove dolžine treba presojati v vsakem posameznem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč pri tem konkretne okoliščine posameznega primera. Osnovna naročnikova dolžnost v zvezi z določitvijo dolžine roka za prejem ponudb pa je v tem, da ponudnikom omogoči dovolj časa, da se ponudniki seznanijo z vsemi potrebnimi informacijami ter, da zberejo vso zahtevano dokumentacijo in pripravijo popolno ponudbo.

V konkretnem primeru je naročnik razpisno dokumentacijo objavil dne 25. 4. 2013, obvestilo o javnem naročilu v Uradnem listu Evropske unije pa je odposlal dne 24. 4. 2013. Glede na to, da je kot rok za prejem ponudb določil 4. 6. 2013 oziroma kasneje 6. 6. 2013, je potrebno ugotoviti, da je naročnik z rokom 41 oziroma 43 dni zadostil zahtevi po minimalnem (štiridesetdnevnem) roku iz 51. člena ZJN-2.

Drugi vlagatelj svojo navedbo o prekratkem postavljenem roku utemeljuje predvsem s tem, da si je že od objave razpisne dokumentacije prizadeval pridobiti ponudbe posameznih izvajalcev glede na popise, pa je prejel zgolj več (telefonskih in pismenih) odgovorov, da ponudb do roka za oddajo ponudbe (6. 6. 2013) ni mogoče pripraviti in zaradi česar tudi sam ni mogel oblikovati cen in pripraviti ponudbe, sploh ob upoštevanju naknadnih sprememb popisov, ki pa so ostali enako zapleteni in pomanjkljivi. Drugi vlagatelj je v dokaz svojim navedbam priložil tudi izjavi dveh poslovnih partnerjev, pri katerih je povpraševal v zvezi z oddajo ponudbe: iz dopisa podjetja Bavaria-iT, d.o.o. z dne 4. 6. 2013 tako izhaja, da zaradi preobsežnosti in tehnološke zahtevnosti objavljenih popisov ponudbe ne morejo pripraviti v tako kratkem času, problematične pa so tudi pomanjkljivosti v popisih, ki predstavljajo veliko finančno tveganje. Podobni razlogi (zahtevnost, dokumentacije, pomanjkljivosti v popisih) izhajajo tudi iz dopisa podjetja Elektronabava, d.o.o. z dne 3. 6. 2013. Iz obeh dopisov še izhaja, da se je drugi vlagatelj na navedeni podjetji obrnil dne 29. 4. 2013 (Bavaria-iT, d.o.o.) oz. dne 25. 4. 2013 (Elektronabava, d.o.o.). Iz obeh priloženih dopisov izhaja, da je drugi vlagatelj s pripravo ponudbe začel pravočasno, torej neposredno po objavi razpisne dokumentacije dne 25. 4. 2013 in temu naročnik niti ne oporeka.

Iz pregleda vprašanj in odgovorov na Portalu javnih naročil je razvidno, da so ponudniki postavili 44 vprašanj, v katerih so izpostavili številne pomanjkljivosti v razpisni dokumentaciji, naročnik pa je posledično razpisno dokumentacijo večkrat spremenil ali pojasnjeval. Res je, kot trdi naročnik, da je na vprašanja odgovarjal v kratkih in zakonskih rokih, vendar količina in vsebina vprašanj ter tudi odgovorov naročnika kaže na to, da je (bila) razpisna dokumentacija mestoma resnično pomanjkljiva, vsekakor pa glede na obsežnost projekta zapletena. Naročnik še izpostavlja, da je prejel več ponudb za posamezne sklope javnega naročila, vendar je po drugi strani tudi res, da je bil na Portalu javnih naročil štirikrat naprošen za podaljšanje roka, zato le z dejstvom prejema določenega števila ponudb in dejstvom, da je na vprašanja ponudnikov odgovarjal v zakonsko določenih rokih še ni moč zaključiti, da je bil rok za pripravo ponudb ustrezen. Prekratko postavljen rok za prejem ponudb lahko negativno vpliva na odzivnost in pripravljenost gospodarskih subjektov za sodelovanje v postopkih javnega naročanja in to še toliko bolj, ko je ponudnik odvisen od podizvajalcev ali partnerjev oziroma ko se mora pri pripravi ponudbe obračati na druge gospodarske subjekte (Zakon o javnem naročanju s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2007, str. 247).

Državna revizijska komisija je zato ob upoštevanju vseh navedenih dejstev in dokazov s strani vlagatelja in odgovora naročnika ocenila, da je vlagatelj uspel izkazati, da je rok za prejem ponudb, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji, v nasprotju s prvim odstavkom 50. člena ZJN-2, saj vlagatelju, glede na številne spremembe (tudi v popisu del) ne zagotavlja časa, potrebnega za pripravo pravočasne in popolne ponudbe. S tem povezani revizijski očitki vlagatelja so zato utemeljeni.

Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo drugega vlagatelja na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila določila razpisne dokumentacije, v katerih je določen rok za prejem ponudb. Naročnik mora zato v predmetnem postopku oddaje javnega naročila določiti nov rok za prejem ponudb, pri čemer mora upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa. Naročnik bo moral v postopku oddaje predmetnega javnega naročila določiti primeren rok za prejem ponudb, ki bo upošteval tudi čas, ki je potreben za pripravo ponudb.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Odločitev o stroških prvega vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan prvemu vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za plačano takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 1.500,00 EUR, medtem ko je vlagateljevo zahtevo glede povračila stroškov tiskanja in poštnine v znesku 10,00 EUR zavrnila, saj omenjenih stroškov ne ocenjuje kot potrebnih stroškov, nastalih v revizijskem postopku. Državna revizijska komisija v okviru odločanja o stroškovnem delu zahtevka tudi ni priznala zakonskih zamudnih obresti na priznane stroške, saj jih prvi vlagatelj ni zahteval.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških drugega vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan drugemu vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za plačano takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 1.500,00 EUR, ki jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v treh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.




V Ljubljani, dne 19. 7. 2013

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Begrad d.d., Kočevarjeva 4, 8000 Novo mesto
- Tames d.o.o., Ormoška cesta 14, 2250 Ptuj
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- v arhiv, tu.

Natisni stran