018-230/2013 Občina Postojna

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika po Zakonu o graditvi objektov pri izvedbi projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice - 1. sklop: nadgradnja vodovodnega sistema v občinah Postojna in Pivka", začetem na podlagi zahtevka za revizijo družbe Inštitut za ekološki inženiring d.o.o., Ljubljanska ulica 9, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Postojna, Ljubljanska cesta 4, Postojna (v nadaljevanju: naročnik) dne 23.07.2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika po Zakonu o graditvi objektov pri izvedbi projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice - 1. sklop: nadgradnja vodovodnega sistema v občinah Postojna in Pivka. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 06.05.2013, pod št. objave JN 5181/2013 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti dne 08.05.2013, pod št. objave 2013/S 089-151552.
.
Vlagatelj je z vlogo, z dne 13.06.2013, zoper vsebino razpisne dokumentacije vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se razpisna dokumentacija v spornih delih razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj navaja, da je naročnik v točki 34.4 (Tehnična in kadrovska sposobnost), v delu, ki se nanaša na reference in število kadrov, postavil neustrezne in nezakonite pogoje, ki niso povezani z javnim naročilom in niso sorazmerni z razpisanimi deli. Naročnik je od ponudnika in za vsakega odgovornega nadzornika zahteval, da izkažejo eno ali dve storitvi strokovnega nadzora po pravilih FIDIC pri gradnji na področju vodooskrbe ali kanalizacije. Vlagatelj zatrjuje, da so navedene zahteve nesorazmerne z razpisanim predmetom, s čimer je naročnik kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen Zakona o javnem naročanju - Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) oziroma ponudnikom ni zagotovil nediskriminatorne obravnave. Na navedeno, poudarja vlagatelj, je bil naročnik opozorjen že s postavljenim vprašanjem, na katerega je odgovoril, da v sporni točki niso zahtevane posebne omejitve (kot na primer dolžina trase, premer cevi, vrednost investicije "). Vlagatelj poudarja, da naročnik neupravičeno zahteva, da vsak ponudnik oziroma nadzornik (gradbeno obrtniških, strojnih in elektro del) izkazuje reference za področje storitve nadzora (in svetovanja po pravilih FIDIC) pri gradnji na področju vodooskrbe ali kanalizacije, brez kakršnihkoli dodatnih omejitev. Ni namreč enako, ali je določen strokovnjak izvajal nadzor primerljiv razpisanemu ali pa je izvajal na primer 2 m vodovodnega ali kanalizacijskega priključka na objekt. S takšno referenco ponudnik ne more izkazati, da je sposoben izpeljati strokovni nadzor po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami; v nadaljevanju: ZGO-1) oziroma svetovanje po FIDIC pravilih za celoten vodovodni sistem, kot ga razpisuje naročnik. Takšna zahteva je neustrezna, saj je tudi skladno z ZGO-1 za posamezna dela in objekte predvideno, kdo jih lahko nadzira. Navedeno pomeni da npr. hišnega priključka, ki sodi med enostavne objekte, ni mogoče enačiti z razpisanimi deli, ki sodijo med zahtevne objekte. Inženirji za svoje področje dela opravljajo strokovni izpit in so vpisani v Inženirsko zbornico Slovenije za posamezno področje in posamezno stopnjo nadzora, ki ga lahko opravljajo. Ker gre pri nadzoru pri konkretnem javnem naročilu za zahteven objekt, je neustrezno, da izvedbo storitve lahko opravlja nekdo, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev. Z opisanim je naročnik kršil tudi načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2), saj je nezakonito in nedopustno razširil število ponudnikov, ki lahko izpolnijo razpisane zahteve, s ponujenimi kadri pa ne morejo izvesti razpisane storitve. Vlagatelj navaja, da je naročnik očitno pripravil razpisno dokumentacijo po meri vnaprej znanega ponudnika. Vlagatelj še navaja, da so nesorazmerne tudi zahteve naročnika, ki se nanašajo na pogoj 11 (Odgovorni nadzornik posameznih del - gradbeno obrtniških del), saj neutemeljeno zahteva dva odgovorna nadzornika gradbeno obrtniških del. Prav tako je nesorazmerna zahteva naročnika, ki se nanaša na pogoj 14 (Koordinator za varnost in zdravje pri delu), kjer je naročnik zahteval dva takšna koordinatorja. Za postavljanje navedenih zahtev naročnik nima zakonske podlage, prav tako za izvedbo razpisane storitve ni potrebno, da ponudnik zagotovi po dva takšna kadra, saj bi celotno javno naročilo lahno izvedla en nadzornik gradbeno obrtniških del in en koordinator za varnost in zdravje pri delu.
Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (dokument št. 430-16/2013-13, z dne 27.06.2013). Naročnik citira sporne točke razpisne dokumentacije in pojasnjuje, da je zahteval reference storitev nadzora in svetovanja po pravilih FIDIC pri gradnji na področju vodooskrbe in kanalizacije le za ponudnika in za njegovega odgovornega nadzornika. Naročnik navaja, da mora v razpisni dokumentaciji določiti pogoje za priznanje osnovne, poklicne, ekonomsko finančne in kadrovsko tehnične dokumentacije. Te zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Namen določitve zahtev mora biti usmerjen v zagotavljanje dejanske usposobljenosti gospodarskih subjektov, njihov obseg pa mora biti sorazmeren z zahtevnostjo razpisanega predmeta. Naročnik navaja, da so pogoji, ki se nanašajo na preverjanje tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnika v ZJN-2 našteti zgolj fakultativno, kar pomeni, da jih lahko določi po lastni presoji, upoštevaje pri tem predmet in njegove specifične lastnosti. Ob upoštevanju navedenega mu ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja oziroma nesorazmernosti zahtev ali nepovezanosti slednjih z razpisanim predmetom iz razloga, ker po vlagateljevemu mnenju niso dovolj stroge. Smiselno enako odločitev je Državna revizijska komisija sprejela v več svojih odločitvah (npr. zadevi št. 018-228/2011 in 018-216/2010). Poleg tega je mogoče konkurenco omejevati le s strogimi pogoji, ki krog potencialnih ponudnikov ožijo, tudi v tem primeru pa morajo ponudniki takšno diskriminatornost dokazati. Naročnik še pojasnjuje, da so se splošna določila FIDIC pogodb v Sloveniji začela uporabljati že več kot pred 30 leti, v zadnjih 10 letih pa se uporabljajo predvsem za infrastrukturne projekte, ki se financirajo s sredstvi EU. Pri svetovanju po pravilih FIDIC ne gre za zahtevo po tehnično - strokovnem inženirskem znanju, pač pa za določanje splošnih pogojev pogodbe med naročnikom in svetovalnim inženirjem, način rednega poročanja in reševanja sporov ter vodenja projekta. Znanje oziroma poznavanje pravil FIDIC torej ni pogojeno z zahtevnostjo oziroma nezahtevnostjo objekta in z njegovo vrednostjo, pač pa je takšen postopek proceduralno enak ne glede na zahtevnost objekta in vrednost investicije. Naročnik se prav tako ne strinja z vlagateljem, da je bil že s posredovanim vprašanjem seznanjen z očitano kršitvijo. Naročnik se v nadaljevanju sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-138/2013 in navaja, da je že v točki 29.4 razpisne dokumentacije zahteval, da bodo morali inženir oziroma odgovorni nadzornik in odgovorni nadzorniki posameznih del izpolnjevati vse pogoje, ki jih zahteva ZGO-1 in ostala veljavna zakonodaja. Odsotnost določitve zahtevnosti referenčnega projekta ali dolžine izvedenih vodovodov v referenčnem projektu tako ne pomeni, da lahko popolno ponudbo oddajo tudi ponudniki, ki ne razpolagajo s kadrom, ki izpolnjuje pogoje iz ZGO-1 za izvedbo projekta, ki je predmet tega javnega naročila. Naročnik zavrača tudi vlagateljev očitek, ki se nanaša na zahtevi po dveh odgovornih nadzornikih gradbeno obrtniških del in po dveh koordinatorjih za varnost in zdravje pri delu. Naročnik zatrjuje, da takšna zahteva ni nesorazmerna, saj gre pri razpisani storitvi za količinsko in prostorsko velik obseg razpisanih del oziroma je predvideno minimalno vsaj šest gradbišč, ki bodo terensko razpršena po predvidenem območju in odsekih trase vodovoda med Postojno in Pivko, nekatera tudi na oddaljenih in težko dostopnih lokacijah. Prav iz navedenega razloga in kratkega izvedbenega roka je naročnik postavil sporni zahtevi in od njiju ne bo odstopil, saj želi zagotoviti kvalitetno izvedbo gradbenih in obrtniških del (kar je ključno pri hidravlični izboljšavi in novogradnji cevovodov, ki bodo za cca. 50 do 100 let zagotavljali varno oskrbo z neoporečno pitno vodo na območju Postojne in Pivke).
Naročnik je z vlogo, z dne 02.07.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Med naročnikom in vlagateljem je spor v tem, ali je naročnik z določitvijo posameznih pogojev ravnal skladno z ZJN-2. Vlagatelj namreč zatrjuje, da bi moral naročnik določene referenčne in kadrovske zahteve zaostriti ter hkrati očita naročniku, da je neutemeljeno zahteval dva odgovorna nadzornika gradbeno obrtniških del in dva koordinatorja za varnost in zdravje pri delu.
ZJN-2 v drugem odstavku 45. člena določa le nekatera možna dokazila za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, medtem ko mora vsebino pogojev in zahtevano raven usposobljenosti določiti naročnik, upoštevaje pri tem kompleksnost predmeta javnega naročila in njegove značilnosti. Naročnik pri tem ni povsem avtonomen, saj ga omejujejo pravila javnega naročanja, ki so primarno izražena skozi temeljna načela. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da morajo biti tovrstne naročnikove zahteve povezane s predmetom javnega naročila, njihov obseg pa sorazmeren z zahtevnostjo razpisanega predmeta.
Naročnik je v točki 34.4 (Tehnična in kadrovska sposobnost) postavil naslednje referenčne in kadrovske zahteve::
"9. Reference: Ponudnik - FIDIC:
Da ima ponudnik v obdobju zadnjih petih (5) let uspešno izvedeni vsaj dve (2) storitvi nadzora in svetovanja po pravilih FIDIC pri gradnji na področju vodooskrbe in kanalizacije.
9 A. Reference: Ponudnik - ZGO
Da ima ponudnik v obdobju zadnjih petih (5) let uspešno izvedeni vsaj dve storitvi strokovnega nadzora pri gradnji na področju vodooskrbe ali kanalizacije.
10. Reference: Odgovorni nadzornik - FIDIC:
Da ponudnikov odgovorni nadzornik izpolnjuje pogoje Zakona o graditvi objektov in ima v zadnjih petih (5) letih, kot odgovorni nadzornik, uspešno izvedeni vsaj dve (2) storitvi nadzora in svetovanja po pravilih FIDIC pri gradnji na področju vodooskrbe ali kanalizacije.
Odgovorni nadzornik mora imeti vsaj deset (10) let delovnih izkušenj.
11. Reference Odgovorni nadzornik posameznih del - gradbeno obrtniških del:
Ponudnik ponudi in zagotovi dva (2) odgovorna nadzornika gradbeno obrtniških del, ki izpolnjujeta pogoje Zakona o graditvi objektov.
Posamezni odgovorni nadzornik gradbeno obrtniških del ima v zadnjih petih (5) letih, kot odgovorni nadzornik gradbeno obrtniških del, uspešno izvedeno vsaj eno (1) storitev strokovnega nadzora pri gradnji na področju vodooskrbe ali kanalizacije.
Odgovorni nadzornik gradbeno obrtniških del mora imeti vsaj deset (10) let delovnih izkušenj.
12. Reference: Odgovorni nadzornik posameznih del - elektro instalacij in električne opreme:
Da ponudnikov odgovorni nadzornik elektroinstalacij in električne opreme izpolnjuje pogoje Zakona o graditvi objektov in ima v zadnjih petih (5) letih, kot odgovorni nadzornik elektro inštalacij in električne opreme, uspešno izvedeno vsaj eno (1) storitev strokovnega nadzora pri gradnji na področju vodooskrbe ali kanalizacije.
Odgovorni nadzornik elektro instalacij in električne opreme mora imeti vsaj deset (10) let delovnih izkušenj.
13. Reference Odgovorni nadzornik posameznih del - strojnih instalacij in strojne opreme:
Da ponudnikov odgovorni nadzornik strojnih instalacij in strojne opreme izpolnjuje pogoje Zakona o graditvi objektov in ima v zadnjih petih (5) letih, kot odgovorni nadzornik strojnih instalacij in strojne opreme, uspešno izvedeno vsaj eno (1) storitev strokovnega nadzora pri gradnji na področju vodooskrbe ali kanalizacije.
Odgovorni nadzornik strojnih instalacij in strojne opreme mora imeti vsaj deset (10) let delovnih izkušenj.
14. Reference Koordinator za varnost in zdravje pri delu:
Ponudnik ponudi in zagotovi vsaj dva (2) koordinatorja za varnost in zdravje pri delu. Posamezni pooblaščen koordinator za varnost in zdravje pri delu ima v zadnjih petih (5) letih, kot pooblaščeni koordinator za varnost in zdravje pri delu, uspešno izvedeno vsaj eno (1) storitev kot pooblaščeni koordinator za varnost in zdravje pri delu na področju vodooskrbe."
Pooblačeni koordinator za varnost in zdravje pri delu mora imeti vsaj deset (10) let delovnih izkušenj.
V fazi pojasnjevanja razpisne dokumentacije, je eden izmed potencialnih ponudnikov postavil naslednje vprašanje (naročnik je vprašanje in odgovor nanj objavil na Portalu javnih naročil dne 10.06.2013):
"Naročnik je pod točko 34.4 (Tehnična in kadrovska sposobnost zahteval storitve nadzora in svetovanja po pravilih FIDIC in/ter storitve strokovnega nadzora pri gradnji na področju vodooskrbe ali kanalizacije. Zanima nas, ali so kakšne omejitve pri izpolnjevanju pogoja (dolžina trase, premer cevi, vrednost investicije ") in ali lahko izpolnimo pogoj tudi s strokovnim nadzorom za objekt po FIDIC pravilih, v sklopu katere se je izvajala tudi vodooskrba in kanalizacija""
Naročnik je odgovoril, "da v točki 34.4 za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti niso zahtevane posebne omejitve (kot na primer dolžina trase, premer cevi, vrednost investicije) in da bo skladno z navedenimi pogoji, takšno referenco smatral kot ustrezno".
Iz citiranih zahtev je mogoče razbrati, da je naročnik zahteval reference od vsakega posameznega ponudnika ter posebej še od njihovih imenovanih kadrov. Od ponudnika je zahteval dve uspešno izvedeni referenci nadzora in svetovanja po pravilih FIDIC s področja razpisanih storitev in dve uspešno izvedeni referenci pri izvajanju nadzora pri gradnji na področju vodooskrbe ali kanalizacije. Dve uspešno izvedeni referenci storitev nadzora in svetovanja po pravilih FIDIC je naročnik zahteval le še od odgovornega nadzornika del. Za vse ostale (ključne) kadre je bila zahtevana (uspešno izvedena) ena referenca s področja dela, ki ga bodo opravljali. Iz citiranih pogojev tudi izhaja, da morajo odgovorni nadzornik in vsi odgovorni nadzorniki posameznih del (gradbeno obrtniških del, elektro inštalacij in električne opreme ter strojnih inštalacij in strojne opreme) izpolnjevati pogoje iz ZGO-1. Naročnik je v obravnavanem primeru zahteval enega odgovornega nadzornika (FIDIC) in enega odgovornega nadzornika elektro inštalacij in električne opreme ter strojnih inštalacij in strojne opreme ter dva odgovorna nadzornika gradbeno obrtniških del in dva koordinatorja za varnost in zdravje pri delu. Iz citiranih zahtev še izhaja, da se morajo referenčni projekti nanašati na zadnjih pet let (kar je naročnik spremenil z odgovorom na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov, vprašanje in odgovor pa objavil na Portalu javnih naročil dne 26.06.2013) ter da morajo imeti vsi ključni kadri vsaj deset let delovnih izkušenj. Drugih vsebinskih zahtev v zvezi z referencami (ki bi se npr. nanašale na dolžino trase, premer cevi, vrednost investicije ) naročnik ni postavil, kar je dodatno potrdil še s citiranim odgovorom.
V zvezi z vlagateljevim očitkom, da naročnik pri postavljenih referencah ni postavil dodatnih omejitev (oziroma strožjih kriterijev), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje niti ne dokazuje, kako očitane kršitve naročnika posegajo oziroma bi lahko posegale v njegov pravni položaj ali ekonomski interes. Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Aktivno legitimirana oseba iz prvega odstavka 14. člena ZPVPJN z vložitvijo zahtevka za revizijo zavaruje svoj pravni položaj, ne more pa uveljavljati objektivnih naročnikovih kršitev pravil javnega naročanja, ki neposredno ne posegajo v položaj ponudnika v konkretnem postopku oddaje javnega naročila tako, da mu onemogočajo oziroma otežujejo sodelovanje v postopku ali imajo za posledico nezakonito zavrnitev njegove ponudbe. Kršitev oziroma kršitve, ki jih zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo morajo imeti torej za posledico verjeten nastanek škode, ki se kaže kot posledica nezakonitega onemogočanja pri pridobitvi konkretnega javnega naročila.
Vlagatelj sicer zatrjuje kršitev naročnika, vendar pa ne zatrjuje in dokazuje, da zaradi postavljenih zahtev ne bo mogel oddati (popolne) ponudbe za predmetno javno naročilo in sodelovati v konkretnem postopku javnega naročanja. Vlagatelj zatrjuje le, da je naročnik v konkretnem primeru nedopustno razširil število ponudnikov, ki lahko izpolnijo razpisane zahteve in da takšne zahteve nasprotujejo načelu gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2).
Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga oziroma naročenih storitev in gradenj. Že po naravi stvari se zato posamezen ponudnik v revizijskem postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kot je opredeljeno v prvem odstavku 6. člena ZJN-2, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnika, ki je, kot je bilo že zapisano, v tem, da se na enakopravnih osnovah poteguje za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja, zlorabe ali samovolja naročnika. Ponudnik torej z zahtevkom za revizijo, vloženim v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN, ščiti svoj lasten ekonomski interes, pravno varstvo javnega interesa pa lahko, skladno z drugim odstavkom 14. člena in prvim odstavkom 6. člena ZPVPJN, uveljavljajo zagovorniki javnega interesa, ki so našteti v drugem odstavku 6. člena. Navedeno določilo predvideva, da javni interes, ki se kaže tudi v zagotavljanju gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, varujejo ministrstvo, pristojno za finance, Računsko sodišče Republike Slovenije, organ, pristojen za varstvo konkurence in organ, pristojen za preprečevanje korupcije. Ti organi namreč v primeru, če je bil ali bi lahko bil zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes, le-tega zaščitijo z vložitvijo zahtevka za revizijo, ki ga lahko v predrevizijskem postopku vložijo v katerikoli fazi postopka oddaje javnega naročila, vendar najkasneje do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila oziroma priznanju sposobnosti. Po končanem predrevizijskem postopku lahko navedeni organi uveljavljajo pravno varstvo v revizijskem postopku, prav tako pa lahko vložijo zahtevo za pravno varstvo javnega interesa tudi v sodnem postopku (tretji in četrti odstavek 6. člena ZPVPJN).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo torej zatrjuje kršitev temeljnega načela, ki prvenstveno varuje javni interes, ne pa interesa ponudnika, pri čemer pa ne konkretizira, katero specifično pravilo javnega naročanja je prekršil naročnik, niti ne navaja, na kakšen način domnevno negospodarno ravnanje naročnika vpliva na njegov položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka je, kot že izhaja iz te obrazložitve, mogoče priznati le tistemu subjektu, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje konkretno kršitev pravil javnega naročanja ter hkrati izkaže, da mu je zaradi te, v zahtevku za revizijo zatrjevane kršitve, v celoti onemogočeno ali vsaj oteženo sodelovanje v postopku oziroma, da je bila njegova ponudba nezakonito zavrnjena. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zahtevka za revizijo ni razvidno, kako naj bi navedena ravnanja naročnika, ki naj bi bila po mnenju vlagatelja v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, vplivala na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oziroma na kakšen način naj bi onemogočala in oteževala njegovo sodelovanje v tem postopku. Nasprotno. Iz vlagateljevega zahtevka za revizijo izhaja zlasti njegova bojazen, da bo z obstoječo razpisno dokumentacijo oškodovan predvsem naročnik, saj naj bi mu slednja ne omogočala izbire ponudnika, ki bi bil v celoti usposobljen za razpisano storitev.
Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom tudi v tem, da je očitek vlagatelja, da naj bi naročnik z določitvijo domnevno preblagega pogoja nedopustno razširil krog ponudnikov in s tem omejil konkurenco, nesmiseln. Konkurenco je namreč mogoče omejiti le s (pre)strogimi pogoji, ki število potencialnih ponudnikov zožijo. Nenazadnje pa je naročnik, kar je eden izmed temeljnih vlagateljev očitkov v tem delu revizijskega zahtevka, od vseh zahtevanih nadzornikov med drugim tudi zahteval, da izpolnjujejo vse pogoje iz ZGO-1.
Vlagatelj tudi očita naročniku, da je citirana zahteva nesorazmerna in nepovezana z razpisanim javnim naročilom iz razloga, ker je od ponudnikov zahteval dva nadzornika gradbeno obrtniških del ter dva koordinatorja za varnost in zdravje pri delu. Vlagatelj navaja, da naročnik za postavitev takšne zahteve nima zakonske podlage in da lahko celotno javno naročilo izvede (le) en nadzornik gradbeno obrtniških del in (le) en koordinator za varnost in zdravje pri delu.
Državna revizijska komisija poudarja, da mora vlagatelj, skladno z določili 6. alineje prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da pogoji, ki jih je določil naročnik, ustvarjajo diferenciacijo med ponudniki, saj ponudnikom, ki jih v celoti ne izpolnjujejo, onemogočajo uspešno sodelovanje v postopkih javnih naročil. Ob zapisanem pa je potrebno zlasti poudariti, da vlagatelj s svojimi navedbami v tem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je takšna diferenciacija neupravičena. Vlagatelj v zvezi z njimi ne pojasnjuje, zakaj naj bi bila takšna omejitev diskriminatorna, niti ne zatrjuje, da ne more ponuditi dveh nadzornikov gradbeno obrtniških del ter dveh koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu. Vlagatelj zgolj pavšalno navaja da, "naročnik za postavljanje takšnih pogojev nima zakonske podlage in da za izvedbo predmetnega javnega naročila ni potrebno, da ponudnik zagotovi po dva takšna kadra, saj lahko celotno naročilo izvede eden izmed nadzornikov gradbeno obrtniških del in en koordinator za varnost in zdravje pri delu". Takšnih zgolj pavšalnih očitkov pa Državna revizijska komisija ni mogla preveriti oziroma se ni mogla spustiti v njihovo meritorno obravnavo. Na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija zato upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena, na podlagi slednjega pa je zgoraj opredeljene revizijske navedbe vlagatelja zaradi njihove pavšalnosti in neobrazloženosti zavrnila kot neutemeljene.
Poleg tega je naročnik v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo dovolj prepričljivo pojasnil, da je kadrovske zahteve pripravil ob upoštevanju predmeta javnega naročila, ki predstavlja nadzor nad investicijo, pri kateri gre za količinsko in prostorsko velik obseg del (s tem projektom so bili ponudniki seznanjeni v Poglavju 5, na voljo pa jim je bila tudi celotna projektna dokumentacija). Kot je navedel naročnik, vsebuje projekt, ki bo predmet nadzora, več kot 40 km hidravlične izboljšave in novogradnjo cevovodov različnih dimenzij med občinama Postojna in Pivka, skladno s posameznimi odseki, podoseki in objekti, kot je predvideno v projektni dokumentaciji in gradbenih dovoljenjih. Pri tej investiciji je predvidenih minimalno 6 gradbišč, ki bodo terensko razpršena po predvidenem območju in odsekih trase vodovoda med Postojno in Pivko, nekatera tudi na oddaljenih in težko dostopnih lokacijah. Prav zaradi velike teritorialne razpršenosti projekta, oddaljenosti posameznih predvidenih gradbišč pri izvedbi del tega projekta, zaradi velikega obsega gradbenih del in izjemno kratkega roka (690 dni za sklop 1 in 2 ter 600 dni za sklop 2) za izvedbo gradbenih del te investicije, sta postavljeni zahtevi po dveh nadzornikih gradbeno obrtniških del ter po dveh koordinatorja za varnost in zdravje pri delu. Naročnik je tudi pojasnil, da pri spornem številu kadrov vztraja zlasti iz navedenih razlogov ter tudi zato, da bo zagotovil kvalitetno izvedbo gradbenih in obrtniških del (kar je ključno pri hidravlični izboljšavi in novogradnji cevovodov, ki naj bi zagotavljali varno oskrbo z neoporečno pitno vodo na območju Postojne in Pivke še nadaljnjih 50 do 100 let).
Nenazadnje pa naročnik tudi ni zahteval, da mora biti zahtevan kader lasten kader posameznega ponudnika, razpisni pogoji pa prav tako v ničemer ne definirajo ali določajo razmerja med ponudnikom in nominiranim kadrom.
Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrniti kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 23.07.2013


predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Občina Postojna, Ljubljanska cesta 4, Postojna
- Inštitut za ekološki inženiring d.o.o., Ljubljanska ulica 9, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana
- arhiv, tu

Natisni stran