018-217/2013 Občina Jesenice, Komunalna direkcija

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Nataši Jeršič, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "Izvajanje strokovnega nadzora pri investiciji - Izgradnja ostale komunalne opreme na območju Podmežakle", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik DOMINVEST d.o.o., Cesta maršala Tita 18, Jesenice (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občino Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice (v nadaljevanju: naročnik), 16. 7. 2013

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 13. 6. 2013 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25. 4. 2013 na Portalu javnih naročil, pod št. objave NMV975/2013, objavil javno naročilo "Izvajanje strokovnega nadzora pri investiciji - Izgradnja ostale komunalne opreme na območju Podmežakle". Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti.

Dne 3. 6. 2013 je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila št. 430-16/2013, s katero je odločil, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Slavku Bassanese s.p., Posavec 36, Podnart (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljevo ponudbo je naročnik kot nepopolno izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev z vlogo z dne 13. 6. 2013 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je naročnik v Obvestilu o oddaji javnega naročila zapisal, da je na podlagi pregleda in ocenjevanja ponudbe bilo ugotovljeno, da v ponudnikovi ponudbi priloženo finančno zavarovanje ni bilo žigosano in podpisano s strani zakonitega zastopnika. Vlagatelj naročniku pritrjuje, da je na vzorcu finančnega zavarovanja pozabil oz. spregledal, kje mora vzorec podpisati in žigosati, kot je to zapisano v ugotovitvah naročnika, vendar pa vlagatelj meni, da je naročnik kršil načelo transparentnosti, ki določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način po predpisanem postopku. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni ravnal po predpisanem postopku, saj so pomanjkljivosti v ponudbi zgolj formalne in ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (najnižja ponujena cena). Vlagatelj meni, da bi mu moral naročnik skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 dopustiti in omogočiti dopolnitev takšne ponudbe, česar pa naročnik ni storil, ampak je vlagateljevo ponudbo izločil. Vlagatelj v nadaljevanju še navaja, da je sledil 4.12 točki naročnikovih navodil in v ponudbi predložil zahtevano finančno zavarovanje za resnost ponudbe, kot je to zahteval naročnik. Predložil je lastno bianko menico skupaj s pooblastilom za unovčenje in menično izjavo. Pri finančnem zavarovanju za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, pa je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval parafo po podpisu pogodbe, s čimer je vlagateljeva ponudba primerna tudi iz vidika 14. točke razpisne dokumentacije. Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev 16. točke lastne razpisne dokumentacije, po kateri se naročnik zavezuje, da bo na podlagi 78. člena ZJN-2 ponudnikom dopustil in omogočil dopolnitev ponudb v delih, ki ne vplivajo na njihovo razvrstitev. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 19. 6. 2013 sprejel odločitev št. 430-16/2013, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik glede vlagateljevih očitkov pojasnjuje, da vlagatelj sam priznava, da menična izjava in pooblastila za unovčenje nista podpisana oziroma žigosana. Naročnik meni, da pomanjkljivost ni le formalna nepopolnost ponudbe. Finančno zavarovanje za resnost ponudbe po naročnikovih navedbah služi temu, da ponudniki svojih ponudb ne umikajo pred odločitvijo o oddaji javnega naročila, oz. pred podpisom pogodbe. Če bi naročnik zahteval formalno dopolnitev ponudbe, finančno zavarovanje ne bi veljalo do roka za oddajo ponudbe, s tem bi naročnik ostale ponudnike obravnaval neenakopravno. Poleg tega bi lahko vlagatelj odstopil od ponudbe in naročnik ne bi imel jamstva. Glede vlagateljevih navedb, da je sledil naročnikovim navodilom iz razpisne dokumentacije in v ponudbi predložil zahtevano finančno zavarovanje za resnost ponudbe, kot je zahteval naročnik, naročnik smatra, da je bila razpisna dokumentacija dovolj jasna, da so ponudniki lahko pripravili popolno ponudbo. Naročnik navaja, da je v povabilu razpisne dokumentacije na strani št. 3 navedel, da morajo biti ponudbe pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo tega javnega razpisa. Prav tako je v 7.1 točki razpisne dokumentacije navedeno, da morajo biti vse priloge izpolnjene, podpisane in žigosane s strani ponudnika. Naročnik meni, da ni kršil lastne razpisne dokumentacije, kajti v kolikor bi smatral, da je pomanjkljivost le formalna nepopolnost, bi vlagatelja pozval k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe. Naročnik se z vlagateljem strinja, da je predložil pravilno izpolnjeno bianco menico, vendar pa naročnik brez menične izjave in pooblastila za unovčenje v primeru umika ponudbe finančnega zavarovanja ne bi mogel unovčiti. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo.

Naročnik je dne 24. 6. 2013 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o zakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju vlagateljeve ponudbe. Pri tem je med strankama sporno, ali so ugotovljene pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe takšne narave, da bi ga moral naročnik pozvati na formalno dopolnitev ponudbe.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika, ter ostale spisovne dokumentacije, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (17. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2). Iz 78. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v primeru, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila z dne 3. 6. 2013 izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila kot nepopolno ponudbo, ker v vlagateljevi ponudbi priloženo finančno zavarovanje ni žigosano in ne podpisano s strani zakonitega zastopnika. Iz naročnikove določitve še izhaja, da menična izjava ni podpisana in ne žigosana, pooblastilo za unovčenje menice pa je le žigosano, ne pa tudi podpisano, kar pomeni, da v vlagateljevi ponudbi priloženo finančno zavarovanje po naročnikovem mnenju ni veljavno.

Državna revizijska komisija je z namenom razrešitve spora najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik glede finančnega zavarovanja v 4.12 točki določil:
"- finančno zavarovanje za resnost ponudbe; ponudnik mora priložiti lastno bianco menico skupaj s pooblastilom za unovčenje in menično izjavo v višini 5.000,00 " (vzorec teksta je v
prilogi št. I/1 in I/2). Podrobna določila so podana v I. delu razpisne dokumentacije z naslovom: Finančna zavarovanja;
Po podpisu pogodbe (izbrani ponudnik):
- finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti; kot sestavni del ponudbene dokumentacije mora biti obrazec o sprejemanju načina finančnega zavarovanja parafiran, to je podpisan s strani ponudnika (priloga št. I/3)"

V poglavju G. FINANČNA ZAVAROVANJA je opisan način zavarovanja za resnosti ponudbe: "Ponudnik mora, kot finančno zavarovanje za resnost ponudbe, v ponudbi priložiti eno bianco menico (neizpolnjeno), s pooblastilom za unovčenje in menično izjavo, v višini 5.000,00 " (prilogi št. G/1 in G/2). Finančno zavarovanje za resnost ponudbe, mora veljati še najmanj 10 dni po preteku veljavnosti ponudbe, ki jo ponudnik poda v obrazcu ponudbe. V primeru veljavnosti ponudbe po tej razpisni dokumentaciji (120 dni), je rok veljavnosti finančnega zavarovanja najmanj do dne 24.09.2013["]".

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila isto dejansko stanje, kot ga v odločitvi o oddaji javnega naročila navaja naročnik in je tudi sicer med strankama nesporno, in sicer da je vlagatelj predložil Vzorec finančnega zavarovanja za resnost ponudbe oz. menično izjavo (PRILOGA št. G/1), ki ni podpisana in ne žigosana, pooblastilo za unovčenje menice, ki prav tako ni podpisano s strani zakonitega zastopnika in bianko menico. Naročnik sicer priznava, da je vlagatelj predložil pravilno izpolnjeno bianko menico, vendar meni, da je brez menične izjave in pooblastila za unovčenje v primeru umika ponudbe takšna menica neunovčljiva, čemur v celoti pritrjuje tudi Državna revizijska komisija. Bianko menico ureja določilo drugega odstavka 16. člena Zakon o menici (Uradni list RS, št. 13/1994 s sprem.), ki dopušča, da je menica v času izdaje nepopolna, vendar pa mora biti menični blanket naknadno izpolnjen glede vseh bistvenih sestavin, da bi ustvarjal veljavno menično zavezo. Menični blanket na podlagi navedene določbe izpolni menični upnik na podlagi sporazuma, ki opredeljuje naročnikovo pravico do izpolnitve. Pri bianko menici izroči izdajatelj menice (to je vlagatelj) pridobitelju (v obravnavanem primeru naročniku) pooblastilo, da pridobitelj (naročnik) izpolni blanket in s tem zaveže izdajatelja (vlagatelja). V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija glede na ugotovljeno dejstvo, da tako menična izjava kakor pooblastilo za unovčenje menice nista podpisana s strani zakonitega zastopnika oz. izdajatelja menice, vlagatelj ni zavezal oz. pooblastil naročnika na izpolnitev menice, zaradi česar je takšna menica neunovčljiva. Navedena pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe pa upoštevaje menične predpise ni mogoče oceniti kot formalne pomanjkljivost, v smislu oblične pomanjkljivosti neznatne narave (kot je manjkajoča parafa), ki bi jo bilo mogoče odpraviti v okviru instituta dopustne dopolnitve ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Naročnik v zvezi s tem po presoji Državne revizijske komisije utemeljeno pripominja, da če se takšna ponudba ne bi izločila iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, bi lahko naročnik v primeru, da vlagatelj umakne svojo ponudbo, v konkretnem primeru ostal brez zahtevanega finančnega zavarovanja. Na drugi strani pa bi naročnik v primeru, da bi vlagatelju dopustil dopolnjevanje takšne ponudbe, ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave med ponudniki (8. člena ZJN-2).

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za vplačano takso. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 16. 7. 2013

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- DOMINVEST d.o.o., Cesta maršala Tita 18, Jesenice,
- Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice,
- Slavko Bassanese s.p., Posavec 36, Podnart,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv - tu.

Natisni stran