018-194/2013 Občina Brezovica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela kot članov senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice (1. sklop), Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Brezovica"", v sklopu A: "Izgradnja kanalizacije", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Garnol d.o.o., Laze 18a, Kranj, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Brezovica, Tržaška cesta 390, Brezovica (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 7. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice (1. sklop), Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Brezovica", katerega obvestilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 1. 10. 2012, pod št. objave JN10508/2012 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 6. 10. 2012, pod št. objave 2012/S 193-317126. Naročnik je z odločitvijo o oddaji javnega naročila, št. 43011-03/2011, z dne 9. 5. 2013, ponudnike obvestil, da se v sklopu A: "Izgradnja kanalizacije" kot najugodnejši ponudnik izberejo ponudniki v skupnem nastopu: CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto, Hidrotehnik d.d. Ljubljana, Slovenčeva 97, Ljubljana in Hidroinženiring d.o.o., Slovenčeva 95, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 23. 5. 2013 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila. Navaja, da je že v prvem revizijskem zahtevku izpostavil napake v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika, katerih se v tej fazi postopka ne da več sanirati, saj izbrani ponudnik treh postavk ni izpolnil niti s ceno na enoto niti s skupno vrednostjo postavke. Potem ko je Državna revizijska komisija z odločitvijo, št. 018-112/2013-6, razveljavila prvotno odločitev o oddaji naročila izbranemu ponudniku, ga je naročnik pozval k pojasnilu, v katerem je izbrani ponudnik pojasnil, da navedene prazne postavke ponuja v okviru drugih postavk ter da jih bo izvedel hkrati z drugimi postavkami. Navedeno ravnanje izbranega ponudnika po mnenju vlagatelja predstavlja nedopustno spremembo ponudbe in kršitev zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj izpostavi prakso Državne revizijske komisije glede dopustnega dopolnjevanja formalnih nepopolnosti ponudbe in glede neizpolnjenih postavk ponudbenega predračuna, pri čemer poudarja, da je bilo vse do odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-112/2013-6, nesporno, da neizpolnitev posameznih cen na enoto ter skupnega zneska postavke predstavlja razlog izločitve ponudbe, izjemo pa predstavljajo le situacije, v katerih naročnik vnaprej predvidi, kako bo obravnaval pomanjkljivosti ponudbenega predračuna. Ker v konkretnem primeru naročnik ni določil, da bo ponudbo z manjkajočimi cenami obravnaval na kakšen poseben način, je treba takšno ponudbo po mnenju vlagatelja izločiti. Vlagatelj dalje pojasni pojem pojasnjevanja ponudbe na podlagi prakse Državne revizijske komisije in trdi, da navedeni pojem ne pomeni, da ima ponudnik možnost pojasniti okoliščine, ki iz ponudbe niso razvidne, kot se je to zgodilo v konkretnem primeru, temveč lahko pojasni le tiste podatke, ki izhajajo iz ponudbe, naročnik pa zanje potrebuje dodatno razlago. Vlagatelj izpostavlja, da razume, da gre za neizpolnitev zgolj treh postavk ponudbenega predračuna, ki ne morejo bistveno vplivati na ponudbeno ceno, vendar je pomembno, da je praksa Državne revizijske komisije v zvezi s tem vprašanjem konsistentna. Vlagatelj opozarja tudi na neenakopravno obravnavo ponudnikov, saj so vsi ostali ponudniki odločitev o ceni postavk morali sprejeti ob oddaji ponudbe in so morali izpolniti vse zahtevane postavke. Vlagatelj dalje izpostavlja, da je izbrani ponudnik zgolj za potrebe pojasnjevanja ponudbe umetno uvrstil manjkajoče postavke pod neke druge postavke, ki so po vrsti izvedbe podobne manjkajočim postavkam, pri čemer vlagatelju ni jasno, kako je lahko izbrani ponudnik 180 količin postavke 25 vključil v 36 količin postavke 24, pri tem pa gre za dve vsebinsko povsem različni vrsti postavk. Enako vlagatelj meni glede postavk 4 in 5. Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahtev naročnika iz poziva za pojasnilo, saj ni navedel, iz katerega dela ponudbe izhaja, da dejansko ponuja sporne tri postavke in po kakšni ceni, očitno pa jih ne ponuja za ceno 0, ker je navedel, da postavke imajo ceno, vendar je ta vključena v druge postavke.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 28. 5. 2013 izjasnil o navedbah vlagatelja. Navaja, da s pojasnili ponudbe ni spreminjal. Dalje pojasni, v okviru katerih postavk bo izvedel postavke, za katere v ponudbi ni navedel cene in izpostavlja, da je ponudil vsa dela iz razpisne dokumentacije in ni spremenil ponudbene vrednosti, saj so postavke cenovno in izvedbeno zajete v sklopu ostalih postavk. Izbrani ponudnik še navaja, da v razpisni dokumentaciji ni bilo navedeno, da je v primeru nevpisanih cen ponudba nepopolna, ponudnik pa skladno z zakonom ponudbe ne sme popravljati ali spreminjati. Izbrani ponudnik se tudi ne strinja z očitki vlagatelja, da bi moral določiti ceno, saj niti zakon niti razpisna dokumentacija ne prepovedujeta določitev cene 0, kar pomeni, da naročnik to postavko upošteva z vrednostjo 0 in je ponudba popolna. Izbrani ponudnik še pojasni, da je odgovoril na zahtevana pojasnila naročnika, saj je navedel, v sklopu katerih del je ponudil postavke z nevpisanimi cenami in da so cene zanje vštete v tistih delih.

Naročnik je s sklepom, izdanim dne 5. 6. 2013, pod št. 43011-03/2011, zahtevek za revizijo zavrnil. Navaja, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi morali ponudniki izpolniti prav vsako postavko posebej, saj je bilo navedeno, da ponujena cena vključuje vsa zahtevana dela, tudi Državna revizijska komisija pa je v odločitvi, št. 018-112/2013-6, zapisala, da samo dejstvo, da so bile vse tri sporne postavke vključene v predračun, kaže na to, da izbrani ponudnik navedena dela ponuja. Dalje naročnik izpostavlja, da izbrani ponudnik ni bil pozvan k dopolnitvi ponudbe, ampak k pojasnilu, pri čemer ponudbe s pojasnilom ni spremenil, niti predmeta ponudbe niti cene v ponudbi, ampak je šlo za pojasnilo, na podlagi katerega je lahko naročnik nedvomno ugotovil, kako si je treba razlagati posamezne dele ponudbe, in ali so konkretne postavke vključene v ponudbo ali ne. Ker so bile postavke že vključene v ponudbo izbranega ponudnika, po mnenju naročnika tudi ni mogoče trditi, da gre za novoto v ponudbi, ki je ne bi bilo dopustno pojasnjevati, pri čemer tudi ni šlo za napako v ponudbi, ampak zgolj za nejasnost, katero je bilo treba razčistiti. Naročnik zavrača tudi očitke vlagatelja o neenakopravni obravnavi, saj v ponudbi vlagatelja ni bilo takšne nejasnosti in zato ni mogoče govoriti o neenakopravni obravnavi. Glede vključitve postavk z nevpisanimi cenami v druge postavke naročnik pojasni, da izbrani ponudnik nedvomno ve, zakaj je strošek izvedbe del v spornih postavkah ustrezno povrnjen že s plačilom v okviru drugih postavk. Naročnik še opozarja, da so navedbe vlagatelja v tem delu medsebojno v nasprotju, saj vlagatelj na eni strani trdi, da so postavke podobne, po drugi strani pa, da gre za povsem nekompatibilne postavke. Naročnik poudarja, da gre za istovrstna dela, oziroma je pri posameznih spornih postavkah navedeno le, da gre za oceno stroškov, zaradi česar je tudi po mnenju naročnika opravičljivo, če so dela zajeta v drugih postavkah. Naročnik še navaja, da je bil namen poziva k pojasnilu izbranemu ponudniku razrešiti nejasnost glede tega, ali so postavke vključene v ponudbo, in ali ponudnik meni, da je treba njihovo izvedbo posebej plačati. Izbrani ponudnik je jasno in nedvoumno pojasnil, da so vse postavke ponujene in da cen posebej ni napisal zato, ker bo sporne postavke izvedel v okviru drugih postavk, kar pomeni, da izbrani ponudnik teh postavk naročniku ne bo dodatno zaračunal, cena teh postavk pa tako ni ostala nerazjasnjena. Naročnik še opozarja, da od ponudnikov ni zahteval kalkulacije oziroma strukture cen za nobeno od postavk, zaradi česar bi bilo od izbranega ponudnika pretirano zahtevati, da predloži te podatke.

Naročnik je dne 7. 6. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 6. 2013 opredelil do navedb naročnika. Opozarja, da njegov primarni argument ostaja v tem, da v primeru napak v ponudbenem predračunu teh ni dovoljeno odpravljati, v konkretnem primeru pa neizpolnjena postavka predstavlja napako zato, ker je razpisna dokumentacija zahtevala izpolnitev predračuna v celoti. Sporno vprašanje tako je, ali lahko naročnik ponudniku naknadno dovoli pojasnilo, da so manjkajoče postavke vključene v druge dele ponudbenega predračuna, oziroma ali gre za spremembo ponudbe. Vlagatelj opozarja, da kolikor bo Državna revizijska komisija zavzela stališče, da ne gre za spremembo ponudbe, potem to pomeni, da bo v bodoče dovoljeno, da ponudniki pustijo prazne postavke v ponudbenem predračunu brez sankcije izločitve iz postopka javnega naročanja, saj je v praksi že mogoče opaziti trend, da ponudniki pustijo prazne cele strani ponudbenega predračuna ter ponudijo ceno, za katero si je gradbena stroka enotna, da za ponujeno ceno javnega naročila ni mogoče izvesti. Če bo to dopuščeno, je po prepričanju vlagatelja institut neobičajno nizke ponudbe (ter drugi ukrepi za zmanjševanje dumpinških cen) povsem neučinkovit, saj kolikor je dovoljeno izpustiti tri postavke v ponudbenem predračunu, je mogoče izpustiti tudi 1.600 postavk.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik pri pregledu popolnosti ponudbe izbranega ponudnika s tem, ko je upošteval pojasnilo izbranega ponudnika, danega v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb in na tej podlagi ugotovil, da izbrani ponudnik ponuja vsa razpisana dela in je njegova ponudba popolna, ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2).

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Za primernost ponudbe mora ponudba izpolnjevati pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila in izpolnjevati s tem povezane zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Predmet konkretnega javnega naročila v sklopu A je izgradnja vakuumske kanalizacije. Dela, ki spadajo v ta sklop, je naročnik opisal v tehnični dokumentaciji in v popisih, ki so del razpisne dokumentacije (Povabilo k oddaji ponudbe, poglavje 2. Predmet javnega naročila in poglavje 3. Pridobitev razpisne dokumentacije). Ponudnik se zavezuje, da se v celoti strinja in sprejema pogoje naročnika, določene v tej razpisni dokumentaciji, da po njih daje svojo ponudbo za izvedbo javnega naročila, da pod navedenimi pogoji pristopa k izvedbi predmeta javnega naročila, da je ob izdelavi ponudbe pregledal vso razpoložljivo razpisno dokumentacijo in da je v celoti seznanjen z obsegom in zahtevnostjo javnega naročila (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb (v nadaljevanju: navodila), poglavje 1.3 Zaveza izbranega ponudnika). Popis del je razviden iz ponudbenega predračuna ter popisov del in tehničnega opisa, ki so priloga razpisne dokumentacije (Posebni del, poglavje 2.1 Predmet javnega naročila). Kot obvezno vsebino ponudbe je naročnik v navodilih, v poglavju 2.2 Obvezna vsebina ponudbe " pogoji, v točki 2.2.1, zahteval, da mora ponudnik pripraviti predračun (C/2), pri čemer mora upoštevati, da sam nosi vse stroške, ki so potrebni za izvedbo razpisanih del, ponudbeni predračun pa mora biti izpolnjen na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, z vpisanimi cenami, v katerih so že zajeti vsi stroški in manipulativni stroški brez DDV. Ponudbeni predračun se predloži natisnjen in podpisan ter na CD-ju v elektronski obliki, v primeru odstopanja med elektronsko in tiskano verzijo pa bo naročnik upošteval tiskano verzijo. V poglavju 2.6 Cena je naročnik pojasnil, kaj mora vključevati ponudbena cena in da se bodo izvedena dela obračunala po načelu "obračun po dejanskih količinah, potrjenih s strani nadzornega organa", pri obračunu pa se upoštevajo cene iz popisa.

Med strankama je nesporno dejstvo, da izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu v treh postavkah ni vpisal cene na enoto in vrednosti postavke oziroma ocene stroškov. V okviru del za Vakuumski vod V1, Zemeljska dela, v postavki 25. Fino ročno planiranje humusiranih površin in ponovna zatravitev (količina 180,00 m2) ni vpisal cene na enoto in zneska (cena na enoto x količina) (stran 556 ponudbe), v okviru del za Vakuumsko postajo VP2, Pripravljalna dela, v postavki 4. Zakoličba obstoječih komunalnih vodov in oznaka križanj (Ocena stroškov) in v postavki 5. Rušenje zgornjih površin (Ocena stroškov) (stran 1098 ponudbe) ni vpisal ocene stroškov (naročnik ni predvidel cene na enoto in količino, ampak oceno stroškov).

Državna revizijska komisija glede na navedeno vsebino ponudbe izbranega ponudnika ocenjuje, da ni mogoče pritrditi revizijskim očitkom vlagatelja v tem, da je izbrani ponudnik s tem, ko v izpostavljenih postavkah ni vpisal cene oziroma ocene stroškov, napravil takšno napako v ponudbenem predračunu, ki bi terjala izločitev ponudbe kot nepopolne. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v odločitvi, št. 018-112/2013-6 z dne 23. 4. 2013, gre iz konkretne razpisne dokumentacije razbrati, da je naročnik podal navodilo, da ponudnik pripravi predračun tako, da ga izpolni na obrazcu, z vpisanimi cenami (ki bodo tudi podlaga za obračun opravljenih del). Navedeni obrazec je bil sestavni del razpisne dokumentacije, ki je že vseboval opise postavk z mersko enoto in količino oziroma z navedbo, da se stroške oceni, razpisna dokumentacija pa je tudi določala, kaj mora ponudbena cena vključevati (kar velja le za vpisane cene). Naročnik v razpisni dokumentaciji položaja, kolikor ponudnik cen v posameznih postavkah ponudbenega predračuna ne bi vpisal, ni uredil, prav tako ni določil posledic izločitve ponudbe za takšne primere (kar ugotavlja tudi vlagatelj). Zato po mnenju Državne revizijske komisije zgolj zaradi nevpisanih cen oziroma nevpisane ocene stroškov pri izpostavljenih treh postavkah ponudbenega predračuna ponudbe še ni mogoče sprejeti zaključka, da izbrani ponudnik teh postavk ne ponuja in da je zato njegova ponudba neprimerna in nepopolna.

Izbrani ponudnik v izpostavljenih delih ponudbe sicer ni navedel, da je morebiti cena postavk vključena v kakšni drugi postavki ali da jo ponuja brezplačno oziroma po ceni 0 EUR. Vendar pa hkrati tudi ni vpisal npr. kakšnega besedila ali znaka, ki bi nedvoumno sporočal, da teh postavk ne ponuja, kot že navedeno, pa je popis del postavke po opisu vseboval, izbrani ponudnik pa jih zgolj ni ovrednotil. Ker je naročnik takratno odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku sprejel zgolj na podlagi lastnega razumevanja ponudbene vsebine izbranega ponudnika, ki tega jasno in nedvoumno ni določala, s čimer je dejansko sooblikoval oziroma nadomestil voljo izbranega ponudnika (za kakšno ceno te postavke dejansko ponuja oziroma kaj pomeni, da postav ni ovrednotil s ceno), je Državna revizijska komisija v odločitvi, št. 018-112/2013-6, zaključila, da naročnik popolnosti ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenih delih ni ugotovil na podlagi relevantnih podatkov iz ponudbe in je zato ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, saj je javno naročilo oddal ponudniku, za katerega ni pravilno, popolno in jasno (nedvoumno) ugotovil, da je predložil popolno ponudbo, torej ponudbo, ki izpolnjuje tudi pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila.

Naročnik je v ponovljenem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb izbranega ponudnika pisno pozval (dokument, št. 43011-03/2011 z dne 25. 4. 2013), da pojasni, kaj pomeni dejstvo, da ni vpisal cen v izpostavljenih treh postavkah, ali dela po teh postavkah dejansko ponuja in iz katerega dela ponudbe to izhaja ter po kakšni ceni ponuja dela v teh postavkah in iz katerega dela ponudbe izhaja, da jih ponuja po takšni ceni.

Izbrani ponudnik je dne 26. 4. 2013 podal pisno pojasnilo, v katerem je navajal, da bo postavko 25 izvedel v sklopu postavke 24 (Strojno razgrinjanje in grobo planiranje humusa v povprečni debelini 20 cm z odrivom ali premetom 10 m, količina: 36 m2), v kateri je tudi upošteval vrednost obeh postavk za količino 36 m3 humusa v debelini 20 cm. Dalje je pojasnil, da bo postavko 4 izvedel hkrati z zakoličbo celotnega objekta in je cena za obe zakoličbi upoštevana v postavki 1 istega poglavja (Zakoličba objekta dimenzij do 9,2 x 5,6 m, količina: 1 kos), upošteval pa jo je v postavki 1 zato, ker pri postavki 4 ni navedena količina, ampak samo pavšalna ocena stroškov. Glede postavke 5 je navajal, da je iz razloga, ker postavka 5 nima izražene količine in je napisana samo pavšalna ocena stroškov, ta dela upošteval in jih bo izvedel hkrati z izkopi za ta objekt, ki so upoštevani v naslednjem poglavju Vakuumska postavka VP2, Zemeljska dela, v postavkah 4 in 5 (Strojni in ročni izkop v terenu II-III ktg z nakladanjem in transport na začasno deponijo v oddaljenosti do 100 m, obračun za 1 m3). Izbrani ponudnik je še pojasnil, da pri navedenih postavkah cen ni vpisal, ker jih bo izvedel hkrati s postavkami, ki jih je navedel v pojasnilih in so njihove vrednosti v ponudbi že zajete, ter še, da ponuja vsa dela, zajeta v razpisni dokumentaciji in ne spreminja ponudbene vrednosti, ker so obravnavane postavke cenovno in izvedbeno zajete v sklopu ostalih, v teh pojasnilih navedenih postavk.

Državna revizijska komisija glede na podano pojasnilo izbranega ponudnika ocenjuje, da niso utemeljeni revizijski očitki vlagatelja o tem, da je izbrani ponudnik s pojasnilom nedopustno spremenil ponudbo. Institut pojasnjevanja ponudbe sicer ni izrecno urejen v določbah ZJN-2, Državna revizijska komisija pa je že v več odločitvah (na katere se sklicuje tudi vlagatelj) zavzela stališče, da je navedeni institut mogoče uporabiti, saj, če je na podlagi 78. člena ZJN-2 dopustno predložiti dokazilo, ki v ponudbi ni že bilo predloženo, je toliko bolj dopustno šteti, da je mogoče pojasniti dokazilo, ki je v ponudbi že bilo predloženo. V okviru uporabe navedenega instituta pa mora naročnik upoštevati temeljna načela in omejitve iz ZJN-2, saj s pojasnjevanjem ponudbe ne sme dopustiti spremembe ponudbene vsebine, glede na prepoved iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2, ponudnikov pa tudi ne sme neenakopravno obravnavati (9. člen ZJN-2).

Izbrani ponudnik v konkretnem primeru s pojasnilom ponudbe ni spremenil cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (drugi odstavek 78. člena ZJN-2). Izbrani ponudnik je s pojasnilom zgolj pojasnil vsebino predloženega dokumenta v ponudbi, pri čemer se ponudbena vsebina ni v ničemer spremenila. Naročnik s tem, ko je dopustil pojasnilo izbranemu ponudniku, ponudnikov tudi ni neenakopravno obravnaval, saj v ponudbi vlagatelja (ki je edini poleg izbranega ponudnika oddal ponudbo v sklopu A) ni ugotovil tovrstnih nejasnosti, ki bi jih bilo treba odpravljati. Zgolj dejstvo, da je vlagatelj ponudbeni predračun izpolnil s cenami oziroma oceno stroškov v izpostavljenih treh postavkah, pa še ne pomeni, da je zato neenakopravno obravnavan v primerjavi z izbranim ponudnikom.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom tudi v tem, da izbrani ponudnik v obravnavanem primeru ni pojasnjeval vsebine dokazil oziroma dokumentov, ki jih v ponudbi ne bi že predložil. Nasprotno, izbrani ponudnik je pojasnjeval vsebino ponudbenega predračuna, že predloženega v ponudbi, in sicer kaj pomeni dejstvo, da v izpostavljenih treh postavkah ni vpisanih cen oziroma ocene stroškov. Pri tem je treba poudariti, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje pojasnjevanja manjkajočih postavk v ponudbi (kot to na več mestih zmotno navaja vlagatelj), ampak za pojasnjevanje nevpisanih cen oziroma nevpisane ocene stroškov že navedenih postavk v ponudbi. Ob tem je treba kot neutemeljene zavrniti tudi revizijske navedbe vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik s pojasnilom ni odgovoril na vsa vprašanja naročnika. Izbrani ponudnik je namreč pojasnil, kaj pomeni dejstvo, da ni vpisal cen v izpostavljenih treh postavkah in tudi razloge za takšno ravnanje. Prav tako je izrecno navedel, da ponuja vsa dela, zajeta v razpisni dokumentaciji, torej tudi dela po spornih treh postavkah, pri čemer je natančno pojasnil, v okviru katerih drugih postavk v ponudbi so vključena ta dela in da so te postavke tudi cenovno zajete v treh drugih postavkah. Iz navedenega jasno izhaja, da izbrani ponudnik teh postavk naročniku v konkretnem primeru ne bo posebej zaračunaval, ampak jih bo obračunal in zaračunal v okviru drugih postavk, katere je v ponudbi tudi cenovno ovrednotil. Državna revizijska komisija se ob tem ni spuščala v presojo, ali so dela v izpostavljenih postavkah vsebinsko podobna (istovrstna) delom v postavkah, v okviru katerih naj bi izbrani ponudnik izvedel in obračunal ta dela, saj to vprašanje za razrešitev spora v tem revizijskem postopku ni merodajno, tudi sicer gre za avtonomno (poslovno) odločitev izbranega ponudnika o tem, v okviru katerih postavk bo ta dela izvajal in obračunal.

Državna revizijska komisija še izpostavlja, da je treba ravnanje naročnika in ponudnikov v vsakem postopku oddaje javnega naročila presojati glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti pa z upoštevanjem vsebine konkretne razpisne dokumentacije in konkretne vsebine ponudbe. V tem kontekstu je treba razumeti tudi dosedanje odločitve Državne revizijske komisije, iz katerih ne izhaja praksa, da nevpis posameznih cen na enoto ter skupnega zneska v vsakem primeru, razen če naročnik vnaprej predvidi, kako bo obravnaval takšne situacije, predstavlja razlog izločitve ponudnika iz postopka javnega naročanja. V odločitvi št. 018-323/2010-10, katero izpostavlja vlagatelj, je šlo za drugačno dejansko stanje od konkretnega, ko je ponudnik podal zgolj ceno za komplet, ne pa tudi cene posameznih postavk znotraj kompleta. Odločitev je bila sprejeta ob upoštevanju konkretne vsebine razpisne dokumentacije in še posebej glede na izrecno zahtevo naročnika (podano na vprašanje zainteresiranega subjekta), da v primeru postavk, ki so v popisih združene v komplet, ni mogoče podati samo cene za komplet, brez cen posameznih postavk znotraj kompleta.

Glede na navedeno ne gre enačiti primerov (ki jih izpostavlja vlagatelj), da kolikor je dovoljeno izpustiti tri postavke v ponudbenem predračunu (pri čemer je treba ponovno opozoriti, da v konkretnem primeru niso bile izpuščene postavke, ampak pri teh zgolj ni bilo vpisanih cen oziroma ocene stroškov), za katere sam vlagatelj trdi, da gre zgolj za tri postavke, ki ne morejo bistveno vplivati na ponudbeno ceno, je mogoče izpustiti tudi 1.600 postavk, oziroma celo s primeri, ko ponudniki pustijo prazne vse postavke v ponudbenem predračunu. V zvezi z institutom neobičajno nizke ponudbe pa je Državna revizijska komisija tudi že večkrat izpostavila, da se neobičajno nizka ponudba ne presoja le glede cene posameznih postavk, ampak je ključna končna ponudba oziroma končna ponudbena cena, medtem ko je podrobnejša struktura večine posameznih postavk (oblikovanje cen teh postavk) znotraj te načeloma stvar poslovne politike posameznega konkurenta na relevantnem trgu. Tudi sicer dejstvo, da ponudnik določene postavke vključi in jih obračuna v okviru izvedbe drugih postavk, po mnenju Državne revizijske komisije naročniku v ničemer ne preprečuje preveriti neobičajno nizke ponudbe ponudnika skladno z 49. členom ZJN-2. Državna revizijska komisija je zato tudi s tem povezane revizijske očitke zavrnila kot neutemeljene.

Ker vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel izkazati, da je naročnik v postopku ocenjevanja in pregledovanja popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ravnal v nasprotju z ZJN-2, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 5. 7. 2013

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Občina Brezovica, Tržaška cesta 390, Brezovica
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana
- CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto
- Hidrotehnik d.d. Ljubljana, Slovenčeva 97, Ljubljana
- Hidroinženiring d.o.o., Slovenčeva 95, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu

Natisni stran