018-212/2013 Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "izdelavo študij izvedljivosti, preliminarno planiranje ter analizo stroškov in koristi za manjkajoče povezave, ki so bile ugotovljene na ringu lahke železnice v okviru projekta ADRIA-A, razvoj dostopnosti za oživitev jadranskega zaledja" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Cestni inženiring, d. o. o., Mladinska ulica 54, Maribor, ki ga zastopa Tina Šošter, odvetnica v Mariboru (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3.7.2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 se zavrne.

2. Ugotovi se, da je naročnik ugodil zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 6.

3. O revizijskem zahtevku, kot izhaja iz 4. točke vlagateljeve vloge z dne 19. 6. 2013, mora v skladu z določili 24. " 29. člena ZPVPJN najprej odločiti naročnik.

4. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.390,80 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku (objava 28. 1. 2013 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN956/2013, in 30. 1. 2013 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2013/S 021-032757) z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/59-06311165 z dne 23. 4. 2013 sodelujoče ponudnike obvestil, da je v sklopih 1, 3, 4, 5 in 6 izbral ponudbo skupnih ponudnikov Projekt, d. d., Nova Gorica, Kidričeva 9a, Nova Gorica in Proarc, d. o. o., Nova Gorica, Kidričeva 9a, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), v sklopu 2 pa je izbral ponudbo skupnih ponudnikov Prometni institut Ljubljana, d. o. o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana, SŽ-Infrastruktura, d. o. o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana in BPI, d. o. o., Mlinska ulica 32, Maribor.

Vlagatelj je z vlogo z dne 17. 5. 2013 zahteval vpogled "v skupno ponudbo in ostalo dokumentacijo o postopku javnega naročanja izbranega ponudnika: za sklop 6_Nadgradnja proge JESENICE " NOVA GORICA ter razvoj posebnih železniških storitev (WP2): Projekt d.d. Nova Gorica ["] & PROARC d.o.o. Nova Gorica ["]".

Naročnik je z dokumentom "Vabilo na vpogled" št. 430-38/2012/70-06311165 z dne 20. 5. 2013 vlagatelja povabil na vpogled, ki bo 22. 5. 2013, nato pa ga je z dokumentom št. 430-38/2012/76-06311165 z dne 22. 5. 2013, poimenovanim "Preklic Vabila na vpogled št. 430-38/2012/70-06311165 z dne 20.5.2013", obvestil, da "ne bo dovolil vpogleda na podlagi Zakona o javnem naročanju" in da naj poslano vabilo na vpogled šteje "kot brezpredmetno".

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 27. 5. 2013 in zahteval, da se mu omogoči "vpogled v ponudbeno dokumentacijo v obsegu, kot ga je ["] zahteval v Zahtevku za vpogled v ponudbo z dne 17.5.2013", da se mu dovoli dopolnitev ali sprememba zahtevka za revizijo, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 1 in 6 ter da se mu povrnejo stroški, nastali v postopku pravnega varstva. Vlagatelj je navedel, da:
" je naročnik onemogočil vpogled na podlagi napačnega sklicevanja na neobstoj aktivne legitimacije,
" je podizvajalec Tempus Babnik, d. o. o., Ljubljana podal resnično izjavo, da izpolnjuje pogoj iz sedmega odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2), saj je na dan oddaje ponudbe, 13. 3. 2013, imel preplačilo dajatev iz naslova preveč plačanih akontacij davka od dohodka pravnih oseb, neporavnana davčna obveznost pa je bila 29. 3. 2013 pobotana za nazaj s temi preveč plačanimi akontacijami davka od dohodka pravnih oseb,
" izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskega pogoja, saj priglašeni odgovorni projektant za premostitvene objekte nima izkušenj na premostitvenih objektih.

Tudi ponudnik PNZ, d. o. o., Ljubljana je vložil zahtevek za revizijo, in sicer zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 1 in 3, pri čemer je zatrjeval, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskega pogoja, saj priglašeni odgovorni projektant za premostitvene objekte nima izkušenj na premostitvenih objektih.

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 3. 6. 2013 izjasnil o obeh vloženih zahtevkih za revizijo in zavrnil tako vlagateljeve očitke kot očitke ponudnika PNZ, d. o. o., Ljubljana.

Naročnik je z dokumentom "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 430-38/2012/92-00671165 z dne 13. 6. 2013 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
" "smatra, da zaradi razloga, ki je naveden v nadaljevanju in ki je hkrati izločilni razlog, vlagatelj ni aktivno legitimiran, kajti kljub temu, da ima vlagatelj interes za dodelitev naročila, ne more izkazati nastanka škode z domnevno kršitvijo. Naročnik ponudniku, katerega ponudba je nepopolna, v nobenem primeru ne bi oddal javnega naročila.",
" je od Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS) prejel dokazilo in pojasnilo, da ima podizvajalec Tempus Babnik, d. o. o., Ljubljana na dan oddaje ponudb (12. 3. 2013, ko je vlagatelj oddal ponudbo na pošto) neplačane davčne obveznosti, ki so se pobotale šele 29. 3. 2013,
" DURS je edini pristojen za tolmačenje izkazov v svojih evidencah,
" iz zahteve za vpogled ne izhaja, da je vlagatelj zahteval vpogled zaradi suma, da je naročnik kršil zakon,
" pri izločitvenem razlogu gre za neizpolnjevanje osnovne sposobnosti ponudnika, ki je razvidna iz uradnih evidenc, ta nepopolnost ponudbe pa je nepopravljiva in zato vlagatelj ne izkazuje pravnega interesa za vpogled, po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila pa vlagatelj lahko kadarkoli zahteva vpogled v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list št. 24/2003),
" se je do vprašanja kadrov opredelil v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013, zato "se v tem delu v izogib slicuje nanjo".

Naročnik je z dokumentom "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 430-38/2012/93-00671165 z dne 13. 6. 2013 zahtevku za revizijo ponudnika PNZ, d. o. o., Ljubljana ugodil, pri čemer je obrazložil, da referenca za projektiranje tehnične postaje, ki jo je navedel izbrani ponudnik za priglašenega odgovornega projektant za premostitvene objekte, ni skladna z zahtevami pogoja iz razpisne dokumentacije, zato "bo odpravil kršitev ter razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-38/2012/59-06311165 z dne 23.04.2013 za sklop 1 in 3 ter jo nadomestil z novo odločitvijo o oddaji javnega naročila".

Naročnik je z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013 sodelujoče ponudnike obvestil, da se v sklopih 1 in 6 "postopek ["] zaključi brez izbire ponudnika, ker so bile vse ponudbe kot nepopolne izločene iz nadaljnjega postopka", v sklopu 3 pa javno naročilo odda ponudniku PNZ, d. o. o., Ljubljana. Naročnik je še navedel, da se s "to odločitvijo ["] nadomestijo 1., 3. in 6. točka izreka odločitve št. 430-38/2012/59/29-06311165 z dne 23.04.2013". Naročnik je svoje odločitve utemeljil s sklicevanjem na peti odstavek 79. člena ZJN-2.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-38/2012/95 z dne 17. 6. 2013 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 19. 6. 2013 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih glede izločitve svoje ponudbe in vpogleda zavrnil, glede izločitve ponudbe izbranega ponudnika pa je navedel, da je naročnik sledil vlagateljevim očitkom in zahtevku za revizijo "delno ugodil", saj je vlagatelj "edini, ki je vložil zahtevek za revizijo v sklopu 6". Vlagatelj je še navedel, da je naročnik s sprejemom odločitve za sklopa 1 in 6, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013, kršil peti odstavek 79. člena ZJN-2, saj "odločitve glede skupne ponudbe vlagatelja in soponudnika ["] ni spremenil", temveč je vlagateljevo ponudbo "kot nepravilno in s tem nepopolno znova izločil iz nadaljnjega postopka iz enakega razloga, kot v svoji Odločitvi o oddaji javnega naročila št. 430-38/2012/59-06311165 z dne 23.06.2013". Vlagatelj je nadalje ugotovil, da je naročnik zahtevek za revizijo poslal v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) in je, še preden je ta odločila o zahtevku za revizijo, "znova sprejel še eno isto odločitev, da je imel ["] podizvajalec na dan oddaje ponudbe neporavnane davčne obveznosti in zato ne sme sodelovati pri izvedbi javnega naročila", zato "svoj zahtevek za revizijo razširja tudi na točko 1 (Sklop 1), 3 (Sklop 6) in 4 nove odločitve naročnika št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13.06.2013 in se v zvezi s tem sklicuje na svoje navedbe iz zahtevka za revizijo z dne 27.05.2013 in navedbe pod točko 1 predmetne vloge". Vlagatelj je zaključil, da "nove kršitve naročnika in posledično novih dejstev ter novih dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, saj je novo odločitev naročnika prejel šele dne 17.06.2013, istočasno kot tudi naročnikovo zvrnitev njegovega zahtevka " torej po tem, ko je že vložil zahtevek za revizijo. Glede na to vlagatelj meni, da mora Državna revizijska komisija obravnavati tudi novo zatrjevane kršitve naročnika. Vlagatelj je že plačal takso v višini 2.457,08 eurov ob vložitvi prvotnega zahtevka za revizijo dne 27.05.2013". Vlagatelj je predlagal, da se mu omogoči "vpogled v ponudbeno dokumentacijo v obsegu, kot ga je ["] zahteval v Zahtevku za vpogled v ponudbo z dne 17.5.2013", da se mu dovoli dopolnitev ali sprememba zahtevka za revizijo, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 1 in 6, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/59-06311165 z dne 23. 4. 2013, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 1 in 6, kot izhaja iz 1., 3. in 4. točke "izreka" dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013 ter da se mu povrnejo stroški, nastali v postopku pravnega varstva.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je razdelil javno naročilo na šest sklopov (točka II.1.8 objave v povezavi s prilogama B), kot merilo pa je določil najnižjo ceno za posamezni sklop (točka IV.2.1 objav; točka 2.3.8 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

Vlagatelj je s partnerjem predložil ponudbo za vseh šest sklopov, pri čemer je bila njuna ponudba v sklopih 1 in 6 po merilu najnižja cena za posamezni sklop druga najcenejša.

Naročnik je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila v vseh šestih sklopih, o čemer je obvestil ponudnike z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/59-06311165 z dne 23. 4. 2013. Iz tega dokumenta je razvidno, da je naročnik ugotovil, da je vlagatelj v vseh šestih sklopih predložil nepopolne ponudbe, zato jih je v vseh šestih sklopih izločil. Iz tega dokumenta je še (med drugim) razvidno, da je naročnik v sklopu 1 izbral ponudbo, ki je bila izmed predloženih ponudb tretja najcenejša, v sklopu 6 pa ponudbo, ki je bila izmed predloženih ponudb najcenejša.

Po prejemu dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/59-06311165 z dne 23. 4. 2013 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo in naročniku očital, da mu je kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, da je neupravičeno izločil ponudbo v sklopih 1 in 6 ter da je v sklopu 6 oddal javno naročilo izbranemu ponudniku, ki pa ima nepopolno ponudbo. Naročnik je zahtevek za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj (zoper odločitvi v sklopih 1 in 6), prejel 28. 5. 2013.

Po izdaji dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/59-06311165 z dne 23. 4. 2013 je tudi ponudnik PNZ, d. o. o., Ljubljana vložil zahtevek za revizijo (zoper odločitvi v sklopih 1 in 3). Naročnik je tudi ta zahtevek za revizijo prejel 28. 5. 2013.

Naročnik je zahtevek za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, zavrnil, zahtevku za revizijo, ki ga je vložil ponudnik PNZ, d. o. o., Ljubljana, pa je ugodil, saj je ugotovil, da priglašeni odgovorni projektant za premostitvene objekte nima izkušenj na premostitvenih objektih, zaradi česar izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskega pogoja.

Naročnik je, sklicujoč se na 79. člen ZJN-2 (očitno na peti odstavek 79. člena ZJN-2), izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-0067165 z dne 13. 6. 2013 in z njim obvestil sodelujoče ponudnike, da nadomešča odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 1, 3 in 6. Naročnik je v sklopih 1 in 6 odločil, da postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire, saj so vse ponudbe v sklopih 1 in 6 nepopolne, zato jih je izločil.

Naročnik je zavrnitev zahtevka za revizijo utemeljil s sklicevanjem na obrazložitev iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013, na podlagi česar gre domnevati, da številke dokumentov ne kažejo pravega vrstnega reda izdanih dokumentov. Odločitev o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, ima namreč številko 92, dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 13. 6. 2013 pa številko 94. Glede na obrazložitev iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013 bi bilo zato mogoče sklepati, da je naročnik sprejel nadomestno odločitev (vsaj) v sklopu 6, preden je odločil o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj. Vendar je po drugi strani razvidno, da je naročnik odločil o zahtevkih za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelj in ponudnik PNZ, d. o. o., Ljubljana, in sprejel nadomestno odločitev v sklopih 1, 3 in 6 v istem dnevu, tj. 13. 6. 2013, kar bi omogočilo sklepanje, da je sklicevanje odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo na obrazložitev iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013 namenjeno temu, da slednje ne bi ponavljal (iz česar bi ponovno izhajalo, da je najprej obstajal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013 in ne odločitev o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj oz. da je naročnik sprejel nadomestno odločitev (vsaj) v sklopu 6, preden je odločil o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj). Državna revizijska komisija sicer ne izključuje možnosti, da je naročnik najprej odločil o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, šele nato pa sprejel nadomestno odločitev (vsaj) v sklopu 6, in da je zato obrazložitev v odločitvi o zahtevku za revizijo le nerodno zapisana, vendar je na podlagi tega, kar je mogoče razbrati iz odstopljene dokumentacije, možno kot prepričljivejše (ker to podpira vsebina naročnikove izjave) šteti, da je naročnik najprej sprejel nadomestno odločitev (vsaj) v sklopu 6, preden je odločil o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj. Državna revizijska komisija je ta zaključek upoštevala pri odločanju o zahtevku za revizijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, sicer zavrnil, vendar pa ni mogoče spregledati, da se je glede vlagateljevega očitka, da je napačno ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje kadrovski pogoj, skliceval na obrazložitev iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013, kjer pa je ugotovil, da tega pogoja izbrani ponudnik ne izpolnjuje. Iz navedenega je zato treba zaključiti, da je naročnik priznal, da je napačno ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje kadrovski pogoj. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013 tudi jasno razvidno, da naročnik v sklopu 6 ni izbral ponudbe skupnih ponudnikov Projekt, d. d., Nova Gorica in Proarc, d. o. o., Nova Gorica, temveč javnega naročila ni oddal, ker je ugotovil, da so vse ponudbe v sklopu 6 nepopolne. Ne glede na to, ali je naročnik odločitev o neoddaji javnega naročila v sklopu 6, sprejel ob pravilnem upoštevanju ZJN-2 in ZPVPJN, pa je razvidno, da je drugačna od tiste, ki izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/59-06311165 z dne 23. 4. 2013, saj je s slednjim dokumentom ponudnike obvestil, da je v sklopu 6 izbral ponudbo skupnih ponudnikov Projekt, d. d., Nova Gorica in Proarc, d. o. o., Nova Gorica. Ob takem dejanskem stanju (še posebej zato, ker ponudnik PNZ, d. o. o., Ljubljana ni vložil zahtevka za revizijo tudi zoper odločitev v sklopu 6) je Državna revizijska komisija štela, da je naročnik zahtevku za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, glede odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 6 dejansko ugodil. Na ta zaključek ne more vplivati naročnikovo stališče v odločitvi o zahtevku za revizijo, da vlagatelj nima aktivne legitimacije, saj naročnik zahtevka za revizijo glede razveljavitve odločitve v sklopu 6 ni zavrgel, Državna revizijska komisija pa ni mogla spregledati dejanske naročnikove odločitve v zvezi s sklopom 6. Na ta zaključek tudi ne more vplivati morebitna zavrnitev zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 (ki bi vsebinsko pomenila, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je v sklopu 6 predložil popolno ponudbo), saj je Državna revizijska komisija upoštevala, katero odločitev je mogoče iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo v zvezi z oddajo javnega naročila skupnima ponudnikoma Projekt, d. d., Nova Gorica in Proarc, d. o. o., Nova Gorica dejansko ugotoviti. Državna revizijska komisija je zato, upoštevajoč drugo alineo prvega odstavka 39. člen ZPVPJN (če lahko Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, toliko bolj velja, da lahko ugotovi, da je že naročnik ugodil zahtevku za revizijo), ugotovila, da je naročnik zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 6 ugodil.

Glede na podani zaključek Državna revizijska komisija ni posebej obravnavala vlagateljevih očitkov, povezanih s kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo, saj se ti očitki nanašajo le na sklop 6. Tudi v primeru, če bi naročnik neupravičeno zavrnil vpogled vanjo, je treba upoštevati, da je odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 6 skupnima ponudnikoma Projekt, d. d., Nova Gorica in Proarc, d. o. o., Nova Gorica že razveljavljena.


Tako je treba kot ključno v zadevi odgovoriti še na vprašanje v zvezi z razlogom za izločitev vlagateljeve ponudbe.

Vlagatelju je treba priznati aktivno legitimacijo (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN) za izpodbijanje odločitve o izločitvi svoje ponudbe, saj bi v primeru ugotovitve, da naročnik ni ravnal skladno z ZJN-2, ko je štel, da vlagateljeva ponudba ni popolna, bi si vlagatelj lahko izboljšal položaj v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik bi moral namreč vlagateljevo ponudbo v primeru ugotovitve, da ni podan izločilni razlog, znova pregledati in oceniti, kar bi lahko tako v sklopu 1 kot sklopu 6 privedlo do morebitne izbire.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v točki 3.1.1 poglavja Pogoji za sodelovanje in ugotavljanje sposobnosti (str. 10"11 razpisne dokumentacije) določil, da "v predmetnem postopku oddaje javnega naročila se lahko prijavi ponudnik, ki izpolnjuje naslednje osnovne pogoje:
["]
3. na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali v skladu s predpisi države naročnika nima zapadlih, neplačanih obveznosti z zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 EUR ali več.
["]
Če ponudnik nastopa s podizvajalcem, mora pogoj iz točke 3 izpolnjevati tudi podizvajalec (izjava " obrazec 3.3)
["]".

Naročnik je v točki 3.1.1 poglavja Pogoji za sodelovanje in ugotavljanje sposobnosti za podizvajalce torej določil pogoj, ki ga določa sedmi odstavek 42. člena ZJN-2 s sklicevanjem na tretji odstavek 42. člena ZJN-2.

Izpolnjevanje pogojev iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 se skladno s petim odstavkom 42. člena ZJN-2 izkaže z dokazilom iz uradne evidence, ponudnik pa lahko v skladu s šestim odstavkom 41. člena ZJN-2 namesto dokazila v ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu lokalne skupnosti ali nosilcu javnih pooblastil lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, pri tem pa je iz obrazca 1 "Podatki o ponudniku (podizvajalci)" ugotovila, da je vlagatelj kot podizvajalca priglasil tudi družbo Tempus Babnik, d. o. o., Ljubljana, zanjo pa je predložil tudi izpolnjeno in podpisano izjavo na obrazcu 3.3. Izjava je podpisana na 7. 3. 2013. Vlagatelj je ponudbo oddal 12. 3. 2013 priporočeno po pošti, naročnik pa jo je prejel 13. 3. 2013, ob 7.30 (zapisnik o odpiranju ponudb št. 430-38/2012/11-06311165 z dne 13. 3. 2013).

Naročnik je v fazi pregleda in ocenjevanja pozval Davčno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS) za posredovanje podatkov o izpolnitvi davčnih obveznosti posameznih subjektov za potrebe izvedbe postopka oddaje javnega naročila, 3. 4. 2013 pa je prejel podatke, ki se nanašajo na podizvajalca Tempus Babnik, d. o. o., Ljubljana, da ima ta subjekt po evidencah davčnega organa na 12. 3. 2013 več kot 50 eurov zapadlih neplačanih davčnih obveznosti (dokument z dne 28. 3. 2013). Vlagatelj temu ugovarja in navaja, da je imel podizvajalec Tempus Babnik, d. o. o., Ljubljana na 13. 3. 2013 "preplačilo dajatev državi RS iz naslova preveč plačanih akontacij davka od dohodka pravnih oseb v več kot desetkratnem znesku od na dan preverjanja pri DURS izkazane neporavnane davčne obveznosti" (str. 6"7 zahtevka za revizijo). Čeprav vlagatelj navaja, da je ponudbo oddal 13. 3. 2013, je Državna revizijska komisija, tako kot naročnik, za potrebe presoje izpolnjevanja obravnavanega pogoja v smislu tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 štela, da jo je vlagatelj oddal 12. 3. 2013, ko jo je oddal na pošto s priporočeno pošiljko. Iz vlagateljevih trditev je sicer tudi razvidno, da višino dolga, kot ga je DURS navedel naročniku, vlagatelj priznava očitno tudi na 12. 3. 2013 (str. 6 zahtevka za revizijo: "" iz njegove knjigovodske kartice so knjigovodske evidence DURS na dan 11.03.2013 in v obdobju do dne 29.3.2013 ""), hkrati pa navaja, da je imel na ta dan tudi preplačila. Dejstva, da vlagatelj ne navaja, da je pobot, do katerega je prišlo 29. 3. 2013, učinkoval tudi na 12. 3. 2013, saj navaja le za 13. 3. 2013, Državna revizijska komisija ni štela vlagatelju v škodo, pač pa je štela, da vlagatelj smiselno enako zatrjuje tudi za učinek na 12. 3. 2013.

Vlagatelj se v bran svojih stališč sklicuje na zadevi št. 018-4[5]1/2011 in 018-424/2012, vendar Državna revizijska komisija meni, da se vlagatelj nanju ne more uspešno sklicevati. Državna revizijska komisija najprej opozarja na nekatera bistvena odstopanja v ureditvi po ZJN-2. Namreč, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 90/2012; v nadaljevanju: ZJN-2D) je z uveljavitvijo 30. 12. 2012 (28. člen ZJN-2D) spremenil (gl. 13. člen ZJN-2D) 42. člen ZJN-2. V obravnavanem primeru postopka oddaje javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila izvaja upoštevajoč tudi ZJN-2D (gl. prvi odstavek 27. člena ZJN-2D), saj je bilo obvestilo o javnem naročilu (2. točka prvega odstavka 57. člena ZJN-2) poslano v objavo na portal javnih naročil 28. 1. 2013 (točka VI.5 objave na portalu javnih naročil), kar je po uveljavitvi ZJN-2D. Iz petega odstavka 42. člena ZJN-2 je razvidno, da se pogoj iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 izkaže s dokazilom iz uradne evidence, take določbe pa ZJN-2 ni vseboval pred uveljavitvijo ZJN-2D. Vsebinsko podobna (vendar ne enaka) zahteva glede plačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov je bila določena v tedaj veljavni četrti alinei četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, vendar tedaj veljavni ZJN-2 ni določal dokazila za dokazovanje tega pogoja. Tedaj veljavni peti odstavek 42. člena ZJN-2, ki je urejal dokazila, se je skliceval le na prvi in drugi (ne tudi na četrti) odstavek 42. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija dodaja, da je v zadevi št. 018-424/2012 tedanji naročnik tudi sam pogoj določil drugače, saj se je glasil, da ponudnik "izpolnjuje obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež".

Iz vlagateljevih navedb je razvidno, da priznava, da je podizvajalec Tempus Babnik, d. o. o., Ljubljana na 12. 3. 2013 po knjigovodskih evidencah DURS izkazoval neplačane davčne obveznosti, višje od 50 eurov, vendar opozarja, da se je ta obveznost pobotala, kar dokazuje s pojasnilom DURS št. DT 42900-17867/2013-4-08-123-17 z dne 24. 4. 2013. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je naročnik pri ugotavljanju popolnosti vlagateljeve ponudbe oprl na dokazilo, ki ga je prejel od DURS (dokument z dne 28. 3. 2013), s tem pa je ravnal skladno s petim odstavkom 42. čena ZJN-2, ki izpolnjevanje pogojev veže na izkazovanje z dokazilom iz uradne evidence. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da iz postopka pravnega varstva izhaja, da je vlagatelj priznal, da se je sporna obveznost podizvajalca Tempus Babnik, d. o. o., Ljubljana nanašala na zapadli davek od dobička pravnih oseb, zato naročnik dokumenta z dne 28. 3. 2013 tudi ni napačno uporabil, ker bi se ta npr. ne nanašal na podatke o zapadlih neplačanih davkih. Naročnik je pridobil tudi pojasnilo DURS št. DT 42900-17867/2013-06-08-123-17 z dne 30. 5. 2013, v katerem DURS navaja, da je naročniku posredoval pravilne podatke. V omenjenem dokumentu DURS pojasnjuje, da se je iz knjigovodske evidence tega organa na dan 12.3.2013 izkazovala neporavnana davčna obveznost vlagatelja v višini več kot 50 EUR, ta pa se je pobotala dne 29.3.2013. Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil pojasnilo DURS št. DT 42900-17867/2013-4-08-123-17 z dne 24. 4. 2013 o pobotu, vendar je iz njega razvidno stališče DURS o stanju pri podizvajalcu Tempus Babnik, d. o. o., Ljubljana na datum 29. 3. 2013 in ne na (za zadevo relevanten datum) 12. 3. 2013. Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil še druga dokazila (knjigovodsko kartico davčnega zavezanca, kontne kartice, obvestila o prometu in stanju na transakcijskem računu in izpiske računov), vendar vlagatelj tudi s temi dokazili ne more dokazati, da se naročnik pri sprejemu odločitev, kot izhajajo iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/59-06311165 z dne 23. 4. 2013, ni smel opreti na dokument DURS z dne 28. 3. 2013 (pravilnost vsebine katerega je bila potrjena tudi v pojasnilu tega organa z dne 30. 5. 2013). Državna revizijska komisija izpostavlja še, da je Davčna uprava Republike Slovenije oba izpostavljena dokumenta izdala v okviru izvrševanja zakonsko podeljenega ji javnega pooblastila, zaradi česar je Državna revizijska komisija glede vprašanja, ali in kdaj so (bili) v konkretnem primeru, upoštevaje zakon, ki ureja davčni postopek, izpolnjeni pogoji za vračilo presežka (preplačila) davka oziroma pobot, sledila tem dokumentom. Pri tem je Državna revizijska komisija ravnala tudi skladno z ustaljeno prakso tega organa v podobnih primerih (prim. npr. zadevo 018-292/2012, 018-107/2013 itd.). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročnik ni kršil prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ko je štel, da vlagateljeva ponudba ni popolna in jo je zato izločil. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 zavrnila.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj v 4. točki vloge z dne 19. 6. 2013 izpodbija odločitvi o neoddaji javnega naročila v sklopih 1 in 6, kot izhajata iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013. Kot je razvidno iz vloge z dne 19. 6. 2013, vlagatelj v zvezi s tema novima odločitvama že vloženi zahtevek za revizijo "razširja tudi na točko 1 (Sklop 1), 3 (Sklop 6) in 4 nove odločitve naročnika št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 16.05.2013", opravičuje, zakaj navaja "nove kršitve" (peti odstavek 79. člena ZJN-2), in se sklicuje na takso, ki jo je plačal ob vložitvi zahtevka za revizijo z dne 27. 5. 2013.

Vlagatelj se lahko skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj posreduje opredelitev iz tega odstavka Državni revizijski komisiji in naročniku.

Vlagatelj v vlogi z dne 19. 6. 2013, dejansko z utemeljevanjem na petem odstavku 29. člena ZPVPJN, "razširja zahtevek za revizijo" še na izpodbijanje odločitev o neoddaji javnega naročila v sklopih 1 in 6, kot izhajata iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013. Izpostavljeni odločitvi sta novi odločitvi v postopku oddaje javnega naročila, zoper njiju pa vlagatelj lahko uveljavlja pravno varstvo (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), saj ne ZJN-2 ne ZPVPJN ne določata drugače. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretni zadevi pri vlagateljevi "razširitvi zahtevka za revizijo" ne gre za primer iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN, temveč je treba upoštevati, da je 4. točka vloge z dne 19. 6. 2013 samostojen zahtevek za revizijo zoper na novo izdani odločitvi o oddaji javnega naročila v sklopih 1 in 6. Tudi naročnik je v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-38/2012/94-00671165 z dne 13. 6. 2013 zapisal pravni pouk o vložitvi zahtevka za revizijo, ki ga Državna revizijska komisija za ta primer šteje za pravilen.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija odločila, da mora o revizijskem zahtevku, kot izhaja iz 4. točke vlagateljeve vloge z dne 19. 6. 2013, v skladu z določili 24. " 29. člena ZPVPJN najprej odločiti naročnik.

S tem so odločitve Državne revizijske komisije iz 1., 2. in 3. točke izreka tega sklepa utemeljene.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel delno z zahtevkom za revizijo (že pred naročnikom), mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z drugim odstavkom 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in s 6. delom tarife po ZOdvT (tar. št. 6007), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse za sklop 6 v višini 898,80 eurov, ne pa tudi takse za sklop 1 v višini 1.558,20. Državna revizijska komisija je priznala tudi stroške za nagrado za postopek pravnega varstva v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 960 eurov, in stroške po tar. št. 6002 v višini 20 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 24 eurov, skupaj pa ta dva stroška znašata 984 eurov. Ker je vlagatelj uspel le glede sklopa 6, ne pa tudi glede sklopa 1, je Državna revizijska komisija štela, da je njegov uspeh polovičen, zato je v tem razmerju priznala stroške od zneska 984 eurov. Ti stroški zanašajo 492 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.390,80 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev. Državna revizijska komisija je zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 1.390,80 eurov. Državna revizijska komisija ni priznala povračila stroškov za nagrado za odvetniško zastopanje nad priznanim zneskom, saj jih glede na okoliščine primera ne ocenjuje kot potrebne stroške (prim. tretji odstavek 70. člena ZRPJN), pri odmeri stroškov po tar. št. 6002 pa je upoštevala maksimum.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 3. 7. 2013

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:
" Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana,
" odvetnica Tina Šošter, Mladinska ulica 54, 2000 Maribor,
" Projekt, d. d., Nova Gorica, Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica,
" Proarc, d. o. o., Nova Gorica, Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.

Natisni stran