018-188/2013 Ministrstvo za finance, Direktorat za javno naročanje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata in Boruta Smrdela ter Sonje Drozdek Šinko kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Storitve zavarovanja za osebna in kombinirana vozila", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika in pooblaščenega naročnika Republika Slovenije, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno naročanje, Župančičeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 1. 7. 2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi določba razpisne dokumentacije iz 9.1 točke razpisne dokumentacije, ki se glasi: "Zavarovalnica, ki odda ponudbo se z oddajo ponudbe zavezuje, da bo na zahtevo posamičnega naročnika z njim kadar koli prekinila obstoječo sklenjeno zavarovalno pogodbo, za enak predmet naročila, ter obračunala in vrnila del preveč plačane zavarovalne premije, ki jo je plačal končni naročnik, za sklenjena zavarovanja pred tem javnim naročilom oziroma od dneva, ko se za končnega naročnika prične uporabljati krovna pogodba. Obračun zavarovalnica pripravi na način "pro-rata temporis" in preveč plačano zavarovalno premijo vrne na transakcijski račun plačnika najkasneje v roku 30 dni od dneva prekinitve le te."

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 1.503,90 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

4. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev:

Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila za storitve zavarovanja za osebna in kombinirana vozila, objavljenem 9. 4. 2013 na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN3994/2013, in 10.4.2013 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2013/S 070-116803, pravočasno (z vlogo z dne 17. 5. 2013) vložil zahtevek za revizijo zoper določbo razpisne dokumentacije, da se zavarovalnica, ki odda ponudbo, z oddajo ponudbe zavezuje, da bo na zahtevo posamičnega naročnika z njim kadarkoli prekinila obstoječo sklenjeno zavarovalno pogodbo, za enak predmet naročila, ter obračunala in vrnila del preveč plačane zavarovalne premije, ki jo je plačal končni naročnik, za sklenjena zavarovanja pred tem javnim naročilom, oziroma od dneva, ko se za končnega naročnika prične uporabljati krovna pogodba. Vlagatelj navaja, da naročnikova zahteva po prekinitvi oz. odpovedi obstoječih sklenjenih zavarovalnih pogodb ter vračilu dela že plačane zavarovalne premije ni oblikovana na način, ki bi zagotavljal enakopravno obravnavno ponudnikov in pošteno konkurenco v postopku javnega naročanja, kar lahko naročnik doseže zlasti z izbiro, določitvijo in uporabo pogojev, ki so smiselno povezana s predmetom javnega naročila in njemu sorazmerna. Vlagatelj navaja, da v konkretnem primeru objektivnih in utemeljenih razlogov, ki bi opravičevali sporno zahtevo, ni prepoznati, sporna zahteva pa v slabši položaj postavlja tiste ponudnike, ki imajo s posameznimi naročniki že sklenjene zavarovalne pogodbe. Ti bi, v kolikor v konkretnem postopku naročanja ne bi bili izbrani, že s samo oddajo ponudbe utrpeli škodo, saj bi morali vrniti del plačane zavarovalne premije, ki jim sicer pripada glede na uspeh pri preteklem javnem naročilu. Druge zavarovalnice, ki v svojem portfelju posamičnih naročnikov nimajo, podobnega tveganja z oddajo ponudbe ne bi občutile. Sporna določba je po vlagateljevem mnenju tudi nesorazmerna glede na predmet javnega naročila, saj bi naročnik svoj namen lažje, predvsem pa pravičneje, dosegel, če bi določil, da obstoječe zavarovalne police ostanejo v veljavi do njihovega izteka, nato pa jih nadomestijo police, sklenjene na podlagi krovne pogodbe. Vlagatelj kot pomembno izpostavlja tudi dejstvo, da obstoječe pogodbe, ki jih je vlagatelj sklenil s posamičnimi naročniki, ne vsebujejo kakršnekoli posebne določbe, ki bi trajanje pogodbe omejevala ali pogojevala s podpisom krovne pogodbe. Vlagatelj določbo kot sporno izpostavlja tudi z vidika načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, saj klavzula, ki kandidiranje pri javnem naročilu pogojuje z vnaprejšnjim pristankom na prenehanje drugih samostojnih pravnih razmerij, kar bi se v primeru neuspeha v postopku izbire odrazilo v škodi pri ponudniku, nedvomno omejuje konkurenco med ponudniki, saj pri ponudnikih povzroča tehtanje koristi, ki bi je bili deležni, če bi bili v postopku izbire uspešni, proti škodi, ki bi jo utrpeli v nasprotnem primeru. Vlagatelj opozarja tudi na kolizijo sporne določbe z določbo 946. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS št. 83/2001 s spremembami; v nadaljevanju: OZ), ki sicer določa pogoje za odpoved zavarovalne pogodbe. Vlagatelj zahteva razveljavitev sporne določbe razpisne dokumentacije, oziroma podredno, da naročnik kršitev odpravi tako, da sporno določilo spremeni tako, da bo skladno z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov pravnega varstva.

Naročnik je 31. 5. 2013 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da se z revizijskimi navedbami vlagatelja ne strinja in pojasnjuje, da je predmetno javno naročilo oblikoval v skladu z ZJN-2 in pri tem upošteval vsa temeljna načela javnega naročanja. Naročnik navaja, da je sporno določbo v postopku oddaje javnega naročila določil z namenom, da bi z njegovo izvedbo sledil načelu gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2), v skladu s katerim je pomembna gospodarna poraba javnih sredstev. Naročnik navaja, da je bil predmet naročila določen kot skupno javno naročilo ravno z namenom zagotovitve pričakovanih pozitivnih finančnih in drugih gospodarnih učinkov, saj je posledica združevanja potreb pričakovano znižanje cen na enoto in s tem celotne vrednosti skupnega naročila. Naročnik navaja, da sporna določba omogoča posamičnemu naročniku, da iz razloga gospodarne porabe javnih financ z zavarovalnico, ki odda ponudbo, prekine obstoječo sklenjeno zavarovalno pogodbo za enak predmet naročila, od dneva, ko se za končnega naročnika prične uporabljati krovna pogodba skupnega naročila. S sporno pogodbo se po navedbah naročnika zagotavlja tudi standardizacija predmeta skupnega naročila in poenotenje veljavnosti pogodb, razen v objektivno določenih izjemah za posamezne naročnike. Naročnik še navaja, da s spremembo sporne določbe na način, kot to predlaga vlagatelj, ne bi dosegel svojega namena povečane gospodarnosti in učinkovitosti porabe proračunskih sredstev, ter da svojih zahtev in pogojev ni mogel in ne sme določati glede na potrebe posameznega ponudnika, ampak le glede na namen, predmet in vsebino skupnega naročila. Naročnik dalje navaja, da je uporabljena določba smiselno povezana in sorazmerna s predmetom skupnega naročila, saj morebitne ponudnike zavezuje le v delu, ki se nanaša na tisti del obstoječih zavarovalnih pogodb, ki jih imajo zavarovalnice sklenjene s posamičnimi naročniki za enak predmet naročila. Po prepričanju naročnika sporna določba tudi ne omejuje konkurence, saj jim ne odvzema pravice do oddaje ponudbe, ampak imajo ponudniki možnosti izbire, ali bodo oddali ponudbo ali ne, na podlagi njihove svobodne gospodarske ponudbe. Po mnenju naročnika tudi oddane ponudbe v predmetnem postopku kažejo na to, da predmetna zahteva očitno ni sporna, saj imajo vsi ponudniki, ki so oddali ponudbe, z nekaterimi posamičnimi naročniki sklenjene zavarovalne pogodbe za enak predmet naročila. Naročnik še dodaja, da je s sporno določbo postavil določene potencialne ponudnike, ki nimajo sklenjenih obstoječih zavarovanj s posamičnimi naročniki, v morebitni boljši položaj glede na vlagatelja in druge morebitne ponudnike, ki imajo sklenjena zavarovanja z nekaterimi posamičnimi naročniki, vendar je imel za takšno razlikovanje objektivne razloge. Naročnik tudi zavrača vlagateljeve navedbe o kršenju predpisov o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence in o koliziji sporne določbe z OZ in odgovarja, da morebitni ponudnik svobodno odloča, ali bo v konkretnem naročilu ponudbo oddal ali ne, in s svojo odločitvijo, da bo oddal ponudbo, svobodno sprejme tudi sporno določbo in tveganje, ki je povezano z njo, v kolikor ne bo izbran v postopku skupnega naročanja. Naročnik je zavrnil plačilo priglašenih stroškov vlagatelja in sam zahteval povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku.

Vlagatelj je 6. 6. 2013 Državni revizijski komisiji poslal vlogo, v kateri se je opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj kot sporno izpostavlja dejstvo, da naročnik večji pravni učinek pripisuje načelu gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti kot ostalim temeljnim načelom iz ZJN-2 in zakonitost sporne določbe utemeljuje zgolj preko tega načela, s svojim ravnanjem pa krši ostala temeljna načela javnega naročanja. Vlagatelj še navaja, da do takšnega zaključka vodi tudi uporaba testa sorazmernosti, saj pomembnost pravice, ki se želi zavarovati s posegom, ne pretehta nad pomembnostjo s posegom prizadete pravice. Vlagatelj opozarja tudi na to, da naročnik ni izkazal, da je z vključitvijo obravnavane določbe v razpisno dokumentacijo sploh dosegel kakršnekoli empirično izkazljive pozitivne učinke na gospodarno porabo javnih sredstev oziroma da bodo takšni učinki nastali v bodoče. Vlagatelj še opozarja na napačno oziroma parcialno sklicevanje naročnika na posamezne navedbe v zahtevku za revizijo in ugovarja priglašenim stroškom naročnika.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sporna zakonitost naročnikove zahteve, ki jo je naročnik določil v 9.1 točki (Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in njihovo dokazovanje) razpisne dokumentacije, in ki se glasi:
"Zavarovalnica, ki odda ponudbo se z oddajo ponudbe zavezuje, da bo na zahtevo posamičnega naročnika z njim kadar koli prekinila obstoječo sklenjeno zavarovalno pogodbo, za enak predmet naročila, ter obračunala in vrnila del preveč plačane zavarovalne premije, ki jo je plačal končni naročnik, za sklenjena zavarovanja pred tem javnim naročilom oziroma od dneva, ko se za končnega naročnika prične uporabljati krovna pogodba. Obračun zavarovalnica pripravi na način "pro-rata temporis" in preveč plačano zavarovalno premijo vrne na transakcijski račun plačnika najkasneje v roku 30 dni od dneva prekinitve le te."

V skladu z temeljnimi načeli ZJN-2 mora naročnik javno naročanje izvesti tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev (6. člen ZJN-2), pri izvedbi javnega naročila pa mora zagotoviti, da je ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (načelo transparentnosti javnega naročanja, prvi odstavek 8. člena ZJN-2), da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila (načelo enakopravne obravnave ponudnikov, prvi odstavek 9. člena ZJN-2), da javno naročanje izvaja sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila (načelo sorazmernosti, 10. člen ZJN-2) ter da ne omeji konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence (prvi odstavek 7. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je eden od temeljnih ciljev sistema javnih naročil, v skladu z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2), racionalna poraba javnih financ, kar velja tudi v predmetnem postopku javnega naročila, ko naročnik, v skladu s 36. členom ZJN-2, izvaja predmetno javno naročilo kot skupno javno naročanje vlade. Prvi odstavek 36. člena ZJN-2 izrecno določa, da lahko vlada skladno z letnim okvirnim načrtom skupnega javnega naročanja vlade odloči, da se za posamezne predmete javnega naročanja izvede skupno javno naročanje ministrstev, organov v sestavi ministrstev, vladnih služb in upravnih enot, če skupne nabave povečujejo gospodarnost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev in ne zmanjšujejo konkurence na trgu. Vendar pa je pri doseganju tega cilja, kar je razvidno tudi iz 36. člena ZJN-2, poleg zasledovanja načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, naročnik dolžan spoštovati tudi ostala (že zgoraj našteta) načela javnega naročanja, ki ga zavezujejo, da s posameznimi razpisnimi zahtevami, ki morajo biti povezana in sorazmerna predmetu javnega naročanja, vse ponudnike enakopravno obravnava in s tem zagotovi konkurenco med ponudniki. Državna revizijska komisija je že večkrat opozorila, da mora biti dejstvo, da določen ponudnik izpolnjuje zahteve in lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, medtem ko drugi ponudnik tega ne more, posledica objektivnih okoliščin, ki se nanašajo na objektivno utemeljene in opravičljive potrebe naročnika, ki jih mora v sporu izkazati naročnik.

Sporna zahteva naročnika, ki ponudnike, ki oddajo ponudbo v predmetnem javnem naročilu, zaveže k temu, da v primeru morebiti že obstoječih veljavnih zavarovalnih pogodb s posameznim naročnikom, ki je vključen v predmetno skupno naročilo, na zahtevo tega naročnika z njim kadarkoli prekinejo to (veljavno) zavarovalno pogodbo za enak predmet naročila, po oceni Državne revizijske komisije ne zagotavlja enakopravne obravnave ponudnikov in zmanjšuje konkurenco med ponudniki. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da ta zahteva odvrača od sodelovanja pri predmetnem javnem naročilu ponudnike, ki imajo za enak predmet javnega naročila s posameznimi naročniki (ki so vključeni v predmetno javno naročilo) že sklenjene pogodbe o izvedbi javnega naročila, saj že s samo oddajo ponudbe pri predmetnem javnem naročilu tvegajo odpoved že sklenjene pogodbe o zavarovanju vozil za izvedbo storitve, ki je tudi predmet javnega naročila. V primerjavi z njimi naročnikova sporna zahteva ne velja enako za ponudnike, ki s posameznimi naročniki niso v obstoječih pogodbenih razmerjih za enako storitev, saj ti ponudniki zgolj s sodelovanjem pri predmetnem javnem naročilu ne tvegajo ničesar, zaradi česar sporna zahteva nedvomno spravlja v slabši položaj prve. Ti so diskriminirani tudi v primerjavi s tistimi gospodarskimi subjekti, ki sicer že imajo sklenjene zavarovalne pogodbe s posamičnimi naročniki, vendar se predmetnega postopka javnega naročanja ne bodo udeležili, saj sporna zahteva tudi zanje ne velja. Čeprav načeloma drži naročnikovo navajanje, da je od svobodne poslovne odločitve ponudnika odvisno, ali bo ponudbo oddal in skušal z najugodnejšo ponudbo pridobiti skupno naročilo ter pri tem v primeru, če ne bo izbran, tvegal morebitno prekinitev obstoječih zavarovalnih pogodb, pa je treba hkrati opozoriti, da je naročnik tisti, ki mora zagotoviti, da so izhodišča, na podlagi katerih gospodarski subjekti sprejmejo odločitev o sodelovanju pri postopkih javnega naročanja, enaka za vse, saj je le na takšen način zagotovljena enakopravna obravnava ponudnikov.

Iz že predstavljenih razlogov Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v predmetnem postopku s sporno zahtevo diskriminiral posamezne ponudnike in s tem omejil konkurenco, hkrati pa ni uspel izkazati utemeljenih razlogov, ki objektivno opravičujejo takšno omejevanje. Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, sporno zahtevo zelo splošno opravičuje s tem, da naj bi z njo dosegel znižanje cen in s tem zagotovil gospodarno in učinkovito porabo javnih financ, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik teh navedb ne konkretizira niti zanje ne predloži nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati njihovo utemeljenost. Zato Državna revizijska komisija takšnega posplošenega in z ničemer podprtega sklicevanja naročnika ne more sprejeti kot zadostnega za ugotovitev, da je naročnik opravičeno omejil konkurenco med ponudniki in jih diferenciral na podlagi objektivno opravičljive zahteve. Tudi naročnikov argument, da s sporno zahtevo zagotavlja poenotenje veljavnosti pogodb, kar naj bi bil bistven namen uresničitve načela učinkovitosti, ne zdrži, saj je odpoved trenutno veljavnih obstoječih zavarovalnih pogodb pri posamičnih naročnikih glede na sporno razpisno zahtevo odvisna od tega, ali se bodo gospodarski subjekti, s katerimi imajo posamični naročniki sklenjene pogodbe za enak predmet naročila, sploh odločili za sodelovanje pri predmetnem javnem naročilu. Navedeno pomeni, da do poenotenja veljavnosti pogodb (kljub sporni zahtevi naročnika) ne bo prišlo v vseh tistih primerih, ko se bodo potencialni ponudniki, ki že imajo sklenjene zavarovalne pogodbe s posamičnimi naročniki, odločili, da pri tem skupnem javnem naročilu ne bodo sodelovali in se s tem izognili tveganju, ki ga predstavlja izpodbijana razpisna zahteva. Zaradi trenutka vložitve zahtevka za revizijo (pred rokom za oddajo ponudb) je kot pravno neupoštevne Državna revizijska komisija zavrnila tudi navedbe naročnika, da na nespornost zahteve kažejo tudi ponudbe, ki so za predmetno javno naročilo prispele k naročniku.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročnik ni uspel izkazati utemeljenih in objektivno opravičljivih razlogov za postavitev zahteve, po kateri se ponudniki, ki oddajo ponudbe, zavežejo, da v primeru morebiti že obstoječih veljavnih zavarovalnih pogodb s posameznim naročnikom, ki je vključen v predmetno skupno naročilo, na zahtevo tega naročnika z njim kadarkoli prekinejo to (veljavno) zavarovalno pogodbo za enak predmet naročila. Ker taka zahteva ne zagotavlja enakopravne obravnave ponudnikov in konkurence med njimi, je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člen ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in v skladu z njegovim predlogom razveljavila razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na sporno zahtevo.

Državna revizijska komisija naročnika, skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN, napotuje, da razpisno dokumentacijo v razveljavljenem delu, ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve, ustrezno spremeni, spremembe pa nato objavi ob upoštevanju določb ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.500,00 eurov ter stroške tiskanja dokumentov v višini 3,90 eurov. Državna revizijska komisija preostalih priglašenih stroškov ni priznala, ker jih glede na okoliščine primera ne ocenjuje za potrebne stroške (prim. tretji odstavek 70. člena ZRPJN) oziroma jih vlagatelj ni izkazal (poštni stroški in strošek bančne provizije za takso).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik je odločil o povrnitvi stroškov revizijskega postopka v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Ker pa je odločitev o stroških odvisna od končne odločitve o zahtevku za revizijo, pri čemer v primeru nadaljevanja postopka pravnega varstva v revizijskem postopku (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) odloča Državna revizijska komisija, ki posledično odloči tudi o stroških postopka, je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru odločitev naročnika o stroških štela kot priglasitev stroškov naročnika.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija že na tej podlagi (ob upoštevanju tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN) zavrnila naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov in pri tem ni presojala morebitne upravičenosti naročnika do povrnitve priglašenih stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, naročniku nalaga, da ji v treh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 1. 7. 2013


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
" Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 19, Ljubljana
" Republika Slovenije, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno naročanje, Župančičeva ulica 3, Ljubljana
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv, tu

Natisni stran