018-189/2013 Občina Dornava

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izgradnja večnamenskega centra " Vaško-kulturna dvorana Dornava" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Cestno podjetje Ptuj d.d., Zagrebška cesta 49a, Ptuj, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Dornava, Dornava 135a, Dornava (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 6. 2013

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 14. 5. 2013 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Izgradnja večnamenskega centra " Vaško-kulturna dvorana Dornava", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika", št. 430-1/2013 0005, z dne 26. 4. 2013.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.984,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18. 1. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 430-1/2013. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 1. 2. 2013, pod št. objave JN1177/2013, s popravki razpisne dokumentacije JN1228/2013 z dne 4. 2. 2013, JN 1317/2013 z dne 5. 2. 2013, JN1864/2013 z dne 20. 2. 2013 in JN2117/2013 z dne 25. 2. 2013.

Naročnik je dne 26. 4. 2013 izdal dokument "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika", št. 430-1/2013 0005, iz katerega izhaja, da je kot najugodnejšo izbral skupno ponudbo ponudnikov MarkoMark d.o.o., Pobrežje 6a, Videm pri Ptuju, NIVAL INVEST d.o.o., Pobrežje 6a, Videm pri Ptuju in TIPO INVESTICIJSKE GRADNJE d.o.o., Dunajska cesta 106, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 7. 5. 2013 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo. Naročnik je vpogled organiziral dne 10. 5. 2013, vpogleda pa ni dokumentiral z zapisnikom.

Vlagatelj je 14. 5. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita izbiro ponudbe, ki bi jo moral izločiti kot nepopolno, saj naj bi izbrani ponudnik spremenil svojo ponudbo na način, ki po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) ni dopusten. Iz ponudbe izbranega ponudnika namreč izhaja, da bo vsa dela izvedel sam, brez podizvajalcev, kasneje pa je, po naročnikovem pozivu po dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe, v dopolnitvi navedel, da bodo vsa fizična dela dejansko izvedle hčerinske družbe ponudnika Nival invest, d.o.o., in sicer: Masima IGD, d.o.o., Evropus d.o.o. in Sakos, d.o.o. Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik nima obrtnega dovoljenja, zaradi česar ni izkazal kadrovske sposobnosti in v zvezi s tem kot neupoštevne označuje navedbe izbranega ponudnika, da imajo obrtno dovoljenje hčerinske družbe ponudnika, saj te v ponudbi niso bile navedene kot podizvajalci niti se izbrani ponudnik nanje ni skliceval v smislu kapacitet tretjih. Vlagatelj kot razlog za neprimernost ponudbe izbranega ponudnika navaja še to, da ponudbi v času roka za oddajo ponudb ni bil priložen terminski plan, kasnejše dopolnjevanje ponudbe v tem delu pa po mnenju vlagatelja ni več dopustno, saj gre za vsebinsko in ne formalno nepopolnost. Vlagatelj zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 21. 5. 2013 opredelil do navedb vlagatelja in poudaril, da svoje ponudbe ni spremenil, temveč zgolj pojasnil. Pojasnjuje, da bodo povezane družbe fizično izvedle dela na objektu, in sicer na način, da bodo delavce posodile skupini ponudnikov na osnovi letnih medsebojnih pogodb o posredništvu delovne sile, delavce pa bo pri izvajanju gradnje vodila in koordinirala strokovna ekipa izbranega ponudnika. Meni, da se hčerinske družbe enega od ponudnikov skladno z ZJN-2 ne štejejo kot podizvajalci, zato te družbe tudi nikoli niso bile nominirane kot podizvajalci. Izbrani ponudnik še poudarja, da sam obrtnega dovoljenja ne potrebuje, saj inženiring pri gradnjah ni obrtna dejavnost in navaja, da iz razpisne dokumentacije nikjer ne izhaja zahteva po referencah s področja specializiranih dejavnosti (torej za dela, za katera bi moral imeti posebna dovoljenja), meni pa tudi, da je dejavnost predmeta javnega naročila moč izvajati na način, ki ni obrtniški ali obrti podoben. Glede terminskega plana navaja, da je zahtevam naročnika zadostil s potrditvijo obrazca OBR-7 in navedbo roka izvedbe del, okvirni terminski plan pa je le priloga tega obrazca. Dopolnitev ponudbe z okvirnim terminskim planom tako ne more biti nedopustna.

Naročnik je s sklepom z dne 30. 5. 2013 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in pri obrazložitvi izhajal iz navedb izbranega ponudnika. Pojasnil je, da je od izbranega ponudnika zahteval dopolnitev formalno nepopolne vloge; izbrani ponudnik je vlogo dopolnil v skladu s pozivom, naročniku pa posredoval tudi pojasnila v zvezi z načinom izvedbe javnega naročila " dela naj bi tako izvedel s hčerinskimi oziroma povezanimi družbami. Naročnik meni, da je izbrani ponudnik podal pravilno izjavo o podizvajalcih, saj se povezane družbe po šestem odstavku ZJN-2 ne štejejo za podizvajalce. Naročnik še dodaja, da je v razpisni dokumentaciji v zvezi s kadrom ponudnika zahteval le splošno izjavo, da ponudnik razpolaga s strokovnim kadrom za izvedbo javnega naročila. Izbrani ponudnik je ta pogoj izpolnil, zato ga naročnik ni mogel izločiti. Naročnik poudarja, da v razpisni dokumentaciji niti ni zahteval obrtnega dovoljenja, ne glede na to pa za izbranega ponudnika tudi ni potrebno, saj so družbe v skupini ponudnikov inženiring podjetja, ki v skladu z Obrtnim zakonom (Uradni list RS, št. 50/1994 s sprem.; v nadaljevanju: ObrZ) obrtnega dovoljenja ne potrebujejo. V zvezi s terminskim planom naročnik meni, da v obliki, kot ga je zahteval, ni in ne more biti vsebinski del ponudbe. Bistveni del je izjava o roku izgradnje, ki jo je izbrani ponudnik predložil, terminski plan kot priloga k izjavi pa določa le roke plačil po mesecih v okviru izgradnje. Dopolnitev ponudbe s terminskim planom tako ne pomeni nedopustne dopolnitve ponudbe.

Naročnik je z vlogo z dne 3. 6. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 3. 6. 2013 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri navedbah glede obrtnega dovoljenja in terminskega plana, naročniku in izbranemu ponudniku pa očita, da napačno tolmačita ZJN-2, ko navajata, da se za podizvajalce ne štejejo povezane družbe. Vztraja tudi pri tem, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, dopolnitev pa ni bila formalne, ampak vsebinske narave in kot taka nedopustna.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj očita naročniku in izbranemu ponudniku nedopustno dopolnitev ponudbe in posledično nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik izbranemu ponudniku dne 5. 3. 2013 posredoval zahtevo za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe (št. dokumenta 430-1/2013 0002) z OBR-8 (Okvirni terminski plan izvedbe del s predvidenimi roki plačil) in OBR-8/A (Seznam podizvajalcev). Izbrani ponudnik je oba izpolnjena obrazce naročniku poslal in pri tem v obrazcu OBR-8/A navedel, da bo vsa razpisana dela izvajal sam. Vlagatelj v zvezi s tem kot sporno izpostavlja dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika s terminskim planom.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oziroma ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna.

Iz določil 78. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v primeru, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2), medtem ko je ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona, nepravilna in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka.

Izbrani ponudnik je svoji ponudbi na obrazcu OBR-7 navedel, da bo vsa dela izvedel do 31. 7. 2014, s čimer je zadostil naročnikovemu pogoju iz 14. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Terminski plan neposredno ni bil zahtevan, je pa v OBR-7 naveden kot priloga tega obrazca. S tem, ko je izbrani ponudnik dopolnil ponudbo s terminskim planom, po mnenju Državne revizijske komisije ni nedopustno posegel v ponudbo, saj je vsebinski del (rok izgradnje) že prej navedel v obrazcu OBR-7, razpisna dokumentacija pa ne vsebuje posebnih določil v zvezi z dinamiko izgradnje ali plačil.

Vlagatelj ne prereka dopolnitve ponudbe z obrazcem OBR-8/A, vseeno pa gre v zvezi s tem ugotoviti, da v konkretnem primeru ni bila nedopustna dopolnitev ponudbe z obrazcem, s katerim izbrani ponudnik potrjuje, da bo vsa razpisana dela izvedel sam, brez podizvajalcev, saj nikjer iz prvotno predložene ponudbe ne izhaja, da bi izbrani ponudnik nastopal s podizvajalci.

Naročnik je nato izbranemu ponudniku dne 10. 4. 2013 posredoval zahtevo za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe z obrtnim dovoljenjem enega od partnerjev v skupni ponudbi (št. dokumenta 430-1/2013 0006). Izbrani ponudnik je nato v dopisu z dne 11. 4. 2013 podal pojasnilo, da noben od skupnih partnerjev v ponudbi obrtnega dovoljenje kot inženiring podjetje ne potrebuje in obenem navedel, da bodo vsa fizična dela izvedle hčerinske družbe enega od ponudnikov, ki pa obrtno dovoljenje imajo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik in naročnik napačno tolmačita ZJN-2, ko navajata, da se povezane družbe ne štejejo za podizvajalca. Šesti odstavek 71. člena ZJN-2, na katerega se sklicuje naročnik, se nanaša izključno na vprašanje izvajanja neposrednih plačil podizvajalcem. Določba, da se za podizvajalca ne šteje gospodarski subjekt, ki glede na razmerje z izbranim ponudnikom izpolnjuje kriterije za povezano družbo in da se za podizvajalca šteje subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za osebo, povezano z izbranim ponudnikom, dejansko dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila, se namreč uporablja za potrebe šestega odstavka 71. člena ZJN-2 oz. za potrebe neposrednih plačil, kar je treba ločiti od ugotavljanja sposobnosti za izvedbo naročila oz. od ocenjevanja popolnosti ponudbe. Iz določb sedmega, osmega, devetega in desetega odstavka 71. člena ZJN-2, ki urejajo postopek neposrednega plačevanja podizvajalcem, je razvidno, da se nanašajo na fazo sklepanja oz. izvajanja pogodbe, saj določajo, kaj mora vsebovati pogodba o izvedbi naročila oz. s katero dokumentacijo mora izvajalec razpolagati ob sklenitvi pogodbe. Iz enajstega odstavka 71. člena ZJN-2 pa izhaja, da se lahko po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila podizvajalec tudi zamenja in da mora ponudnik v tem primeru naročniku predložiti izjavo o poravnanih obveznostih do prvotnega podizvajalca, pooblastilo za plačilo novemu podizvajalcu in soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu.

71. člen ZJN-2 se torej v zvezi s plačevanjem podizvajalcev nanaša na fazo sklepanja in izvajanja pogodbe o izvedbi javnega naročila, ne pa na fazo ugotavljanja usposobljenosti za izvedbo naročila. Status podizvajalca z vidika izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti je potrebno ugotavljati na podlagi 15. a točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.

Ob upoštevanju navedenih pravnih podlag (v zvezi z formalno nepopolnostjo ponudb, dopustnimi dopolnitvami ponudb in določbami o podizvajalcih) Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru z navedbo podizvajalcev po preteku roka za oddajo ponudb, ne gre za dopustno dopolnitev formalno nepopolne ponudbe. Opisane spremembe v ponudbi izbranega ponudnika ni mogoče uvrstiti med odpravo formalnih pomanjkljivosti, saj ne gre za situacijo, ko bi izbrani ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjeval in bi to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že bilo razvidno in iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ne bi bilo mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. V konkretnem primeru gre namreč za to, da je izbrani ponudnik prvotno oddal ponudbo, v kateri je nastopal sam in iz ponudbe ni izhajalo nastopanje s podizvajalcem, naknadno, po poteku roka za oddajo ponudb, pa je na poziv naročnika svojo ponudbo dopolnil z navedbo, da bo razpisana dela izvedel skupaj s tremi podizvajalci. Državna revizijska komisija zato pritrjuje vlagatelju, da gre pri tem za dopolnitev ponudbe, ki je po roku za oddajo ponudb, z vidika določbe 78. člena ZJN-2 v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, nedopustna. Priglasitev podizvajalcev po poteku roka za oddajo ponudb je prepozna in zato neupoštevna.

Čeprav nedopustna, pa obravnavana dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika po preteku roka za oddajo ponudbo ne vpliva na veljavnost ponudbe, ki jo je izbrani ponudnik predložil do roka za oddajo ponudb, torej pravočasno. Ponudbo, ki jo je izbrani ponudnik predložil do roka za oddajo ponudb je potrebno presojati takšno, kakršna je bila takrat oddana, torej kot ponudbo brez podizvajalcev.

Vlagatelj v zvezi s tem zatrjuje, da ponudnik nima obrtnega dovoljenja in torej ne izpolnjuje kadrovske usposobljenosti. Na tem mestu se je strinjati s pripombo izbranega ponudnika, da vlagatelj obrtno dovoljenje napačno povezuje s kadrovsko usposobljenostjo; obrtno dovoljenje se v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZJN-2 nanaša na sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti. Med strankama sicer ni sporno, da noben od partnerjev v skupni ponudbi izbranega ponudnika ni imel obrtnega dovoljenja na dan izteka roka za oddajo ponudb.

V 10. točki razpisne dokumentacije je naročnik kot pogoj določil, da mora imeti ponudnik veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona takšno dovoljenje potrebno, ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri imajo svoj sedež, opravljali storitev. Za izkazovanje tega pogoja je naročnik predvidel izpolnitev obrazca OBR-4 (Izjava o izpolnjevanju pogojev). Vsi trije ponudniki skupne ponudbe so v izjavah na obrazcih OBR-4 navedli, da ne potrebujejo posebnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Državna revizijska komisija opozarja, da izbrani ponudnik, ko v dopisu z dne 11. 4. 2013 navaja razloge za nepredložitev obrtnega dovoljenja, narobe povzema omenjeno določilo razpisne dokumentacije in napačno meni, da se nanaša zgolj na storitve in ne tudi na gradnje, ki so predmet tega javnega naročila. Iz razpisne dokumentacije namreč nedvoumno izhaja, da morajo ponudniki imeti dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila.

Naročnik je predmetno javno naročilo razpisal kot gradnjo. Iz popisa del, ki je del razpisne dokumentacije, izhaja, da predmet naročila zajema naslednja dela: gradbena dela, obrtniška dela, elektro inštalacije, strojne inštalacije in zunanjo ureditev. Med naročnikom in vlagateljem tudi ni sporno, da gre v predmetnem javnem naročilu pretežno za dejavnosti gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, inštalacijska dela, postavljanje ostrešij in krovska dela, steklarska dela in zaključna dela v gradbeništvu, ki se po Uredbi o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/2008) štejejo za obrtne dejavnosti in je zanje potrebno obrtno dovoljenje. Naročnik je izbranega ponudnika celo pozval k dopolnitvi nepopolne ponudbe z obrtnim dovoljenjem enega izmed partnerjev v skupni ponudbi.

V trenutku oddaje javnega naročila veljaven ObrZ (t.j. do vključno novele ObrZ-D) v 2. členu določa, da je obrtna dejavnost pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom tega zakona. Določba 5. člena ObrZ kot obrtno dejavnost določa tisto dejavnost, za katero veljajo naslednje značilnosti: da gre za proizvodno ali storitveno dejavnost na podlagi individualnih naročil, da se opravlja proizvodnja le v majhnih serijah ter da serijska proizvodnja ne obsega pretežnega dela dejavnosti, da se uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, ki so primerne za opravljanje dejavnosti po predhodni alineji in da nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa in da se opravlja trajno. Skladno s 6. členom navedenega zakona se pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register. Obrtno dovoljenje je dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti določa dejavnosti, ki se v skladu z značilnostmi, opredeljenimi v 5. členu ObrZ, lahko opravljajo kot obrtne dejavnosti, in sicer jih določa v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti na ravni podrazredov iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti.

Navedena uredba v prvem odstavku 3. člena določa obrtne dejavnosti in ustrezne poklicne usposobljenosti, za katere je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje. Uredba kot obrtne dejavnosti v 3. členu določa tudi dejavnosti pod šifro 41.200 (Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb), 43.290 (Drugo inštaliranje pri gradnjah), 43.910 (Postavljanje ostrešij in krovska dela), 43.341 (Steklarska dela), 43.390 (Druga zaključna gradbena dela), torej dejavnosti, ki so nesporno predmet tega javnega naročila. Glede na razpisno dokumentacijo in omenjeno zakonodajo zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je za izvajanje konkretnega javnega naročila potrebno imeti obrtno dovoljenje, ne glede na pravnoorganizacijsko obliko subjekta. Izbrani ponudnik nosi dokazno breme za nasprotno ugotovitev, in sicer da obrtnega dovoljenja v konkretnem primeru ne potrebuje, ker svoje pridobitne dejavnosti ne opravlja na obrtni način. Izbrani ponudnik resda meni, da je dejavnost, ki je predmet tega javnega naročila, mogoče izvajati na način in v obsegu, ki se ne predstavlja obrtnega ali obrti podobnega načina, vendar te svoje navedbe z ničemer ne utemelji oziroma niti ne zatrjuje, da bi sam te dejavnosti opravljal na neobrten način.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja navaja, da bodo v primeru sklenitve posla z naročnikom dela na objektu fizično izvedle povezane družbe enega od partnerjev v skupni ponudbi, in sicer na način, da bodo na osnovi medsebojnih letnih pogodb o posredništvu delovne sile posodile delavce skupini ponudnikov, pri izvajanju gradnje pa jih bo vodila in koordinirala strokovna ekipa izbranega ponudnika. V kolikor se je strinjati z vlagateljem, da v takšnem primeru ne gre za nastopanje s podizvajalci, pa vseeno takšna navedba po oceni Državne revizijske komisije v ničemer ne spremeni dejstva, da noben od skupnih ponudnikov obrtnega dovoljenja v trenutku roka za oddajo ponudb ni imel, čeprav bi ga skladno z določbami razpisne dokumentacije in ObrZ moral imeti.

Upoštevaje navedeno je naročnik po oceni Državne revizijske komisije ravnal v nasprotju z lastnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in z določili ZJN-2, s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno. Državna revizijska komisija je zato ugodila zahtevku za revizijo vlagatelja in razveljavila odločitev o oddaji naročila, ki je vsebovana v dokumentu "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika", izdanem dne 26. 4. 2013. Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijskem zahtevku pravočasno priglasil stroške, in sicer: 1.400,00 EUR za zastopanje v predrevizijskem postopku, 1.400,00 EUR za zastopanje v revizijskem postopku, 20,00 EUR za materialne stroške (poštnine, kopiranje), vse skupaj povečano za 20 % DDV ter 10.000,00 EUR za takso.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.) po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo nagrado v višini 800,00 EUR, povečano za 20 % DDV, za materialne stroške znesek v višini 20,00 EUR, povečan za 20 % DDV ter strošek takse za revizijski zahtevek v višini 10.000,00 EUR.

Glede na dosežen uspeh je Državna revizijska komisija ocenila, da je vlagatelj v obravnavanem primeru upravičen do povračila stroškov v višini 10.984,00 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.




V Ljubljani, dne 27. 6. 2013

Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, p.p. 4372, 1001 Ljubljana
- Občina Dornava, Dornava 135a, 2252 Dornava
- MarkoMark d.o.o., Pobrežje 6a, 2284 Videm pri Ptuju
- NIVAL INVEST d.o.o., Pobrežje 6a, 2284 Videm pri Ptuju
- TIPO INVESTICIJSKE GRADNJE d.o.o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran