018-190/2013 Pošta Slovenije, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek-Šinko in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Nabava materialov za tiskanje" (v sklopu številka 1: "Nabava materiala za tiskanje") in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, d. o. o., Slovenska cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika POŠTA SLOVENIJE, d. o. o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 7. 2013

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 17. 5. 2013 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 1, kot izhaja iz dokumenta "ODLOČITEV ŠT. 0122/2012/JNB/6/0122 - 2", z dne 26. 4. 2013.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v znesku 6.964,62 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Naročnik mora Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 8. 11. 2012 sprejel sklep številka 0122/2012/JNB/6/0122 o začetku oddaje javnega naročila za nabavo materialov za tiskanje. Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi je bilo dne 14. 11. 2012 (pod številko objave JN12303/2012) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 17. 11. 2012 pa (pod številko dokumenta 366387) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2012/S 222 (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 26. 4. 2013 sprejel "ODLOČITEV ŠT. 0122/2012/JNB/6/0122 - 2" (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se "za sklop 1-Nabava materialov za tiskanje" izbere ponudnik TOPSOLUTIONS, d. o. o., Tbilisijska ulica 57b, Ljubljana, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 1 izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Kopijo odločitve o oddaji naročila je vlagatelj (v prilogi dopisa z dne 7. 5. 2013) prejel dne 8. 5. 2013, dne 10. 5. 2013 pa je na pošto priporočeno oddal zahtevo za dodatno obrazložitev, z dne 10. 5. 2013. Naročnik je dne 15. 5. 2013 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je vlagatelj prejel dne 16. 5. 2013.

Vlagatelj je dne 17. 5. 2013 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 17. 5. 2013, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), ki ga je naročnik prejel dne 20. 5. 2013. V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da
" ugotovi, da je naročnik kršil določbe ZJNVETPS, zahtevku za revizijo ugodi (tako, da ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu številka 1 neprimerna, nepopolna in nepravilna) ter posledično razveljavi odločitev o oddaji naročila,
" ugotovi, da je naročnik kršil določbe ZJNVETPS ter da je vlagateljeva ponudba popolna, zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi odločitev o oddaji naročila in (naročnik) "ponovno izvede izbiro, odloči in izbere najugodnejšo ponudbo vlagatelja ter javno naročilo za SKLOP 1 odda vlagatelju revizijskega zahtevka",
" "zadrži podpis pogodbe " okvirnega sporazuma" z izbranim ponudnikom "vse do pravnomočne odločitve naročnika oziroma državne revizijske komisije".
Vlagatelj ob tem v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
" zatrjuje, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil "Izjave proizvajalca P8", pa čeprav bi to moral storiti, saj "pod zap. št." 144, 148 in 150 v seznamu materiala za tiskanje ponuja pisalne trakove, za katere je (ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije) v ponudbi napačno označil, da jih je šteti za originalni (ne pa, kot pravilno, za nadomestni) material,
" v navezavi na postavko "pod zap. št. 193", v ponudbi izbranega ponudnika (v seznamu materiala za tiskanje) ponujeni po ceni 0,00 EUR, zatrjuje, da je ponujena cena "nesprejemljivo in neobičajno nizka", izbrani ponudnik pa je "ne more z ničemer opravičiti",
" zatrjuje, da je izbrani ponudnik v seznamu materiala za tiskanje "pod zap. št. 158 " 161" v kolonah "cena" in "vrednost" navedel cene z negativnim predznakom, kar pomeni, da ponujena cena za omenjene artikle ni le nesprejemljivo nizka, pač pa je evidentno v nasprotju tudi s pravili poštene konkurence,
" ob sklicevanju na določbo četrte alinee točke 4.2 Povabila k oddaji ponudbe zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika iz razloga, ker "Poz.193 ni ovrednotena", izločiti iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila,
" v navezavi na svojo ponudbo zatrjuje, da je popolna, obenem pa ugotavlja, da je naročnik pri izvedbi testiranja predloženih vzorcev kršil določbo šestega odstavka točke 4.1 Povabila k oddaji ponudbe, v povezavi s 14. in 15. členom ZJNVETPS,
" zatrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS), ko v okoliščinah konkretnega primera ni pozval k preverjanju (testiranju) posameznih ponujenih materialov po seznamu tudi izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik je dne 22. 5. 2013 naročniku v vlogi z dne 22. 5. 2013 (s prilogami) posredoval svoje poglede na navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izbrani ponudnik oporeka zatrjevanjem vlagatelja o tem, da je njegova ponudba nepopolna, obenem pa dodaja, da je naročnikovo preverjanje (testiranje) vlagateljeve ponudbe "pokazal[o], kar je".

Naročnik je dne 3. 6. 2013 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 6/35, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, obenem pa je kot neutemeljeno zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
" v navezavi na prvo zatrjevano kršitev ugotavlja, da izbranemu ponudniku "ni bilo potrebno priložiti izjave o izpolnjevanju pogoja P8 za postavke št. 144, 148 in 150",
" v navezavi na drugo in tretjo zatrjevano kršitev pojasnjuje, da je preverba cen po postavkah njegova pravica in ne dolžnost, zanjo pa se lahko odloči, v kolikor dvomi v izvedbo naročila pod ponujenimi pogoji. Po zatrjevanju naročnika tega od njega ostali udeleženci v postopku ne morejo zahtevati,
" v navezavi na četrto zatrjevano kršitev navaja, da "[p]ostavka št. 193 je bila ovrednotena v ponudbenem tudi predračunu z dne 11.1.2013, v ponudbenem predračunu z dne 24.1.2013 pa je ovrednotena z 0,00 EUR". Vlagateljeva navedba, da omenjena postavka ni ovrednotena, po zatrjevanju naročnika tako ni točna,
" v navezavi na peto in šesto zatrjevano kršitev na podlagi opravljenih preverjanj (testiranj) posameznega ponujenega materiala iz seznama v vlagateljevi ponudbi ugotavlja, da material, ki ga v ponudbi ponuja vlagatelj, ni enakovreden originalnemu materialu, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Naročnik svoja zatrjevanja podkrepljuje tudi z izračunom stroškov.

Naročnik je v prilogi dopisa z dne 5. 6. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 10. 6. 2013 prejela vlagateljevo vlogo z dne 7. 6. 2013 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri svojih navedbah v zahtevku za revizijo, poudarja, da se naročnik ni opredelil do vseh njegovih navedb v zahtevku za revizijo in Državni revizijski komisiji predlaga, da "zahtevi za revizijo" ugodi, razveljavi odločitev o oddaji naročila, mu prizna aktivno legitimacijo, prizna "popolnost oddane ponudbe, ter odloči, da se ponovno izvede postopek izbire najugodnejšega ponudnika" oziroma v celoti razveljavi javno naročilo.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39., 41. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek obrazložitve na prvi strani) naročnik med drugim ugotavlja, da vlagatelj "ne izkazuje drugega elementa aktivne legitimacije (v skladu s 14. členom ZPVPJN), in sicer verjetnosti nastanka škode". Citirani zaključek naročnika sledi mnenju naročnika, da "so vse vlagateljeve navedbe v celoti neutemeljene".

Iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN izhaja, da se aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda.

Glede na navedeno morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje postopka pravnega varstva hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja in sicer interes za dodelitev naročila ter obstoj realne stopnje verjetnosti, da vlagatelju je ali bi mu lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v predmetnem postopku pravnega varstva vlagatelju priznati interes za dodelitev zadevnega javnega naročila, saj je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pravočasno oddal svojo ponudbo za oba razpisana sklopa (del prvega stavka drugega odstavka 14. člena ZPVPJN, v povezavi s prvo alineo prvega odstavka istega člena). Iz Zapisnika o odpiranju ponudb številka 6/32-9103, z dne 15. 1. 2013, namreč (v 4. točki) jasno izhaja, da je med pravočasno prispelimi ponudbami (v točki 4 rubrike "Zap.št." v tabeli) navedena tudi ponudba vlagatelja, iz vlagateljeve ponudbe pa izhaja, da ponudbo oddaja za (oziroma se prijavlja na) oba razpisana sklopa. V predmetnem postopku pravnega varstva bi vlagatelju lahko z domnevnimi kršitvami naročnika, ki jih vlagatelj zatrjuje v zahtevku za revizijo, nastala tudi škoda, saj bi v primeru, če bi se katera od navedb v njem izkazala za utemeljeno, to pomenilo razveljavitev odločitve o oddaji zadevnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč zatrjuje popolnost svoje ponudbe, nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika ter kršitvi 14. in 15. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) pri izvedbi testiranja predloženih vzorcev, torej kršitvi načela transparentnosti javnega naročanja in načela enakopravne obravnave ponudnikov.

Ob upoštevanju doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je zahtevek za revizijo v zadevnem postopku pravnega varstva (glede oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1) vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (tretja alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, v zvezi s 14. členom ZPVPJN).

V posledici navedenega in v posledici opravljenega predhodnega preizkusa vlagateljevega zahtevka za revizijo tudi v delu, ki se nanaša na ostale procesne predpostavke, katere morajo biti za vodenje postopka pravnega varstva izpolnjene, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo sprejela v (vsebinsko) obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN, v zvezi s prvim odstavkom istega člena).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v navezavi na svojo ponudbo zatrjuje, da je popolna, obenem pa ugotavlja, da je naročnik pri izvedbi testiranja predloženih vzorcev kršil določbo šestega odstavka točke 4.1 Povabila k oddaji ponudbe, v povezavi s 14. in 15. členom ZJNVETPS, torej v povezavi z načelom transparentnosti javnega naročanja in načelom enakopravne obravnave ponudnikov.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v točki 2 Povabila k oddaji ponudbe določil, da je za vsak izpolnjeni pogoj potrebno priložiti dokazilo ali predložiti izjavo, ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale (izkazovale) vseh pogojev, pa bodo štete kot nesprejemljive in bodo izločene iz postopka. V alinei P 8 točke 2 Povabila k oddaji ponudb je naročnik določil, da morajo za dokazovanje pogojev iz 46. do 48. člena ZJNVETPS ponudniki med drugim predložiti tudi "poročilo o številu natisnjenih strani v skladu s standardi z ISO/IEC 19752, ISO/IEC 19798 in ISO/IEC 24711 oz. koliko strani se še lahko natisne s ponujenim nadomestnim (kompatibilni) materialom za tiskanje primerljiv tako po količini (št. natisnjenih strani) kot kvaliteti tiska primerljivo originalnim materialom z obveznim sklicevanje na ustrezne standarde. Namesto navedenega poročila, lahko ponudnik priloži dokazilo s strani proizvajalca nadomestnega (kompatibilnega) materiala". Naročnik je pri tem določil tudi, da pogoj P 8 velja za
" vse tonerje in kartuše, ne velja pa za "ostali potrošni material, kot so pisalni trakovi, valčki, zbiralci odpadnega tonerja,..)" (odgovora "nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 3.12.2012, 11:15" in "nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 3.12.2012, 11:16", objavljena na Portalu javnih naročil),
" nadomestni kompatibilni material " ponudnik priloži k ponudbeni dokumentaciji izjavo proizvajalca za dokazovanje izpolnjevanja tega pogoja (odgovor "nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 27.12.2012, 16:34", vsebinsko enako pa tudi odgovor "nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 27.12.2012, 16:36", oba objavljena na Portalu javnih naročil), s katero proizvajalec zagotavlja, da je ponujeni nadomestni (kompatibilni) material za tiskanje enakovreden originalnemu materialu in izdelan v skladu z navedenimi standardi ISO/IEC 19752:2004, oziroma ISO/IEC 19798:2007 oziroma ISO/IEC 24711:2007 (odgovor "nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 27.12.2012, 16:35", vsebinsko enako pa tudi odgovor "nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 27.12.2012, 16:37", oba objavljena na Portalu javnih naročil).
Vsebinsko smiselno enaki zaključki izhajajo tudi iz naročnikovih odgovorov "nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 27.12.2012, 16:41", "nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 27.12.2012, 16:45" in "nabava kompatibilnih materialov, Datum objave: 4.1.2013, 07:37", vseh objavljenih na Portalu javnih naročil. Omenjene informacije se kot informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, na podlagi drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS štejejo kot del razpisne dokumentacije.

Ob upoštevanju predstavljenih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumenta številka 6/34- /2013, z dne 17. 1. 2013, poimenovanega "ANALIZA PONUDB: Nabava materialov za tiskanje", na strani 3 izhaja, da je v njem naročnik v navezavi na vlagateljevo ponudbo ugotovil, da je ta v njej med drugim predložil podpisan in žigosan obrazec številka 3 ter "Izjav[o] proizvajalca P 8 (da je nadomestni material enakovreden originalnemu)". Naročnik tako tudi v odločitvi o zahtevku za revizijo (prva alinea drugega odstavka na drugi strani) v tem smislu navaja, da "ne zatrjuje (ne v analizi, ne v poročilu, ne v dodatni obrazložitvi), da ponudnik ni predložil zahtevane dokumentacije". Dejstvo, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec številka 3 ter tri izjave P8, je ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo ugotovila tudi Državna revizijska komisija.

Kljub predstavljenim dejstvom se je naročnik v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila poslužil pravice, ki si jo je (tudi ob upoštevanju prvega odstavka 81. člena ZJNVETPS) pridržal v šestem odstavku točke 4.1 Povabila k oddaji ponudbe, in pred odločitvijo o oddaji javnega naročila preveril posamezne ponujene materiale iz seznama. Ker je namen predložitve vzorcev in njihovega preverjanja (testiranja) prav v tem, da naročnik ugotovi, ali bo v nadaljevanju dobavljeno blago (sodeč po vzorcih, ki mu jih je dostavil ponudnik) dejansko ustrezalo njegovim zahtevam v razpisni dokumentaciji, naročnik pa v odločitvi o zahtevku za revizijo (druga alinea drugega odstavka na drugi strani) tudi sam ugotavlja, da je "izvedel test števila natisnjenih strani ponujenih nadomestnih materialov za tiskanje v primerjavi s številom natisnjenih strani originalnih materialov" ["] "kot uporabnik le-teh in ne kot institucija, ki podeljuje certifikate", Državna revizijska komisija ugotavlja, da rezultati naročnikovih preverjanj (testiranj) v konkretnem primeru ne vplivajo na vprašanje resničnosti oziroma neresničnosti izjave proizvajalca oziroma potrdil, izdanih s strani neodvisnih organov, glede tega, ali je ponujeni material v konkretnem primeru izdelan v skladu s standardi ISO/IEC 19752:2004, ISO/IEC 19798:2007 oziroma ISO/IEC 24711:2007 (Državna revizijska komisija zato tudi ni izvedla dokaznih predlogov v zvezi s tem). Naročnik namreč v odločitvi o zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da je v konkretnem primeru postopek preverjanj (testiranj) posameznega ponujenega materiala iz seznama v vlagateljevi ponudbi izvedel po postopkih, normiranih v omenjenih standardih, prav tako pa naročnika ni šteti za (akreditiran) organ, ki bi takšna potrdila lahko izdajal.

Pač pa naročniku v konkretnem primeru ni mogoče odreči pravice (ta ima podlago v šestem odstavku točke 4.1 Povabila k oddaji ponudbe in prvem odstavku 81. člena ZJNVETPS), da kljub prejeti zahtevani dokumentaciji v ponudbah posamezne ponujene materiale iz seznama preveri (testira) in na ta način ugotovi, ali v konkretnem primeru v (realnih) razmerah, primerljivih tistim, v katerih jih bo uporabljal, izpolnjujejo njegove zahteve razpisne dokumentacije. Naročnika je v predstavljenem smislu razumeti v njegovem zatrjevanju (druga alinea drugega odstavka na drugi strani odločitve o zahtevku za revizijo), da "pričakuje, da bo po sklenitvi pogodbe naročal materiale, ki bodo zagotavljali enakovredno uporabno vrednost kot originali". Glede na navedeno v omenjenem postopku preverjanj (testiranj) posameznih ponujenih materialov ni mogoče sprejeti stališč vlagatelja, da bi morala biti takšna preverjanja (testiranja) v postopkih javnega naročanja izvedena (le) v razmerah, kot jih zahtevajo ISO/IEC standardi. V posledici tudi ni mogoče na splošno (brez upoštevanja konkretnih okoliščin vsakokratnega dejanskega stanja) pritrditi vlagatelju, da je naročnik že zgolj s testiranjem enega vzorca na enem tiskalniku kršil katero od določb ZJNVETPS ali katero od določb razpisne dokumentacije (tretji odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo).

Ob upoštevanju konkretnih okoliščin dejanskega stanja postopka oddaje zadevnega javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da si je naročnik v šestem odstavku točke 4.1 Povabila k oddaji ponudbe pridržal pravico, ki mu jo daje tudi prvi odstavek 81. člena ZJNVETPS, da pred odločitvijo o oddaji javnega naročila preveri posamezne ponujene materiale iz seznama, pri čemer je določil tudi, da mu jih mora ponudnik za potrebe testiranja dostaviti v roku, ki ga bo (kot naročnik) določil. Naročnik je ob tem na obrazcu številka 3 pripravil Izjavo o sprejemu in izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije, s katero ponudnik (v 15. točki) med drugim izjavlja, da "je ponujeni nadomestni (kompatibilni) material za tiskanje primerljiv tako po količini kot kvaliteti tiska enaki originalnim materialom". Ponudniki so morali obrazec številka 3 izpolniti, podpisati in žigosati (4. alinea točke 3 Povabila k oddaji ponudbe). Čeprav naročnik v razpisni dokumentaciji ni opredelil karakteristik, ki jih bo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pri testiranju na podlagi omenjene določbe pri posameznih ponujenih materialih iz seznama preveril, je na podlagi omenjenih določb razumeti, da bo naročnik preveril bistvene zahtevane karakteristike ponujenih materialov, torej tudi, ali "je ponujeni nadomestni (kompatibilni) material za tiskanje primerljiv tako po količini kot kvaliteti tiska enaki originalnim materialom". Takšen zaključek je napraviti že na podlagi bistvenega namena testiranja vzorcev. V posledici navedenega in v posledici upoštevanja preostale vsebine razpisne dokumentacije ne gre slediti vlagatelju v njegovem zaključku (predzadnji odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), da je na podlagi določb razpisne dokumentacije "moč sklepati, da bo naročnik testiral nadomestke" (le) "glede zagotavljanja informacij, ki jih naročnik spremlja z orodjem HP WebJet Admin (prva inštalacija/zadnji dan uporabe, število vseh natisnjenih strani itd.)". Naročnik določbe šestega odstavka točke 4.1 Povabila k oddaji ponudbe namreč ni zapisal na citirani način, niti citirani zaključek ne izhaja iz ostalih določb razpisne dokumentacije.

Ker so morali v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ponudniki ponuditi vse materiale, navedene v seznamu, je glede na vse doslej predstavljene ugotovitve in zaključke Državna revizijska komisija pristopila k odločanju o zahtevku za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je bilo testiranje "kvalitete in kvantitete" tonerjev za tiskalnik HP LaserJet P2055dn "opravljeno površno, neustrezno in v nasprotju z metodami testiranja" (tretja alinea zadnjega odstavka na strani 9 zahtevka za revizijo, ki se nadaljuje na strani 10).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v navezavi na "Postopek za tiskalnik HP LaserJet P2055dn" s strani 8 oziroma 9 dokumenta o testiranju (preverjanju) originalnih in generičnih tonerjev, z dne 16. 4. 2013, med drugim izhaja, da sta bila pripravljena originalen "HP toner priložen novemu tiskalniku CE505A" ter generični toner "ActiveJet CE505A in CE505X " dobavitelj Mladinska knjiga". Kot izhaja iz omenjenega dokumenta sta bili pripravljeni tudi dve enaki delovni postaji, na katerih je nameščen enak operacijski sistem, na delovno postajo je bil nameščen tiskalnik HP LaserJet P2055dn, na "vse tiskalnike" pa "se tiskajo enaki dokumenti v enakih količinah". Ob težavah, ki jih je opazil in evidentiral naročnik (toner ActiveJet je imel kljub ponovnemu tresenju pri tiskanju na desnem robu madeže, zaščitni trakovi generičnih tonerjev ActiveJet pa so slabše kvalitete in jih je težko odstraniti) so bili rezultati testiranja sledeči: "generični ActiveJet CE 505A" 1224 uporabnih natisnjenih strani, "generični ActiveJet CE 505X" 2322 uporabnih natisnjenih strani in "originalen HP CE505A" 3800 uporabnih natisnjenih strani. Omenjene številke (oziroma omenjeno število) natisnjenih strani veljajo (velja) za strani, kjer je izpis normalno berljiv.

Ob upoštevanju predstavljenih podatkov Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni mogoče slediti v njegovem zatrjevanju, da "[o]čitek naročnika, da ponujeni nadomestni material Action-Active Jet, ki ga je ponudil vlagatelj, ni primerljiv z originalnim materialom, vsekakor ni upravičen". Omenjeni zaključek Državne revizijske komisije je napravljen na podlagi postopka preverjanj (testiranj) posameznih ponujenih materialov po seznamu, kot ga je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (ta ima podlago v šestem odstavku točke 4.1 Povabila k oddaji ponudbe) izvedel naročnik, in ne vpliva na vsebino izjave proizvajalca oziroma na vsebino potrdil, izdanih s strani neodvisnih organov glede tega, ali je ponujeni material v konkretnem primeru izdelan v skladu s standardi ISO/IEC 19752:2004, ISO/IEC 19798:2007 oziroma ISO/IEC 24711:2007.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da zatrjevanje vlagatelja, da je naročnik testiral toner proizvajalca AnyColor, ki naj bi bil naročniku "dobavljen od neznanega dobavitelja s Kitajske", ni pravno relevantno za rešitev predmetne zadeve, saj vlagatelj v njem že sam ugotavlja, da tega "sploh ni v nobeni ponudbi".

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v nadaljevanju upravičeno zatrjuje, da je naročnik "testiral toner Action-ActiveJet ,z oznako CE505A in CE505X, katerega je dobavil vlagatelj". Vlagatelju je sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju, da naročnik v zapisniku o testiranju ni navedel, pri katerem izpisu je tresel toner (ki je imel na desnem robu madeže), niti, kaj se zgodi v primeru, da se pretrese originalni toner, vendar pa obenem ni izkazal, kako bi omenjeni dejstvi v konkretnem primeru vplivali na odločitev o tem zahtevku za revizijo (v navezavi na preverjanje vzorcev ponujenih materialov oziroma proizvodov v njegovi ponudbi). Po drugi strani dejstva o pozivu vlagatelja naročniku, da mu na vpogledu predloži fizični dokaz za svoje navedbe (glede madeža na desnem robu), iz zapisnika o vpogledu z dne 14. 5. 2013 ni razbrati. V konkretnem primeru naročnik v določbah razpisne dokumentacije (v šestem odstavku točke 4.1 Povabila k oddaji ponudbe) tudi ni določil, da bo preverjanje (testiranje) posameznih ponujenih materialov po seznamu izvedel po enakem postopku, ki velja za testiranje po ISO standardu. Vlagatelj nadalje zgolj poudarja, da gre v navezavi na ugotovitev naročnika, po kateri so zaščitni trakovi tonerjev Action " ActiveJet slabše kvalitete in jih je težko odstraniti, za "čisto subjektivno oceno naročnika, brez kakršnih koli dokazov", vendar pa ob tem v zahtevku za revizijo ne zatrjuje (in ne dokazuje), da je omenjena ocena naročnika napačna. Dejstvo, da je vlagatelj v zvezi s tem na vpogledu v dokumentacijo od naročnika v predstavljenem smislu zahteval predložitev ustreznih dokazov, ne izhaja niti iz zapisnika o vpogledu z dne 14. 5. 2013. Res je sicer, da naročnik ni natančneje obrazložil "[n]avedbe normalno berljiv", vendar je po oceni Državne revizijske komisije omenjeni izraz (pojem) vseeno toliko jasen, da ga v konkretnem primeru ni potrebno posebej obrazložiti. Prav tako iz zapisnika o vpogledu z dne 14. 5. 2013 ne izhaja s strani vlagatelja zatrjevano dejstvo, da naročnik "tudi na samem vpogledu kljub pozivu ni predložil izpisov, ki bi razmejili še berljiv izpis od neberljivega", pač pa izhaja, da je naročnik (prisotnim na vpogledu) omogočil "ogled dela (primeri) dokumentov, ki so nastali v postopku testiranja". Svojega zatrjevanja, da se običajno originalni tonerji, ki so priloženi novim tiskalnikom, razlikujejo od originalnih tonerjev, ki so dobavljivi posebej, torej brez tiskalnika, vlagatelj ni ne konkretiziral (vsaj na način, da bi zapisal v čem so zatrjevane razlike) in ne dokazal, niti ni pojasnil, kako bi dejstvo, če bi naročnik pri preverjanju (testiranju) namesto originalnega tonerja, priloženega novemu tiskalniku, uporabil originalni toner, ki je dobavljiv posebej (in ni priložen novemu tiskalniku), v smislu preverjanja (rezultatov tiskanja) vzročno-posledično vodil do izboljšanja njegovega položaja v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

Iz dokumenta o testiranju (preverjanju) originalnih in generičnih tonerjev (z dne 16. 4. 2013) ne izhaja, da naročnik preverjanja (testiranja) posameznih ponujenih materialov po seznamu ne bi izvedel na enakem papirju, pripomba (predstavnikov) vlagatelja v tej smeri pa ne izhaja niti iz zapisnika o vpogledu (z dne 14. 5. 2013), čeprav je v omenjenem zapisniku navedeno, da je naročnik (prisotnim na vpogledu) omogočil "ogled dela (primeri) dokumentov, ki so nastali v postopku testiranja". V posledici slednje omenjenega dejstva tudi ni prepričljivo zatrjevanje vlagatelja, da mu ni jasno, na kakšnem papirju je naročnik opravil preverjanje (testiranje) posameznih ponujenih materialov po seznamu. Dejstvo o tem, na "kakšen način je bil izveden postopek preizkušanja vzorcev", izhaja iz dokumenta o testiranju (preverjanju) originalnih in generičnih tonerjev (z dne 16. 4. 2013), iz slednje omenjenega dokumenta pa je kljub dejstvu, da naročnik "ni pojasnil merila natisnjene strani", upoštevaje njegovo vsebino, razumeti, da je bilo "meril[o] natisnjene strani" enako tako pri preverjanju (testiranju) ponujenih generičnih tonerjev kot pri preverjanju (testiranju) ponujenih originalnih tonerjev. Ob tem iz zapisnika o vpogledu (z dne 14. 5. 2013) tudi ne izhaja (sicer nedokazano) dejstvo, kot ga v zahtevku za revizijo (odstavek neposredno pod alineami na strani 10) zatrjuje vlagatelj, da "je naročnik ob vpogledu izjavil, da ne ve, koliko dokazov in v kakšni obliki obstajajo". V navezavi na zatrjevanja vlagatelja, po katerih "je naročnik na vpogledu pojasnil, da ne ve, na kakšnem papirju so bili opravljeni izpisi, ali je bil le ta po kvaliteti in gramaturi v vseh primerih testiranja enak, vzorcev izpisov ni jemal hkrati pri originalnem tonerju in nadomestnem tonerju, torej npr. pri 1500 izpisu, pač pa je vzorce jemal naključno", Državna revizijska komisija ugotavlja, da citirana dejstva iz zapisnika o vpogledu z dne 14. 5. 2013, ki sta ga podpisala tudi predstavnika vlagatelja, ne izhajajo.

V posledici predstavljenih dejstev, ugotovitev in zaključkov tako vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik kršil katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila ali katero od določb ZJNVETPS, ko je v navezavi na vlagateljevo ponudbo ob upoštevanju rezultatov preverjanja (testiranja) tonerjev za tiskalnik HP LaserJet P2055dn, utemeljenim na šestem odstavku točke 4.1 Povabila k oddaji ponudbe, za potrebe postopka oddaje tega javnega naročila ugotovil, da vlagatelj v svoji ponudbi ni ponudil materiala za tiskanje, ki je najmanj enake ali boljše kvalitete od originala (druga alinea točke 4.2 Povabila k oddaji ponudbe). Kot izhaja iz dokumenta o testiranju (preverjanju) originalnih in generičnih tonerjev (z dne 16. 4. 2013) je namreč pri preverjanju (testiranju) tonerjev za tiskalnik HP LaserJet P2055dn število natisnjenih strani nadomestnega materiala (pri katerih je izpis normalno berljiv) dejansko opazno manjše od števila natisnjenih strani originalnega materiala (pri katerih je izpis normalno berljiv), kot sledi: "generični ActiveJet CE 505A" 1224 uporabnih natisnjenih strani, "generični ActiveJet CE 505X" 2322 uporabnih natisnjenih strani in "originalen HP CE505A" 3800 uporabnih natisnjenih strani.

Ker je naročnik v točki 4.2 Povabila k oddaji ponudbe določil, da morajo ponudniki ponuditi vse v seznamu navedene materiale, v kolikor ponudnik ne ponudi vseh zahtevanih materialov za tiskanje ali so le-ti neustrezni, pa se ponudnika izloči iz nadaljnje obravnave, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o delih zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika pri preverjanju (testiranju) posameznih ponujenih materialov po seznamu na ostalih tiskalnikih, kot izhajajo iz dokumenta o testiranju (preverjanju) originalnih in generičnih tonerjev (z dne 16. 4. 2013). Odločanje o izpostavljenih delih zahtevka za revizijo namreč ne bi moglo več vplivati na ugotovitev, da vlagatelj, sodeč po doslej predstavljenih rezultatih preverjanja (testiranja) tonerjev, v svoji ponudbi v postopku oddaje tega javnega naročila ni ponudil materiala za tiskanje, ki je najmanj enake ali boljše kvalitete od originala (druga alinea točke 4.2 Povabila k oddaji ponudbe).

Pač pa je Državna revizijska komisija v nadaljevanju odločanja o vlagateljevem zahtevku za revizijo ugotovila, da je ta utemeljen v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS), ko v okoliščinah konkretnega primera ni pozval k preverjanju (testiranju) posameznih ponujenih materialov po seznamu tudi izbranega ponudnika.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz dokumenta številka 6/34- /2013, z dne 24. 4. 2013, na strani 3 med drugim izhaja, da so bili v skladu s pridržano pravico do testiranja iz razpisne dokumentacije k predložitvi materialov za tisk pozvani ponudniki "MK trgovina d.o.o., DZS in Pavlin d.o.o. z namenom preveritve izrecno določenega pogoja enakovrednosti nadomestnega materiala v primerjavi z originalom v vseh njegovih funkcionalnih lastnostih". Kot izhaja iz omenjenega besedila, naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila k preverjanju (testiranju) posameznih ponujenih materialov po seznamu ni pozval izbranega ponudnika. Omenjeni zaključek potrjuje tudi zatrjevanje naročnika (v drugem odstavku na četrti strani odločitve o zahtevku za revizijo), da "[g]lede očitka ponudnika, da je k testiranju predloženih materialov za tisk naročnik pozval samo tri ponudnike", "odgovarja, da si je v razpisni dokumentaciji pridržal pravico, da ponujeni material testira, nikakor pa ni navedel, da bo test vsakem primeru opravil, niti da bo testiral ponujeni material v istih postavkah. Vsebini razpisne dokumentacije pa ponudniki v zakonitem roku niso ugovarjali". Državna revizijska komisija naročniku sicer pritrjuje v smislu, da v določbah razpisne dokumentacije (niti v šestem odstavku točke 4.1 Povabila k oddaji ponudbe) ni določil, da bo k preverjanju (testiranju) posameznih ponujenih materialov po seznamu pozval vse ponudnike, vendar pa bi v okoliščinah konkretnega primera to vseeno moral storiti. Naročnik namreč v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na četrti strani) zatrjuje, da je ob nadomestnem materialu kot originalni material testiral material, ki "ga je nabavil še v času sklenjene pogodbe od vlagatelja zahtevka za revizijo". Ker iz dokumenta o testiranju (preverjanju) originalnih in generičnih tonerjev (z dne 16. 4. 2013) izhaja, da je naročnik pri preverjanju (testiranju) tonerjev za tiskalnik HP LaserJet P2055dn uporabil originalen toner, priložen novemu tiskalniku, omenjeno zatrjevanje naročnika (ob dejstvu, da naročnik ob tem ne zatrjuje in ne dokazuje, da je tudi omenjeni nov tiskalnik "nabavil še v času sklenjene pogodbe od vlagatelja zahtevka za revizijo") ni prepričljivo. Četudi pa bi bil omenjeni originalni material dejansko enak originalnemu materialu (kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje, ne pa tudi dokazuje naročnik), ki ga je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ponudil izbrani ponudnik, je bil originalni material, ki ga je naročnik "nabavil še v času sklenjene pogodbe od vlagatelja zahtevka za revizijo", nabavljen v drugem postopku javnega naročanja, kar pa ne pomeni, da avtomatično predstavlja vzorec izbranega ponudnika v tokratnem (torej drugem) postopku javnega naročanja. Originalni material, ki ga je naročnik "nabavil še v času sklenjene pogodbe od vlagatelja zahtevka za revizijo", predstavlja material vlagatelja, dobavljen kot predmet pogodbe po drugem (takratnem) javnem naročilu, ne pa vzorca izbranega ponudnika v postopku oddaje zadevnega (tokratnega) javnega naročila. V odstopljeni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila prav tako ni najti morebitne izjave izbranega ponudnika, s katero ta izjavlja, da naročnik originalni material, ki "ga je nabavil še v času sklenjene pogodbe od vlagatelja zahtevka za revizijo", lahko uporabi kot vzorec originalnega materiala, ki ga izbrani ponudnik ponuja v zadevnem (tokratnem) postopku oddaje javnega naročila. Poleg tega je v navezavi na navedeno potrebno upoštevati tudi, da na karakteristike (lastnosti) tonerja lahko s potekom časa vplivajo tudi razni (zunanji) dejavniki.

Ker v konkretnem primeru naročnik preverjanja (testiranja) posameznih ponujenih materialov po seznamu ni opravil na način, da bi nadomestni material ponudnikov (tudi vlagatelja) primerjal (testiral) z originalnim materialom izbranega ponudnika (torej na vzorcih, ki bi jih v postopku oddaje zadevnega javnega naročila predložil izbrani ponudnik), je s svojim ravnanjem v navezavi na določbo šestega odstavka točke 4.1 Povabila k oddaji ponudbe kršil 15. člen ZJNVETPS, saj ob ravnanju na podlagi določbe šestega odstavka točke 4.1 Povabila k oddaji ponudbe ni zagotovil, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo iz predstavljenih razlogov na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 1, kot izhaja iz dokumenta "ODLOČITEV ŠT. 0122/2012/JNB/6/0122 - 2", z dne 26. 4. 2013. Ugotovljeno nezakonitost naročnikovega ravnanja je namreč v konkretnem primeru mogoče sanirati že z delno razveljavitvijo postopka zadevnega javnega naročanja v sklopu številka 1.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju odločala tudi o preostalih delih vlagateljevega zahtevka za revizijo.

V točki 1a.) zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil "Izjave proizvajalca P8", pa čeprav bi to moral storiti, saj "pod zap. št." 144, 148 in 150 v seznamu materiala za tiskanje ponuja pisalne trakove, za katere je (ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije) v ponudbi napačno označil, da jih je šteti za originalni (ne pa, kot pravilno, za nadomestni) material.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na vprašanje, ki se je glasilo "za kateri material iz obrazca ponudba, se zahteva izpolnjevanje pogojev iz točk P8 in P12 drugega poglavja razpisne dokumentacije" Predvsem sprašujemo zato, ker so med drugim tudi artikli, kot npr. trakovi, zbiralci odpadnega tonerja, ipd. Prosimo, navedite postavke za katere se zahteva izpolnjevanje omenjenih pogojev in za katere se ta pogoj ne zahteva", na Portalu javnih naročil ("nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 3.12.2012, 11:15") odgovoril na sledeč način: "Pogoji veljajo za vse tonerje in kartuše. Pogoji ne veljajo za ostali potrošni material, kot so pisalni trakovi, valčki, zbiralci odpadnega tonerja,..)". Vsebinsko enako je naročnik odgovoril tudi v odgovoru "nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 3.12.2012, 11:16", objavljenem na Portalu javnih naročil. Omenjene informacije se kot informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, na podlagi drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS štejejo kot del razpisne dokumentacije.

V posledici omenjenih informacij Državna revizijska komisija (neodvisno od vprašanja, ali je material v ponudbi izbranega ponudnika "pod zap. št." 144, 148 in 150 v seznamu materiala za tiskanje šteti za nadomestni ali za originalni material) zaključuje, da ponudnikom "Izjave proizvajalca P8" (kot jo v zahtevku za revizijo imenuje vlagatelj) za ponujene pisalne trakove v ponudbi ni bilo potrebno preložiti. Iz omenjenih odgovorov naročnika namreč jasno izhaja, da pogoja "P8 in P12 drugega poglavja razpisne dokumentacije" ne veljata za "ostali potrošni material, kot so pisalni trakovi". V tem smislu je pritrditi tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek točke III. na četrti strani) ugotavlja, da "je v odgovorih na vprašanja ponudnikov glede izpolnjevanje pogojev izrecno zapisal, da se pogoj P8 ne nanaša na potrošni material (pisalni trakovi, valjčki, ")". Izpostavljenih zaključkov v nasprotju s stališčem vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (točka VI.) ne spreminja niti naročnikov odgovor "nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 27.12.2012, 16:34", objavljen na Portalu javnih naročil, saj se, sodeč po vsebini zastavljenega vprašanja, nanaša zgolj na tonerje in kartuše. Res je sicer, da se tudi tonerji in kartuše uvrščajo med potrošni material, vendar pa iz že doslej omenjenih odgovorov naročnika jasno izhaja, da pogoja "P8 in P12 drugega poglavja razpisne dokumentacije" ne veljata za "ostali potrošni material, kot so pisalni trakovi" (podčrtala Državna revizijska komisija). Res je tudi, da je naročnik v že doslej omenjenih odgovorih potrošni material, na katerega se odgovora nanašata, navedel primeroma "ter s tremi pikami dopustil, da tudi za ostali potrošni material prilaganje izjav ni potrebno", vendar pa je v teh odgovorih kljub temu izrecno in jasno zapisal, da pogoja "P8 in P12 drugega poglavja razpisne dokumentacije" med drugim ne veljata za pisalne trakove. V izpostavljenem delu torej (v nasprotju s stališčem vlagatelja) razpisna dokumentacija postopka oddaje zadevnega javnega naročila ni nejasna, niti iz predstavljenih odgovorov ne izhaja, da "je naročnik s spremenjenim pogojem spremenil celotno vsebino pogoja P8 in bi moral zato izbrani ponudnik priložiti izjavo proizvajalca iz katere izhaja, da je nadomestni material za tiskanje enakovreden originalu".

Zaključka, da ponudnikom "Izjave proizvajalca P8" (kot jo v zahtevku za revizijo imenuje vlagatelj) za ponujene pisalne trakove v ponudbi ni bilo potrebno preložiti, z vsebinsko enako obrazložitvijo, kot izhaja iz prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa, ne spreminjajo niti naslednji odgovori naročnika, objavljeni na Portalu javnih naročil: odgovor "nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 27.12.2012, 16:35", odgovor "nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 27.12.2012, 16:37" in odgovor "nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 27.12.2012, 16:41". Zaključka, da ponudnikom "Izjave proizvajalca P8" (kot jo v zahtevku za revizijo imenuje vlagatelj) za ponujene pisalne trakove v ponudbi ni bilo potrebno preložiti, zaradi vsebine, kot izhaja iz naročnikovega odgovora, ne spreminja niti odgovor naročnika "nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 27.12.2012, 16:36", objavljen na Portalu javnih naročil. V predstavljenem smislu je torej pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek točke III. na četrti strani) ugotavlja, da je v "naslednjih odgovorih (npr. z dne 27.12.2012)" ["] "zgolj spremenil vsebino v delu, ki se nanaša na zahtevana dokazila" (ni pa vsebine spreminjal v preostalih delih), zato izbranemu ponudniku "ni bilo potrebno priložiti izjave o izpolnjevanju pogoja P8 za postavke št. 144, 148 in 150".

V posledici predstavljenih dejstev, ugotovitev in zaključkov vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker ta v njej za ponujene pisalne trakove "pod zap. št." 144, 148 in 150 v seznamu materiala za tiskanje ni predložil "Izjave proizvajalca P8" (kot jo v zahtevku za revizijo imenuje vlagatelj), ni (kot neprimerne) izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila ali katero od določb ZJNVETPS. Neodvisno od vprašanja, ali je material v ponudbi izbranega ponudnika "pod zap. št." 144, 148 in 150 v seznamu materiala za tiskanje (pisalne trakove) šteti za nadomestni ali za originalni material (torej neodvisno od vprašanja, ali je izbrani ponudnik v postavkah "pod zap. št." 144, 148 in 150 v seznamu materiala za tiskanje pravilno označil, da v njih ponuja originalni material), namreč izbranemu ponudniku "Izjave proizvajalca P8" (kot jo v zahtevku za revizijo imenuje vlagatelj) za ponujene pisalne trakove v ponudbi ni bilo potrebno preložiti.

V točki 1b.) zahtevka za revizijo vlagatelj v navezavi na postavko "pod zap. št. 193", v ponudbi izbranega ponudnika (v seznamu materiala za tiskanje) ponujeni po ceni 0,00 EUR, zatrjuje, da je ponujena cena "nesprejemljivo in neobičajno nizka", izbrani ponudnik pa je "ne more z ničemer opravičiti".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je neobičajno nizka tista ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti. Šteje se, da je odstopanje od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse sprejemljivo, če je predmet povezan z novo tehnološko rešitvijo (22.a točka 2. člena ZJNVETPS). Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve, mora naročnik, preden zavrne takšno ponudbo, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev tega naročila, oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in jih je naročnik predhodno določil in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji (prvi stavek prvega odstavka 50. člena ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da se določilo 50. člena ZJNVETPS nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki je (neobičajno) nizka oziroma vsebuje (neobičajno) nizko ceno, izločiti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub temu, da je nizka, oziroma kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila (v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije). Glavni namen postopka, normiranega v 50. členu ZJNVETPS, je v tem, da se ponudbe ponudnika, ki je nizka, ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, ne izloči iz postopka oddaje javnega naročila, ne da bi imel ponudnik, ki je takšno ponudbo predložil, možnost obrazložiti vsebino svoje ponudbe, ki naj bi se zdela neobičajno nizka. Določba 50. člena ZJNVETPS je torej namenjena varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo, za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila", v posledici pa jo želi izločiti. V skladu z ZJNVETPS ima naročnik pravico, da takšno ponudbo izloči, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, predpisanega v 50. členu ZJNVETPS, na podlagi naknadnih pojasnil ponudnika prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ceni (ponudbi) utemeljen. Preden naročnik neobičajno nizko ponudbo izloči, mora tako od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb.

Kot je Državna revizijska komisija poudarila že v več svojih sklepih, je odločitev o tem, ali bo pričel postopek ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe, predmet naročnikove avtonomne presoje.

Kot izhaja iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila naročnik v navezavi na ponudbo izbranega ponudnika ni menil, da je ta neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, v posledici pa tudi ni bil dolžan pričeti postopka ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe. Iz odločitve o oddaji naročila namreč med drugim izhaja, da se "za sklop 1-Nabava materialov za tiskanje" izbere izbrani ponudnik. Ker je odločitev o tem, ali bo na podlagi 50. člena ZJNVETPS pričel s postopkom ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe, predmet naročnikove avtonomne presoje, je vlagateljeva zatrjevanja v zahtevku za revizijo ne morejo nadomestiti. Na predstavljeni zaključek iz omenjenega razloga ne vpliva niti odgovor naročnika "nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 27.11.2012, 13:02", objavljen na Portalu javnih naročil, poleg tega pa se omenjeni odgovor naročnika nanaša na situacijo, v kateri se za "par artiklov" (ne pa za en artikel, kot v konkretnem primeru) "ponudi cena po 1 eur ali manj".

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (točka VII.) Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da
" se postopek oddaje zadevnega javnega naročila na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 90/2012; v nadaljevanju: ZJNVETPS-D) izvede brez upoštevanja spremenjene določbe 50. člena ZJNVETPS, kot izhaja iz 11. člena ZJNVETPS-D in jo v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (v točki VII.) izpostavlja vlagatelj,
" se tudi sicer spremenjena določba 50. člena ZJNVETPS, kot izhaja iz 11. člena ZJNVETPS-D in jo v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (v točki VII.) izpostavlja vlagatelj, nanaša na vrednost ponudbe in ne na vrednost posamezne postavke. Iz nje namreč izhaja, da mora naročnik "preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe" (podčrtala Državna revizijska komisija).

Vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo tudi ni dokazal, da je naročnik kršil katero od določb ZJNVETPS oziroma katero od določb razpisne dokumentacije s tem, ker ni ugotovil, da ponudba izbranega ponudnika "ni skladna s pravili poštene konkurence" zgolj iz razloga, ker je v njej postavka "pod zap. št. 193" (kot ena izmed 202 postavk) ponujena po ceni 0,00 EUR. Vlagatelj ob tem v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje (in ne dokaže), da je (v posledici) ponudbena cena (torej skupna ponudbena cena, ne pa cena ene od 202 postavk v njej) morebiti očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence (20. točka 2. člena ZJNVETPS). Na predstavljeni zaključek ne vpliva niti odgovor naročnika "nabava materialov za tiskanje, Datum objave: 27.11.2012, 13:02", objavljen na Portalu javnih naročil, saj se ta, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, nanaša na situacijo, v kateri se za "par artiklov" (ne pa za en artikel, kot v konkretnem primeru) "ponudi cena po 1 eur ali manj". Na predstavljeni zaključek prav tako ne vpliva določba četrte alinee točke 4.2 Povabila k oddaji ponudbe, saj se ta nanaša le na situaciji, v katerih ponudniki ne ponudijo vseh v seznamu navedenih (zahtevanih) materialov za tiskanje (jih cenovno ne ovrednotijo) ali so le-ti neustrezni. V konkretnem primeru namreč ne gre za nobeno od opisanih situacij.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni izločil kot neobičajno nizke oziroma kot nepravilne (20. točka 2. člena ZJNVETPS), ker naj bi bila ponudbena cena v njej očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, kršil katero od določb ZJNVETPS oziroma katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

V točki 1c.) zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik v seznamu materiala za tiskanje "pod zap. št. 158 " 161" v kolonah "cena" in "vrednost" navedel cene z negativnim predznakom, kar pomeni, da ponujena cena za omenjene artikle ni le nesprejemljivo nizka, pač pa je evidentno v nasprotju tudi s pravili poštene konkurence.

Iz razloga, ker
" v navezavi na izpostavljena zatrjevanja vlagatelja v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izbrani ponudnik navaja: "Zakaj je prišlo do takih cen v ponudbi je več razlogov. Priprava tako obsežne ponudbe je zelo kompleksna in zato vedno obstaja možnost napak. Dejstvo pa je, da navedene cene niso vplivale na razvrstitev ponudb. Izbrani ponudnik je imel najvišjo ponudbo",
" je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo že doslej ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 1,
Državna revizijska komisija naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 nadaljeval, pri sprejemanju odločitve o oddaji zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 upošteva tudi izpostavljena dejstva.

V točki 1d.) zahtevka za revizijo vlagatelj ob sklicevanju na določbo četrte alinee točke 4.2 Povabila k oddaji ponudbe zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika iz razloga, ker "Poz.193 ni ovrednotena", izločiti iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika z dne 11. 1. 2013 in ugotovila, da sta v njej za postavko številka 193 vpisani tako cena kot vrednost. Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z dne 24. 1. 2013 pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta v njej za postavko številka 193 vpisani cena (0,00 EUR) in vrednost (0,00 EUR). V posledici omenjenih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da je izbrani ponudnik omenjeno postavko številka 193 naročniku ponudil po ceni 0,00 EUR oziroma vrednosti 0,00 EUR. V predstavljenem smislu Državna revizijska komisija smiselno pritrjuje naročniku v njegovem zatrjevanju (drugi odstavek točke IV. na peti strani odločitve o zahtevku za revizijo), da "[p]ostavka št. 193 je bila ovrednotena v ponudbenem tudi predračunu z dne 11.1.2013, v ponudbenem predračunu z dne 24.1.2013 pa je ovrednotena z 0,00 EUR. Navedba vlagatelja, da postavka ni ovrednotena, iz česar bi naročnik lahko zaključil, da ponudnik postavke ne ponuja, ni točna".

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz izpostavljenega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb ZJNVETPS oziroma katero od določb razpisne dokumentacije.

V povezavi z delom vlagateljevega pravovarstvenega predloga, da naj naročnik "ponovno izvede izbiro, odloči in izbere najugodnejšo ponudbo vlagatelja ter javno naročilo za SKLOP 1 odda vlagatelju revizijskega zahtevka", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je (po vsebini) postavljen naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. V posledici navedenega Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v vsebini izpostavljenega dela pravovarstvenega predloga ni obravnavala.

V povezavi z delom vlagateljevega pravovarstvenega predloga, v katerem ta Državni revizijski komisiji predlaga, da vlagatelju prizna "popolnost oddane ponudbe, ter odloči, da se ponovno izvede postopek izbire najugodnejšega ponudnika", Državna revizijska komisija pripominja, da lahko na podlagi tretjega in četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN oziroma prvega odstavka 39. člena ZPVPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže, (kot neutemeljenega) zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi in delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja, ali naročniku naloži odpravo kršitve. Ker v ZPVPJN ni ustrezne pravne podlage, da bi Državna revizijska komisija v revizijskem postopku vlagatelju priznala "popolnost oddane ponudbe" oziroma odločila, da se "ponovno izvede postopek izbire najugodnejšega ponudnika", Državna revizijska komisija iz navedenega razloga v tem postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje predmetnega naročila v sklopu številka 1 tudi ni mogla vlagatelju priznati popolnosti oddane ponudbe oziroma odločiti, da se "ponovno izvede postopek izbire najugodnejšega ponudnika" (v sklopu številka 1).

V povezavi z delom vlagateljevega pravovarstvenega predloga, da se "zadrži podpis pogodbe " okvirnega sporazuma" z izbranim ponudnikom "vse do pravnomočne odločitve naročnika oziroma državne revizijske komisije", Državna revizijska komisija pripominja, da naročnik (v posledici vloženega zahtevka za revizijo) ne glede na vloženi zahtevek za revizijo na podlagi prvega odstavka 17. člena ZPVPJN lahko nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, razen v primerih, kot izhajajo iz 17. oziroma 20. člena ZPVPJN. Iz dokumentacije, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, ne izhaja, da bi v predmetnem postopku pravnega varstva naročnik morebiti želel izkazati, da je v konkretnem primeru podan kateri od razlogov za sklenitev pogodbe iz 17. oziroma 20. člena ZPVPJN.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila v sklopu številka 1 se postopek oddaje zadevnega javnega naročila glede sklopa številka 1 pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS, v povezavi s prvim odstavkom 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil v sklopu številka 1 razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 nadaljeval, sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJNVETPS, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Državna revizijska komisija naročnika ob tem napotuje tudi, da v primeru, če bo na podlagi šestega odstavka točke 4.1 Povabila k oddaji ponudbe izvedel nova preverjanja (testiranja) posameznih ponujenih materialov iz seznama, ta izvede na način, da bodo pri tem dosledno spoštovane vse določbe ZJNVETPS, zlasti pa načela, na katerih temelji javno naročanje (11. do 16. člen ZJNVETPS).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne strošek takse za postopek pravnega varstva v znesku 6.961,34 EUR ter strošek fotokopij in poštnine v znesku 5,00 EUR, v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo pa vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne tudi (dodaten) strošek fotokopij in poštnine v znesku 5,00 EUR.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim in petim odstavkom istega člena), priznala strošek dolžne plačane takse v znesku 6.961,34 EUR in strošek poštnine v znesku 3,28 EUR, kot izhaja iz poštne kuverte, v kateri je vlagatelj na pošto oddal zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja glede povračila stroškov fotokopij in poštnine, kot izhaja iz zahtevka za revizijo, zavrnila, saj vlagatelj v zadevnem postopku pravnega varstva nastanka teh stroškov ni izkazal. Državna revizijska komisija je vlagateljevo zahtevo glede povračila (dodatnega) stroška fotokopij in poštnine v znesku 5,00 EUR, kot izhaja iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, zavrnila, saj omenjenih stroškov ne ocenjuje za potrebne stroške, nastale v revizijskem postopku.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v znesku 6.964,62 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa (313. člen Zakona o pravdnem postopku " Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem. " v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji mora v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Odzivno poročilo o izvedbi postopka javnega naročanja mora vsebovati: 1. navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, 2. navedbo odločitve Državne revizijske komisije, 3. opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, 4. opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, ter 5. opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera glede roka za predložitev odzivnega poročila določila zakonski maksimum (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

Če bo Državna revizijska komisija po predložitvi odzivnega poročila ugotovila, da v njem ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov, oziroma, če ji naročnik odzivnega poročila (v postavljenem zakonitem roku) ne bo predložil, bo ravnala v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZPVPJN, upoštevaje pri tem določbe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 in sprem.).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 1. 7. 2013


Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
" MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, d. o. o., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana
" POŠTA SLOVENIJE, d. o. o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor
" TOPSOLUTIONS, d. o. o., Tbilisijska ulica 57B, 1000 Ljubljana
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu

Natisni stran