018-157/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in mag. Nataše Jeršič kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "izdelavo in dobavo prometne signalizacije in opreme za potrebe interventne zamenjave na G+R cestah na območju RS za obdobje treh let" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki jih je vložil vlagatelj Petrič, d. o. o., Goriška cesta 57, Ajdovščina (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 28. 6. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 11. 4. 2013 se zavrne.

2. Zahtevkoma za revizijo z dne 5. 4. 2013 se ugodi in se razveljavita odločitvi o oddaji javnega naročila v sklopih II in III, kot izhajata iz dokumentov »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-96/2012/24 412 z dne 21. 3. 2013 (za sklop II) in št. 43001-96/2012/25 412 z dne 21. 3. 2013 (za sklop III).

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 6.666,67 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

4. Zahteva izbranega ponudnika v sklopu I za povrnitev stroškov se zavrne.

5. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila v sklopih II in III.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 3. 12. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN13034/2012, in 8. 12. 2012 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2012/S 237-390212) z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-96/2012/23 412 z dne 21. 3. 2013 sodelujoče ponudnike obvestil, da je v sklopu I izbral ponudbo ponudnika Electrum Radenci, d. o. o., Prešernova ulica 10, Radenci (v nadaljevanju: izbrani ponudnik v sklopu I), z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-96/2012/24 412 z dne 21. 3. 2013 jih je obvestil, da je v sklopu II izbral ponudbo ponudnika Meblo signalizacija, d. o. o., Kromberk, Industrijska cesta 5, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik v sklopu II), z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-96/2012/25 412 z dne 21. 3. 2013 pa jih je obvestil, da je tudi v sklopu III izbral ponudbo ponudnika Meblo signalizacija, d. o. o., Kromberk, Industrijska cesta 5, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik v sklopu III).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu I vložil zahtevek za revizijo z dne 11. 4. 2013 in predlagal njeno razveljavitev, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je naročnik kršil prvi odstavek 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ter temeljna načela iz 6., 8. in 9. člena ZJN-2, saj "so vsi očitki naročnika vlagatelju oz. razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, ki jih naročnik navaja v dodatni obrazložitvi, neutemeljeni", ponudbo izbranega ponudnika v sklopu I pa bi moral izločiti. Vlagatelj je v zvezi z izločitvijo svoje ponudbe navedel, da:
" naročnik ni upošteval, da je zahteva po nanosu barve s sitotiskom zahtevana le praviloma, ponujena tehnologija folija na folijo pa zagotavlja enake lastnosti prometnih znakov kot sitotisk,
" vsi prometni znaki, katerih vzorce je predložil naročniku, so bili izdelani v skladu z veljavnimi pravilniki (podzakonskimi akti) o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 46/2000, 110/2006, 49/2008, 65/2008 in 109/2010,
" oznaka na hrbtni strani prometnih znakov zagotavlja neizbrisljivo vgravirano sledljivost in življenjska doba nalepke je identična življenjski dobi prometnega znaka, kar se lahko šteje za trajno,
" v izjavi ni naveden tip folije, saj gre za le za vzorec, ki se ne sklicuje na točno določen znak in tip folije, ostala specifikacija, znak CE za folije, ustreznost folije, retrorefleksija in garancija pa so priloženi skupaj s tehnično dokumentacijo in pri odpremi se dopiše druge specifikacije glede na tip kvalitete folije in materiala,
" je menico podpisal direktor, pomotoma pa ni naveden naziv izdajatelja ter ime in priimek odgovorne osebe, vendar tudi izbrani ponudnik ni navedel izdajatelja menice, česar naročnik ni ocenil za pomanjkljivost, sicer pa bi moral naročnik upoštevati postopek dopolnitve ponudbe iz 78. člena ZJN-2,
" očitana računska "napaka" pri izračunu delitve % med partnerji za delež, ki ga posamezni partner prevzema v ponudbi, je posledica uporabe programa Excel in zaokrožitve zneskov, vendar ne vpliva na skupno vrednost, sicer pa bi moral naročnik upoštevati postopek dopolnitve ponudbe iz 78. člena ZJN-2,
" naročnik lahko vselej preveri podatke iz referenčnih potrdil, saj gre za preverljive podatke, kar zlasti velja za neutemeljen očitek, da iz priloženih referenc ni razvidno, da bi podizvajalec Verona S.r.l. opravljal referenčna dela,
" drogovi za prometne znake predstavljajo približno 56 % celotne vrednosti posla in so konstrukcija vertikalne signalizacije, zato je nesprejemljivo, da mu je naročnik priznal le referenco za konstrukcijske elemente portalov,
" v zvezi z nepopolnostjo ponudbe izbranega ponudnika v sklopu I pa, da:
" izbrani ponudnik v sklopu I ne izpolnjuje referenčnega pogoja iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, saj iz nobenega referenčnega potrdila ne izhaja, da vsaj en posamezen posel dosega ali je dosegal minimalno vrednost 590.100 eurov z DDV,
" v referenčnih potrdilih so pavšalno in nespecificirano navedeni opisi referenčnih poslov, ne da bi bile opredeljene "denimo vsaj količine opravljenih del v zatrjevanih referenčnih poslih",
" ni jasno, kako je naročnik lahko upošteval reference podizvajalca 3M (East) AG, 3M (East) AG, Podružnica Ljubljana, saj dobava svetlobnoodbojnih folij ni istovrsten posel, kot je naročnikova zahteva, predmet javnega naročila pa je tudi storitev izdelave in ne le dobava blaga, sicer pa se podružnica, ker ni pravna oseba, ne more sklicevati na reference, saj te niso in ne morejo biti v njeni (premoženjsko) pravni sferi,
" ni jasno, kateri subjekt je priglašen za podizvajalca, podpisnik dokumentacije pa je le vodja poslovne enote in ne zakoniti zastopnik družbe, ki sicer ne more podati izjave volje za družbo 3M (East) AG, Švica glede plačil na transakcijski račun, podizvajalec 3M (East) AG, Švica pa ni predložil "vseh TRR-jev, na katerih posluje", "v nobenem primeru pa ni predložil TRR-ja podružnice 3M (East) AG, Podružnica v Ljubljani, št. SI56 0201 0001 1494 563, odprtega pri NLB d.d.",
" je izbrani ponudnik v sklopu I predložil za vse sklope eno ponudbo, moral pa bi predložiti ponudbo za vsak sklop posebej,
" seštevek ponujenih cen po posameznih sklopih pokaže znesek 2.793.861,60 eurov, ne pa zneska 2.235.089,28 eurov z DDV, ki ga je izbrani ponudnik v sklopu I v izjavi, tega pa naročnik v nasprotju z 9. členom ZJN-2 ni upošteval kot pri vlagatelju, ko je šlo za napako pri izračunu delitve % med partnerji za delež, ki ga posameznik prevzema v ponudbi, poleg tega pa je tudi znesek v menični izjavi naveden napačno,
" glede na izjavo o skladnosti z dne 7. 1. 2013 ima izbrani ponudnik v sklopu I namen izvesti drogove premera 63 mm, ne pa kot je zahtevano 63,5 mm, sicer pa le vlagatelj ima "CE certifikat", da razpolaga z drogovi zahtevanega premera,
" predstavniki ZAG so potrdili, da je med drogovi premera 63 mm in drogovi premera 63,5 bistvena razlika.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu II vložil zahtevek za revizijo z dne 5. 4. 2013 in predlagal njeno razveljavitev, "podrejeno" pa vpogled v dele ponudbe izbranega ponudnika v sklopu II, in sicer "Bilančne podatke izkaza poslovnega izida in bilance stanja za leto 2012 ter pojasnilo AJPES vezano na izdajo S.BON, Listino BON2 in podatke o solventnosti, Pogodbo št. 215/11-DARS d.d. in ostalo predloženo dokumentacijo, vezano na to pogodbo" in "dovoli[tev] vložit[ve] pripravljalne vloge pri naročniku v roku 5 dni po opravljenem vpogledu", obakrat pa zahteval tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je naročnik kršil prvi odstavek 80. ZJN-2 ter temeljni načeli iz 8. in 9. člena ZJN-2, saj bi ponudbo izbranega ponudnika v sklopu II moral izločiti. Vlagatelj je navedel, da:
" izbrani ponudnik v sklopu II ne izpolnjuje referenčnega pogoja, saj je bil v sodni register vpisan šele 30. 3. 2012, referenc pred tem datumom pa ne more uveljavljati, saj še ni obstajal, po tem datumu pa uspešno zaključenih razpisov, na katere se sklicuje, ni bilo,
" izbrani ponudnik v sklopu II se sklicuje na reference drugega gospodarskega subjekta " družbe Meblo A +A, Podjetje za izdelavo opreme in signalizacije Nova Gorica, d. o. o., Kromberk, Industrijska cesta 1, Nova Gorica (v nadaljevanju: družba Meblo A + A, d. o. o., Nova Gorica), vendar je ta od 2. 3. 2012 v stečajnem postopku in se tudi ni prijavila na to javno naročilo, sicer pa je v prvi alinei četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 kot izločitveni pogoj določen stečajni postopek ponudnika, naročnik pa je tudi zahteval reference ponudnika in ne drugega gospodarskega subjekta, ki ne nastopa v ponudbi,
" referenc za dobavo vertikalne signalizacije ter rušenje in preureditev čelne cestninske postaje Videž ni mogoče upoštevati, saj njun nosilec ni izbrani ponudnik v sklopu II, v tem postopku oddaje javnega naročila pa niso izpolnjeni pogoji, da bi se skliceval nanju,
" tudi referenci partnerja KIG, d. d., Ig in podizvajalca 3M (East) AG, 3M (East) AG, Podružnica Ljubljana ne izpolnjujeta zahtev po istovrstnosti posla, sicer pa podizvajalčeva referenca navaja le dobavo blaga in ne tudi izvedbo storitev, podružnica pa se ne more sklicevati na reference, ker ni pravna oseba in nima pravne sposobnosti, zato te ne morejo biti v njeni (premoženjsko) pravni sferi,
" referenčni posli tudi ne dosegajo zahtevane vrednosti za enak predmet, kot je predmet javnega naročila,
" je izbrani ponudnik v referenčnih izjavah zgolj pavšalno in nespecificirano navedel, kaj je predmet reference, ne da bi opredelil "denimo vsaj količine opravljenih del", enako pa velja za partnerjevo in podizvajalčevo referenco,
" ni jasno, kateri subjekt je priglašen za podizvajalca, podpisnik dokumentacije pa je le vodja poslovne enote in ne zakoniti zastopnik družbe, ki sicer ne more podati izjave volje za družbo 3M (East) AG, Švica glede plačil na transakcijski račun, podizvajalec 3M (East) AG, Švica pa ni predložil "vseh TRR-jev, na katerih posluje", "v nobenem primeru pa ni predložil TRR-ja podružnice 3M (East) AG, Podružnica v Ljubljani, št. SI56 0201 0001 1494 563, odprtega pri NLB d.d.",
" zaradi datuma ustanovitve izbrani ponudnik v sklopu II tudi ne izpolnjuje ekonomsko-finančnega pogoja o višini povprečnega letnega prihodka, sicer pa ni niti predložil izjave, ki bi dokazovala izpolnjevanje pogoja v obdobju, odkar posluje,
" izbrani ponudnik v sklopu II ni mogel dopolniti ponudbe s predložitvijo obrazca S.BON1, saj bi bil ta na razpolago šele sredi maja 2013,
" mu naročnik neupravičeno ni omogočil vpogleda v računovodske podatke, ki so javni, pa tudi ne v pogodbo "št. 215/11-DARS d.d.", s katero bi lahko potrdil navedbe, da se izbrani ponudnik sklicuje na reference družbe Meblo A + A, d. o. o., Nova Gorica,
" je izbrani ponudnik v sklopu II predložil izpolnjeno in ne bianko menico, ki pa jo je tudi narobe izpolnil, saj ni prečrtal besedila "plačajte za" in napisal "plačamo", zaradi česar je nevnovčljiva,
" izbrani ponudnik v sklopu II ni dokazal, da lahko zagotovi tehnične zmogljivosti najmanj do 21. 3. 2016 in s tem za celoten čas trajanja javnega naročila, saj se najemno razmerje za prostore, opremo in mehanizacijo, ki jih ima namen uporabiti za izvedbo javnega naročila, izteče 1. 1. 2014, objektivno pa obstaja tudi verjetnost, da pogodba ne bo trajala niti do njenega izteka, saj bo premoženje, ki je predmet najema, prodano,
" ima izbrani ponudnik v sklopu II namen uporabiti drogove premera 63 mm in ne 63,5 mm, predloženi certifikat pa se nanaša na izdelke družbe Meblo A + A, d. o. o., Nova Gorica, ki je v stečajnem postopku in teh izdelkov več ne proizvaja,
" je naročnik izbranega ponudnika v nasprotju z ZJN-2 pozval na dopolnitev ponudbe, "npr." glede referenčnih poslov izbranega ponudnika v sklopu II in partnerja.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu III vložil zahtevek za revizijo z dne 5. 4. 2013 in predlagal njeno razveljavitev, "podrejeno" pa vpogled v dele ponudbe izbranega ponudnika v sklopu III, in sicer "Bilančne podatke izkaza poslovnega izida in bilance stanja za leto 2012 ter pojasnilo AJPES vezano na izdajo S.BON, Listino BON2 in podatke o solventnosti, Pogodbo št. 215/11-DARS d.d. in ostalo predloženo dokumentacijo, vezano na to pogodbo" in "dovoli[tev] vložit[ve] pripravljalne vloge pri naročniku v roku 5 dni po opravljenem vpogledu", obakrat pa zahteval tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je naročnik kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 ter temeljni načeli iz 8. in 9. člena ZJN-2, saj bi ponudbo izbranega ponudnika v sklopu III moral izločiti. Vlagatelj je navedel vsebinsko enake očitke kot v zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu II s to razliko, da ne navaja nič glede družbe KIG, d. d., Ig, saj ta v sklopu III ne nastopa z izbranim ponudnikom v sklopu III.

Izbrani ponudnik v sklopu I se je z vlogo, brez datuma, ki jo je naročnik prejel 23. 4. 2013, izjasnil o zahtevku za revizijo in navedel, da vlagatelj nima aktivne legitimacije, sicer pa je zavrnil vlagateljeve očitke. Izbrani ponudnik v sklopu I je tudi navedel, da bi moral vlagatelj predložiti tri ločene komplete zahtevanih vzorcev, saj je predložil tri ločene ponudbe. Izbrani ponudnik v sklopu I je predložil stroškovnik.

Izbrani ponudnik v sklopih II in III se je z ločenima vlogama z dne 16. 4. 2013 izjasnil o zahtevkih za revizijo zoper odločitvi o oddaji javnega naročila v sklopih II in III ter zavrnil vlagateljeve očitke. Izbrani ponudnik v sklopih II in III je predlagal, da se zahtevka za revizijo zavrneta in da Državna revizijska komisija sama vpogleda v predložena dokazila, navedel pa je tudi, da vlagatelj nima aktivne legitimacije, saj vzorci iz sklopa I veljajo tudi za sklopa II in III.

Izbrani ponudnik v sklopih II in III je z vlogo z dne 19. 4. 2013 predložil še nadaljnja dokazila k svoji izjasnitvi o zahtevkih za revizijo zoper odločitvi o oddaji javnega naročila v sklopih II in III.

Naročnik je s sklepom št. 43001-96/2012/64 z dne 10. 5. 2013 zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu I in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
" ni kršil 6. in 8. člena ZJN-2, saj je vlagateljeva ponudba nepopolna, zato je ni mogel oceniti za najugodnejšo, celoten postopek pa je evidentiral in dokumentiral, v vse dele postopka pa je mogoče vpogledati,
" iz štirih priloženih vzorcev prometnih znakov je razvidno, da je uporabljen način izdelave prometnih znakov folija na folijo, kar ni v skladu s tehnično zahtevo, saj so ti prometni znaki take velikosti, da se lahko izdelujejo s sitotiskom oziroma po drugi tehnologiji, ki zagotavlja najmanj enake ali boljše lastnosti, kot če bi bila barva nanesena s tehnologijo sitotiska,
" je tehnične pogoje in druge zahteve za naročeno blago, ki je predmet javnega naročila, javno objavil na svoji spletni strani skupaj z navodili, specifikacijo in vzorcem pogodbe, razpisna dokumentacija, katere sestavni del so tudi objavljeni tehnični pogoji, pa je skladna z veljavno zakonodajo predmeta javnega naročila, sicer pa so očitki zoper vsebino razpisne dokumentacije prepozni glede na 25. člen ZPVPJN,
" iz štirih priloženih vzorcev prometnih znakov je razvidno, da oznaka na hrbtni strani prometnih znakov ni trajna, kot to zahteva standard SIST EN 12899-1:2008, EN 12899-1:2007 pod točko 9.2 Označevanje in etiketiranje, saj je le etiketa iz papirja, ki pod atmosferskimi vplivi hitro razpade in ne omogoča označitve izdelka vsaj, kot je zahtevana njegova življenjska doba, sistem označevanja z vgravirano šifro na aluminijski ploščici v obrobi prometnega znaka pa naročniku ne pove ničesar, prav tako pa ni mogoče ugotoviti iz ponudbe, za kakšen način oziroma sistem označevanja gre in kaj naj bi sploh povedal,
" glede na vlagateljev odgovor, da v izjavi o skladnosti ni navedel tipa folije in da gre le za vzorec izjave o skladnosti, ne izpolnjuje zahtev standarda in ni v skladu z naročnikovimi zahtevami,
" menica ni izpolnjena v celoti, kot je zahteval v točki 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, vendar kljub temu da je ta pomanjkljivost taka, da je ponudba le formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik ni pozival na dopolnitev ponudbe, saj to ne bi vplivalo na odločitev o oddaji javnega naročila,
" na menici in menični izjavi, ki ju je predložil izbrani ponudnik v sklopu I, , so navedeni naziv izdajatelja (ponudnika) ter ime, priimek in funkcija podpisnika,
" napaka v vlagateljevi ponudbi znaša 27,11 eurov, zato ni nastala zaradi zaokroževanja na dve decimalki, sicer pa ugotovljena napaka nima vpliva na naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila in niti ni ključna za ugotovitev (ne)popolnosti vlagateljeve ponudbe, zato vlagatelja ni pozval na dopolnitev,
" referenčni posel "izdelava in montaža nosilnih jeklenih konstrukcij za namestitev spremenljive vertikalne prometno informativne signalizacije ter aluminijastih mask portalov, lepljenih s svetlobno odsevno folijo tip I in tip II" se ne nanaša na istovrsten posel, v teh referencah pa se lahko upošteva samo del, ki se nanaša na postavko iz popisa opreme "izdelava in dobava vroče cinkane portalne in polportalne konstrukcije vključno s pripadajočim sidrom in statičnim izračunom z načrtom postavitve",
" tudi referenčni posel naročnika DARS, d. d., Celje se ne nanaša na izdelavo in dobavo vertikalne prometne signalizacije " prometnih znakov,
" iz referenčnih potrdil ne izhaja, da bi bil podizvajalec Verona S.r.l. izvajalec referenčnih del, saj so v referenčnem potrdilu navedene tri druge družbe,
" za vrednost posla, ki ga ponudnik prevzema v ponudbi, je treba upoštevati ponudbeno in ne ocenjeno vrednost, izbrani ponudnik v sklopu I pa je že s svojo referenco sam in brez podizvajalca presegel minimalni 50 % vrednostni prag, referenčni posel pa je tudi skladen z zahtevo po istovrstnosti, saj je celo identičen,
" tuje podjetje lahko opravlja svojo dejavnost v Republiki Sloveniji po podružnici (676. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1),
" za podizvajalca je predloženo dokazilo za identičen in ne le istovrsten posel, ki sicer tudi vrednostno v večkratniku presega minimalni vrednosti prag,
" družba 3M (East) AG, Švica nastopa po podružnici, voljo podružnice in s tem voljo matične družbe izjavlja zastopnik podružnice, ki zastopa tuje podjetje po podružnici, sporni podpisnik ima neomejeno pooblastilo, posledice sklenjenih poslov pa učinkujejo v sferi matičnega podjetja,
" ponudniki so lahko predložili eno ponudbo za vse tri sklope in so lahko predložili tudi eno menico in eno menično izjavo, nikjer pa ni določil, da morajo predložiti ponudbe ločeno za vsak sklop,
" izbrani ponudnik v sklopu I je predložil menico in menično izjavo z ustreznim zneskom, pravilno pa je tudi navedel del, ki odpade nanj in na normiranega podizvajalca,
" skladno s tehničnimi zahtevami je dovoljeno minimalno odstopanje premera drogov, sicer pa je iz certifikatov razvidno, da sporni drogovi izpolnjujejo zahteve glede statičnih izračunov, predložena pa je bila tudi izjava o skladnosti.

Naročnik je s sklepom št. 43001-96/2012/60 z dne 25. 4. 2013 zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu II in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
" ni kršil 8. in 9. člena ZJN-2, saj je postopek oddaje javnega naročila vodil v skladu z razpisno dokumentacijo in ZJN-2, celoten postopek pa je evidentiral in dokumentiral,
" je izbrani ponudnik v sklopu II predložil zahtevano referenčno izjavo, naročnik pa je zahteval dodatno dokumentacijo, s katero je preveril podatke, ki jih je navedel izbrani ponudnik v sklopu II, ta pa je zahteve referenčnega pogoja izpolnil, kar je tudi pojasnil v izjasnitvi o zahtevku za revizijo, primerno pa je tudi sklicevanje na kapacitete tretjih oseb po 45. členu ZJN-2,
" referenčni pogoj po vrednosti in vsebini izpolnjuje že izbrani ponudnik sam brez partnerja in podizvajalca, sicer pa tudi slednja izpolnjujeta zahteve iz referenčnega pogoja po vrednosti in istovrstnosti posla,
" ni omogočil vpogleda v aneks z družbo DARS, d. d., Celje, saj ga je izbrani ponudnik v sklopu II označil za poslovno skrivnost, naročnik pa ga je bil kot takega dolžan varovati,
" tuje podjetje lahko opravlja svojo dejavnost v Republiki Sloveniji po podružnici (676. člen ZGD-1),
" družba 3M (East) AG, Švica nastopa po podružnici, voljo podružnice in s tem voljo matične družbe izjavlja zastopnik podružnice, ki zastopa tuje podjetje po podružnici, sporni podpisnik ima neomejeno pooblastilo, posledice sklenjenih poslov pa učinkujejo v sferi matičnega podjetja,
" izbrani ponudnik v sklopu II posluje od 30. 3. 2012, iz predloženih dokazil pa izhaja, da je imel v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 čisti prihodek v višini, ki presega zahtevo po 30 % ponudbene cene,
" izbrani ponudnik v sklopu II ni prečrtal besedila "v zadnjih treh poslovnih letih" in ga ni spremenil z "v letu 2012", vendar to v ničemer ne vpliva na popolnost ponudbe, pač pa je to kvečjemu nebistvena pomanjkljivost ponudbe,
" je izbranega ponudnika v sklopu II pozval na predložitev dodatnih dokazil o izpolnjevanju ekonomsko-finančnega pogoja, ki jih je ta tudi predložil, ta pa so enakovredna dokazila tistim, ki jih je zahteval naročnik,
" vlagatelju ni dovolil vpogled v dokazila glede izpolnjevanja ekonomsko-finančnega pogoja, saj jih je izbrani ponudnik v sklopu II označil za poslovno skrivnost in niso podatki, ki jih določa 22. člen ZJN-2,
" predložitev izpolnjene menice ne more pomeniti, da je treba ponudbo izločiti, tako iz menice kot menične izjave pa je razviden podpis odgovorne osebe " direktorja, sicer pa se izpolnjena menica ne bi v ničemer bistvenem razlikovala od menice, ki bi jo v primeru vnovčenja izpolnil naročnik (remitent),
" pomanjkljivost menice, kjer ni prečrtano besedilo "plačajte za to" in napisano "plačamo", ni mogoče šteti za takšno, da bi moral izločiti ponudbo, saj je naročnik prejel tudi menično izjavo s pooblastilom za izpolnitev in vnovčenje menice, sicer pa so vsi ponudniki predložili menice ne predpripravljenih obrazcih z besedilom "plačajte za to",
" primernost za vnovčitev sporne menice potrjuje izjava banke, ki jo je izbrani ponudnik v sklopu II prejel 18. 4. 2013,
" za izpolnitev tehničnega pogoja je bila zadosti izpolnitev izjave, ki jo je izbrani ponudnik v sklopu II tudi predložil, ta pa se nanaša na zagotavljanje zmogljivosti v prihodnosti in ne že v sedanjosti,
" za obstoječo najemno pogodbo ima izbrani ponudnik v sklopu II dogovorjeno možnost podaljšanja najemnega razmerja ter predkupno pravico na opremi in prostorih, pa tudi sporazum z družbo KIG, d. d., Ig o omogočitvi izkoriščanja njenih resursov,
" nosilec certifikatov je izbrani ponudnik v sklopu II, družba Meblo A + A, d. o. o., Nova Gorica pa je navedena le kot naziv proizvodnega obrata,
" skladno s tehničnimi zahtevami je dovoljeno minimalno odstopanje premera drogov, sicer pa razpisna dokumentacija zahteva, da je dobavitelj prometnih znakov dolžan objemke za pritrditev znakov na drog prirediti tako, da je mogoče objemke uporabiti tudi na drogovih, določenih v razpisni dokumentaciji, izbrani ponudnik v sklopu II pa je predložil tudi ustrezne certifikate in statični izračun,
" je v zvezi z zahtevo po dokazilih glede referenc preverjal podatke iz ponudbe v skladu s 77. členom ZJN-2 in ni šlo za dopolnitev ponudb.

Naročnik je s sklepom št. 43001-96/2012/59 z dne 25. 4. 2013 zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu III in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel vsebinsko enake argumente kot v sklepu št. 43001-96/2012/60 z dne 25. 4. 2013, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu II.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 43001-96/2012/61 z dne 6. 5. 2013 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih II in III ter del dokumentacije, kot prilogo dopisu št. 43001-96/2012/65 z dne 16. 5. 2013 še zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu I in del dokumentacije, kot prilogo dopisu št. 43001-96/2012/69 z dne 17. 6. 2013 pa še del dokumentacije. Na poziv št. 018-157/2013-7 z dne 31. 5. 2013 je naročnik Državni revizijski komisiji kot prilogo dopisu št. 43001-96/2012/68 z dne 4. 6. 2013 odstopil še vzorce prometnih znakov, ki jih je predložil vlagatelj.

Vlagatelj se je z vlogama z dne 3. 5. 2013 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvah o zahtevkih za revizijo zoper odločitvi o oddaji javnega naročila v sklopih II in III in jih zavrnil. Vlagatelj se je z vlogo z dne 17. 5. 2013 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu I in jih zavrnil.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika ter izbranih ponudnikov v sklopu I ter sklopih II in III je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila, med drugim razpisno dokumentacijo v fizični obliki. Kot del razpisne dokumentacije je določena priloga "Specifikacija naročila in predračun" (četrta alinea prvega odstavka točke 4.1 Navodil za pripravo ponudbe). Za listom "Specifikacija naročila (projektna naloga, popis del, blaga oziroma storitev, tehnične specifikacije, tehnični pogoji")" in pred popisi se med odstopljeno dokumentacijo nahajajo naslednji dokumenti:
" "Opis naročila" (ena stran) z dne 23. 11. 2012, v katerem je navedeno, kaj je predmet javnega naročila, in naštete so štiri točke, ki pojasnjujejo, zakaj je javno naročilo nujno,
" "Tehnični pogoji za prometno signalizacijo in prometna ogledala" (13 strani), ki določajo tehnične pogoje, "ki jih morajo izpolnjevati prometni znaki, konstrukcije za prometne znake, pritrdilni elementi, nosilni drogovi in ogrodja ter prometna ogledala, v nadaljnjem besedilu vertikalna prometna signalizacija, na G in R cestah na območju Republike Slovenije" (str. 1),
" "Dodatne zahteve razpisa" (ena stran), v katerih je navedeno, kaj "mora ponudnik" "še" "priložiti" "[p]oleg upoštevanja zahtev razpisne dokumentacije in Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo",
" "Pogoji dobave prometne signalizacije in opreme" (dve strani).

Naročnik je v točki 4.1.4 Navodil za pripravo ponudbe določil:
"V ponudbi mora biti predložena naročnikova specifikacija naročila (projektna naloga, izpolnjen popis del s količinami, tehnične specifikacije, tehnični pogoji ") iz katere sta razvidna vsebina in obseg naročila. Upoštevane morajo biti vse zahteve iz specifikacije naročila. Specifikacije naročila ponudnik ne sme spreminjati. Dovoljen je le vnos zahtevanih podatkov (na primer: cene v popisu del).
Predračun sestavljata rekapitulacija predračunske vrednosti in podrobna specifikacija te vrednosti, strukturirana po vrstah del, navedenih v specifikaciji naročila. Cene v predračunu se navede brez DDV in v valuti EUR.
Morebitni popis del s količinami, izpolnjen s ponudnikovimi cenami je sestavni del predračuna. V ponudbi se predloži v papirni in v elektronski obliki (na CD)."

Iz popisov je razvidno, da je naročnik prometne znake opisal s šiframi (gl. razdelek "Šifra znakov, ogledal in opis prometne opreme"; npr. I-1, I-38, II-3, III-16), pri npr. prometnih znakih s šifro II-2 pa je še dopisal "(STOP/osemkotnik)".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je javno naročilo razdeljeno v tri sklope (točka II.1.8 objav v povezavi s prilogama B; točka 1.1 Navodil za pripravo ponudbe), ponudbe pa lahko ponudniki predložijo za "en ali več sklopov" (točka II.1.8 objav). Naročnik je kot merilo določil "najnižjo ponudbeno ceno z DDV" "za posamezni sklop ali kombinacijo sklopov" (točka 3.2 Navodil za pripravo ponudbe); tj. za vsak sklop merilo najnižja cena (gl. tudi odgovora, objavljena na portalu javnih naročil 8. 1. 2013, ob 16.05 in 16.07, ki sta skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postala del razpisne dokumentacije).

Skladno z 31. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je sklop del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno.

Skladno s sedmim odstavkom 48. člena ZJN-2 mora naročnik merila oblikovati tako, da sta ponudnik, ki je oddal ponudbo za vse sklope, in ponudnik, ki je oddal ponudbo za en sklop ali del sklopov, v enakovrednem položaju.

V 74. členu ZJN-2 je določeno, da če je naročnik dovolil, da se lahko ponudba predloži za posamezne sklope, mora ponudnik v svoji ponudbi navesti, ali se njegova ponudba nanaša na celotno naročilo ali le na posamezne sklope. Ne glede na to ali ponudnik oddaja ponudbo za vse sklope mora biti njegova ponudba predložena tako, da se lahko ocenjuje po sklopih. Po ocenitvi ponudb po posameznih sklopih in ocenitvi ponudb za vse sklope skupaj naročnik sklene pogodbo z enim ali več ponudniki, z najugodnejšo kombinacijo ponudb.

Iz objav (točka II.1.8) izhaja, da je naročnik omogočil, da ponudniki predložijo ponudbo tudi za posamezen sklop. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik določil, da bo ponudbe ocenjeval po posameznih sklopih z uporabo merila najnižja cena. Naročnik je v tretji alinei točke 4.1.1 Navodil za pripravo ponudbe določil, da "ponudba mora veljati za celoten sklop", vendar to ne pomeni, da je naročnik zahteval, da mora ponudnik za vsak sklop predložiti vso dokumentacijo (tisto dokumentacijo, ki ima enake vsebine v vseh sklopih), temveč pomeni, da mora ponudnik v posameznem sklopu pod zavezo ponuditi vse postavke iz takega sklopa. Že iz obrazca "Ponudba" je razvidno, da je naročnik določil trivrstično tabelo za vpis podatkov o posameznih sklopih, kar (prim. še odgovor št. 9 "Obrazci so taki kot so potrebni za razpisno dokumentacijo za sklope", objavljen na portalu javnih naročil 8. 1. 2013, ob 16.04, ki je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postal del razpisne dokumentacije) sporoča, da so ponudniki lahko v tem obrazcu navedli ponudbene cene za vse tri sklope, vendar za vsakega izmed njih ločeno. Čeprav je naročnik v tej tabeli v obrazcu "Ponudba" določil tudi razdelek "Skupaj" in predvidel tri prostore, kjer so ponudniki sešteli vrednosti iz stolpcev "Predračunska vrednost (brez DDV)", "Znesek DDV" in "Ponudbena cena (z DDV)" po vseh treh vrsticah, to ne vpliva na zaključek, da je v primeru vpisa ponudbenih vrednosti za vsak sklop v svojo vrstico v tabeli obrazca "Ponudba" mogoče ocenjevati ponudbe po posameznih sklopih (74. člen ZJN-2). To je toliko bolj očitno, če so vrednosti iz obrazca "Ponudba" enake vrednostim, ki so jih ponudniki navedli v predračunih, ki temeljijo na obrazcih popisov. Naročnik je obrazce popisov pripravil ločeno za vsakega izmed sklopov, ponudniki pa so morali v njih navesti podatke o "ceni na enoto" in "Skupaj" (kot zmnožek "količine" in "cene na enoto"), seštevek teh zmnožkov pa se je prikazal v razdelku "Skupaj". Ponudniki so morali prikazati še podatke za "DDV 20 %" in "Skupaj z DDV". Če je torej podatek "Ponudbena cena (z DDV)" iz obrazca "Ponudba" enak podatku "Skupaj z DDV" iz predračuna, je očitno, da gre za prikaz istega podatka. Če je ponudnik navedel podatke v tabeli v obrazcu "Ponudba" v enakih vrednostih, kot izhajajo iz predračunov, je očitno, da je mogoče ocenjevati ponudb po posameznih sklopih (74. člen ZJN-2).

Vlagatelj izpostavlja, da je tretjo alineo točke 4.1.1 Navodil za pripravo ponudbe "mogoče razlagati le na način, da mora ponudnik podati ponudbo za vsak sklop posebej in ne tako kot izbrani ponudnik [za sklop I], ki je eno ponudbo podal za vse tri sklope" (str. 15 zahtevka za revizijo z dne 11. 4. 2013). Iz dokumentacije je razvidno, da je izbrani ponudnik v sklopu I za vse tri sklope predložil en obrazec "Ponudba", v katerem je navedel cene za vsakega izmed treh sklopov, to pa omogoča ugotovitev, koliko je ponudbena cena za vsakega izmed sklopov, predložil pa je tudi predračune za vse tri sklope in tehnično dokumentacijo. Izbrani ponudnik v sklopu I je torej ponudil vse tri sklope. Čeprav je izbrani ponudnik v sklopu I predložil dokazila za vse sklope le enkrat in ne kot vlagatelj, ki je za posamezne sklope predložil dokazila ločeno za vsak sklop (s čimer je v vseh treh sklopih predložil skupaj trikrat enaka nekatera dokazila), to ni v nasprotju s tretjo alineo točke 4.1.1 Navodil za pripravo ponudbe. Tretja alinea točka 4.1.1 Navodil za pripravo ponudbe tudi ne zahteva, da bi morali ponudniki predložiti katera dokazila večkrat.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je iz "Zapisnika o javnem odpiranju ponudb" št. 43001-96/2012/13 412 z dne 16. 1. 2013 razvidno, da je naročnik prejel ponudbe šestih ponudnikov, pri čemer je vlagatelj predložil ponudbo za vse tri sklope. V sklopu I je bila vlagateljeva ponudba najcenejša od dveh prejetih ponudb, v sklopu II druga najcenejša ponudba od prejetih petih ponudb in v sklopu III druga najcenejša ponudba od prejetih treh ponudb.

Naročnik je po ocenjevanju in pregledu ponudb sprejel odločitev o oddaji javnega naročila za vsak sklop, pri čemer je o njih obvestil ponudnike s tremi samostojnimi dokumenti:
" odločitvi za sklop I, da javno naročilo odda ponudniku Electrum Radenci, d. o. o., Radenci, z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-96/2012/23 412 z dne 21. 3. 2013, ki ga je obrazložil: "Naročnik je ponudbi najprej razvrstil glede na ugodnost po merilih iz razpisne dokumentacije in nato preverjal njuno popolnost (pravočasnost, formalno popolnost, sprejemljivost, pravilnost in primernost). Ponudba, ki je cenovno sicer ugodnejša od izbrane, po presoji naročnika ne izpolnjuje vseh pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije in je izločena kot nepopolna. Izbrana ponudba je po naročnikovi presoji popolna. Ponudbeni ceni obeh ponudnikov sta razvidni iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb.",
" odločitvi za sklop II, da javno naročilo odda ponudniku Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica, z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-96/2012/24 412 z dne 21. 3. 2013, ki ga je obrazložil: "Naročnik je ponudbe najprej razvrstil glede na ugodnost po merilih iz razpisne dokumentacije in nato preveril, če je najugodnejša ponudba tudi popolna (pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna). Izbrana ponudba po presoji naročnika v celoti izpolnjuje zahteve in pogoje iz razpisne dokumentacije in je zato opredeljena kot popolna. Njena prednost v razmerju do ponudb, ki niso izbrane, je najnižja ponudbena cena. Ostale ponudbe so zavrnjene iz razloga, ker so cenovno manj ugodne od izbrane. Ponudbene cene vseh ponudb so razvidne iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb.",
" odločitvi za sklop III, da javno naročilo odda ponudniku Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica, z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-96/2012/25 412 z dne 21. 3. 2013, ki ga je obrazložil: "Naročnik je ponudbe najprej razvrstil glede na ugodnost po merilih iz razpisne dokumentacije in nato preveril, če je najugodnejša ponudba tudi popolna (pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna). Izbrana ponudba po presoji naročnika v celoti izpolnjuje zahteve in pogoje iz razpisne dokumentacije in je zato opredeljena kot popolna. Njena prednost v razmerju do ponudb, ki niso izbrane, je najnižja ponudbena cena. Ostali ponudbi sta zavrnjeni iz razloga, ker sta cenovno manj ugodni od izbrane. Ponudbene cene vseh ponudb so razvidne iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb.".

Čeprav je naročnik v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-96/2012/24 412 z dne 21. 3. 2013 navedel, da je javno naročilo v sklopu II oddal ponudniku Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica, je Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu II ugotovila, da je ponudnik Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica nastopal s partnerjem Kig, d. d., Ig (gl. npr. obrazec "Ponudba št. 26/2/2013-DŠ"), zato je štela, da je naročnik v sklopu II izbral ponudbo, ki sta jo predložila ta ponudnika skupaj kot skupina gospodarskih subjektov (tretji odstavek 4. člena ZJN-2).

Iz obrazložitev posameznih dokumentov "Odločitev o oddaji javnega naročila" je mogoče razbrati, da je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo v sklopu I, ne pa tudi v sklopih II in III. Čeprav se Državna revizijska komisija načeloma strinja z izbranim ponudnikom v sklopih II in III, da bi nepopolnost ponudbe v sklopu I pomenila tudi nepopolnost ponudb v sklopih II in III, če bi tudi ponudbi v sklopih II in III temeljili na enakih dokazilih oziroma vsebini, vendar pa ne more spregledati, da naročnik v dokumentih "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-96/2012/24 412 z dne 21. 3. 2013 in št. 43001-96/2012/25 412 z dne 21. 3. 2013 ni navedel, da je vlagateljeva ponudba nepopolna (prim. obrazložitev iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-96/2012/23 412 z dne 21. 3. 2013), pa niti iz obrazložitve teh dokumentov tega ni mogoče razbrati. Tudi iz sklepov št. 43001-96/2012/33 z dne 29. 3. 2013 in št. 43001-96/2012/34 z dne 29. 3. 2013, s katerima je naročnik zavrgel zahtevi za dodatno obrazložitev odločitev o oddaji naročila v sklopih II in III, ni mogoče razbrati drugače, saj je naročnik v njiju navedel, da "ponudba vlagatelja po merilih ni najugodnejša". Ugotovitve in razloge za svojo odločitev o oddaji javnega naročila mora naročnik predstaviti že v postopku oddaje javnega naročila (gl. prvi in tretji odstavek 79. člena in prvi odstavek 80. člena ZJN-2), s čimer se zagotavlja informiranost ponudnikov, to pa tudi vpliva na možnost uveljavljanja pravnega varstva. Celo iz dokumentov "Poročilo o pregledu in oceni ponudb" št. 43001-96/2012/21 z dne 15. 3. 2013 (nanaša se na sklop II) in "Poročilo o pregledu in oceni ponudb" št. 43001-96/2012/22 z dne 15. 3. 2013 (nanaša se na sklop III), ki sta naročnikova interna dokumenta, je razvidno, da je naročnik štel, da je vlagateljeva ponudba v sklopih II in III "manj ugodna ponudba" (enako je označil še druge neizbrane ponudbe), ne pa "nepopolna ponudba" (alternativni razlog v razdelku "Razlogi za zavrnitev oz. izločitev ponudbe")". Tolmačenje, kot ga ponuja izbrani ponudnik v sklopih II in III v vlogah z dne 16. 4. 2013 (da bi bilo treba vlagatelju odreči aktivno legitimacijo za izpodbijanje odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih II in III, če bi bilo treba zavrniti zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu I), bi torej pomenilo, da bi moral vlagatelj izpodbijati tudi odločitve, ki jih naročnik vlagatelju ni predstavil in iz teh dokumentov ne izhajajo, česar pa ni mogoče sprejeti. Že iz 10. člena ZPVPJN je razvidno, da mora biti pravno varstvo dostopno vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev naročila, pod enakimi pogoji. V primeru tolmačenja, ki ga ponuja izbrani ponudnik v sklopih II in III, bi vlagatelj moral uveljavljati pravno varstvo v sklopih II in III pod drugačnimi pogoji, kot veljajo za druge ponudnike.

Tudi izbrani ponudnik v sklopu I navaja, da vlagatelj nima aktivne legitimacije (najbrž je mišljeno za izpodbijanje odločitev v sklopu I, saj se je izbrani ponudnik v sklopu I izjasnil le do zahtevka za revizijo z dne 11. 4. 2013), vendar je treba upoštevati, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopu I izločil, vlagatelj pa to odločitev izpodbija. Za izpodbijanje te odločitve ima vlagatelj aktivno legitimacijo, kot jo določa prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN. V primeru ugotovitve, da naročnik ni ravnal skladno z ZJN-2, ko je štel, da vlagateljeva ponudba v sklopu I ni popolna, bi si vlagatelj lahko izboljšal položaj v postopku oddaje javnega naročila, saj bi vlagateljeva ponudba v sklopu I kot najcenejša ponudba v tem sklopu imela v primeru ugotovitve njene popolnosti največ možnosti za izbiro. Šele zavrnitev zahtevka za revizijo zoper odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe v sklopu I bi odprla še vprašanje vlagateljevega položaja za odločanje o izpodbijanju odločitve o oddaji javnega naročila izbranem ponudniku v sklopu I.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevke za revizijo, in sicer najprej zoper naročnikove odločitve v sklopu I, nato pa v sklopih II in III.

Sklop I

Vlagatelj z zahtevkom za revizijo z dne 11. 4. 2013 izpodbija naročnikovo odločitev, da izloči vlagateljevo ponudbo v sklopu I, hkrati pa zatrjuje, da je naročnik v sklopu I izbral ponudbo, ki ni popolna, in da je ravnal neenakopravno.

Vlagatelj je po prejemu dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-96/2012/23 412 z dne 21. 3. 2013 z vlogo z dne 25. 3. 2013 naročnika pozval, da izda dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v sklopu I. Naročnik je z dokumentom "Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila" št. 43001-96/2012/27 z dne 29. 3. 2013 v šestih točkah (1.a, 1.b, 1.c, 1.d, 1.e in 1.f) pojasnil razloge, zakaj je vlagateljevo ponudbo v sklopu I izločil, pri čemer je zaključil, da vlagateljeva ponudba v sklopu I "ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisne dokumentacije, in sicer tistih, ki so vezani na vsebino predmeta javnega naročila". Ta naročnikov zaključek je treba razumeti, da je naročnik štel, da je vlagateljeva ponudba v sklopu I neprimerna, saj je skladno z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 neprimerna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji

Da bi vlagatelj uspel dokazati, da je naročnik neupravičeno zaključil, da je vlagatelj v sklopu I predložil ponudbo, ki jo je treba izločiti, bi moral uspeti utemeljiti in dokazati, da noben izmed razlogov iz točk 1.a, 1.b, 1.c, 1.d, 1.e in 1.f, navedenih v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila v sklopu I, ne daje podlage za izločitev ponudbe. Že v primeru, če bi se ugotovilo, da je med temi razlogi vsaj en razlog, ki daje naročniku podlago za izločitev ponudbe, kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2 ne bi bila podana, saj mora naročnik, ob siceršnjem upoštevanju postopka dopolnitve ponudbe iz 78. člena ZJN-2, izločiti ponudbe, ki niso popolne, popolna ponudba pa je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevega očitka, da je naročnik kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 6. člena ZJN-2, saj vlagatelj ni nosilec varstva javnega interesa, ampak so to subjekti, določeni v 6. členu ZPVPJN. Sicer pa je dejstvo, da je vlagatelj predložil najcenejšo ponudbo v sklopu I, nerelevantno, če je vlagateljeva ponudba v sklopu I nepopolna, ker nepopolne ponudbe naročnik ne bi mogel izbrati (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo v delih, ki se nanašajo na razloga iz točke 1.f dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v sklopu I, saj vlagatelj zatrjuje, da se tudi v ponudbi izbranega ponudnika v sklopu I nahajata identični pomanjkljivosti, ki ju je naročnik izbranem ponudniku v sklopu I spregledal, vlagatelju pa ne. Vlagatelj navaja, da je naročnik s tem kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) pri pregledu ponudb, vendar vlagateljev očitek o kršitvi enakopravne obravnave ponudnikov pri pregledu ponudb v delih, ki sta navedena v točki 1.f dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v sklopu I, ni utemeljen.

Naročnik je v točki 1.f dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v sklopu I navedel:
"Poleg navedenega je bilo ugotovljeno še:
" računska napaka pri izračunu delitve % med partnerji za delež, ki ga posameznik prevzema v ponudbi;
" menica ni izpolnjena v celoti, kot je bilo zahtevano v točki 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe."

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo v sklopu I, pri tem pa je ugotovila, da vlagatelj ne nastopa s partnerjem, temveč s podizvajalcem, vendar to dejstvo ne vpliva na bistvo razloga, ki ga je naročnik navedel v prvi alinei točke 1.f dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v sklopu I, tj. podana je napaka pri izračunu deleža delitve posla. Državna revizijska komisija dodaja, da niti vlagatelj ne problematizira s tem, da je naročnik navedel, da vlagatelj v sklopu I nastopa s partnerjem in ne s podizvajalcem.

Državna revizijska komisija je vpogledala še v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu I, pri tem pa je ugotovila, da v sklopu I tudi izbrani ponudnik v sklopu I nastopa s podizvajalcem. Za obravnavo očitane kršitve zato ni relevantna točka 2.5.2 Navodil za pripravo ponudbe (Skupna ponudba), ampak točka 2.5.3 Navodil za pripravo ponudbe (Ponudba s podizvajalci), in sicer njen drugi odstavek:
"V ponudbi mora biti navedeno kateri del naročila prevzema glavni izvajalec in kateri posamezni podizvajalec. Vsak mora navesti tudi količino, vrednost, kraj in predvideni rok izvedbe. Vrednost posla posameznega podizvajalca ne sme presegati vrednosti posla, ki ga prevzema glavni izvajalec oziroma posamezni partner v skupni ponudbi."

Zahtevane podatke iz točke 2.5.3 Navodil za pripravo ponudbe je bilo treba vpisati v obrazec Podatki o gospodarskem subjektu. Naročnik je navodila za izpolnitev tega obrazca določil v točki 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe.

Državna revizijska komisija je znova vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu I, pri tem pa je ugotovila, da je v obrazcu Podatki o gospodarskem subjektu, ki se nanaša na izbranega ponudnika v sklopu I, navedeno, da "prevzema" 80 % od ponudbene cene za celotno naročilo, vrednost "prevzetega" posla z DDV pa znaša 2.235.089,28 eurov, v obrazcu Podatki o gospodarskem subjektu, ki se nanaša na podizvajalca izbranega ponudnika v sklopu I, pa je navedeno, da "prevzema" 20 % od ponudbene cene za celotno naročilo, vrednost "prevzetega" posla z DDV pa znaša 558.772,32 eurov. Seštevek navedenih vrednosti v % znaša 100 %, seštevek navedenih vrednosti v eurih pa znaša 2.793.861,60 eurov, kar je identična vrednost tisti, ki je zapisana v obrazcu "Ponudba", in je enaka seštevkom vrednosti, ki jih je naročnik, kot to pravilno navaja vlagatelj, prebral na javnem odpiranju ponudb in jih vpisal v zapisnik št. 43001-96/201213 412 z dne 16. 1. 2013. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da 80 % od vrednosti 2.793.861,60 eurov znaša 2.235.089,28 eurov, kar je vrednost, ki jo je izbrani ponudnik v sklopu I vpisal v obrazec Podatki o gospodarskem subjektu, predstavlja pa 80 % vrednosti vseh treh sklopov za dela, ki jih "prevzema" izbrani ponudnik v sklopu I in ne njegov podizvajalec.

Državna revizijska komisija dodaja, da je izraz "prevzeti", ki ga je uporabil naročnik v točki 2.5.3 Navodil za pripravo ponudbe (in še točki 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe ter obrazcu Podatki o gospodarskem subjektu), treba razumeti v kontekstu dela razpisne dokumentacije. V pogodbenem razmerju z naročnikom je namreč ponudnik in ne podizvajalec, saj je slednji le v pogodbenem razmerju z izvajalcem (prim. 15.a točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ponudnik, ki mu je bilo oddano javno naročilo, je tisti, ki v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila (četrti odstavek 4. člena ZJN-2), ne pa podizvajalec. Podizvajalec odgovarja le ponudniku, ki mu je bilo oddano javno naročilo. Iz navedenega je razvidno, da izvedbo javnega naročila v razmerju do naročnika v celoti prevzema ponudnik, del naročila pa lahko ponudnik odda v podizvajanje (prim. alinea i drugega odstavka 45. člena ZJN-2). Tako je očitno, da je treba izraz "prevzeti" iz točke 2.5.3 Navodil za pripravo ponudbe (in še točke 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe ter obrazca Podatki o gospodarskem subjektu) razumeti v kontekstu ugotavljanja, kako bo posel dejansko izveden.

Vlagatelj pravilno navaja, da je naročnik v točki 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe določil zahteve glede zavarovanja za resnost ponudbe:
"Predloženi morata biti bianko menica ter "menična izjava", skladna s predlogo. Menico in izpolnjeno menično izjavo podpiše zakoniti zastopnik izdajatelja (direktor). Na obeh listinah (menici in menični izjavi) se poleg podpisa navede tudi naziv izdajatelja (ponudnika) ter ime, priimek in funkcijo podpisnika. Zahtevana višina finančnega zavarovanja je 3 % ponudbene cene (z DDV). K izvirniku menice in menične izjave se v ponudbo priloži še njuni kopiji."

Pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu I je Državna revizijska komisija ugotovila, da fotokopija menice, ki je zvezana v ponudbo, vsebuje podatke o izdajatelju (odtisnjen je žig s podatki o firmi in sedežu izbranega ponudnika v sklopu I) ter imenu in priimku odgovorne osebe. Poleg tega je zapisano, da je podpisnik direktor. Vlagateljevih očitkov, da je tudi izbrani ponudnik v sklopu I menico izpolnil pomanjkljivo glede na zahteve iz točke 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, Državna revizijska komisija ni mogla potrditi.

Državna revizijska komisija še dodaja, da znesek 83.815,85 eurov, ki je naveden v menični izjavi, predstavlja 3 % od seštevka vrednosti vseh treh sklopov (zaokroženo na dve decimalki). Znesek 83.815,85 eurov je seštevek 3 % od vrednosti posameznih sklopov, in sicer: 3 % od 1.031.246,88 eurov (sklop I) + 3 % od 921.449,40 eurov (sklop II) + 3 % od 841.165,32 eurov (sklop III). Iz navedenega je razvidno, da izbrani ponudnik v sklopu I z vpisom zneska 83.815,85 eurov v menično izjavo ni zagotovil nižjega zneska zavarovanja od zahtevanega. Vlagateljevi očitki so neutemeljeni tudi v primeru, če naj bi bilo to menično izjavo mogoče upoštevati le za sklop I, saj bi v tem primeru vrednost 83.815,85 eurov pomenila približno 8,1276 % od vrednosti 1.031.246,88 eurov. Zaradi višje vrednosti zavarovanja je logično, da bi bila zaobsežena tudi vrednost zavarovanja v znesku 3 % od ponudbene vrednosti za sklop I z DDV.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni kršil enakopravne obravnave ponudnikov pri pregledu ponudb zaradi razlogov, ki jih je navedel v točki 1.f dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, ni posebej ugotavljala, ali je v vlagateljevem primeru šlo za pomanjkljivosti, ki jih je mogoče popraviti v okviru instituta dopolnitve ponudb (78. člen ZJN-2), kar zatrjuje vlagatelj, saj tudi v primeru, če bi to bilo mogoče, bi izvedba dopolnitve ponudb ne imela praktičnega pomena, če bi bilo treba vlagateljevo ponudbo v sklopu I izločiti zaradi razlogov, ki jih je naročnik navedel v točkah 1.a, 1.b, 1.c, 1.d in 1.e dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v sklopu I. Zato je Državna revizijska komisija pred ugotavljanjem kršitve prvega odstavka 78. člena ZJN-2 najprej preizkusila, ali je naročnik na podlagi razlogov, ki jih je navedel v točkah 1.a, 1.b, 1.c, 1.d in 1.e dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v sklopu I, upravičeno izločil vlagateljevo ponudbo v sklopu I.

Državna revizijska komisija je izmed vlagateljevih očitkov, povezanih z razlogi, ki jih je naročnik navedel v točkah 1.a, 1.b, 1.c, 1.d in 1.e dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v sklopu I, najprej obravnavala vlagateljeve očitke, povezane z razlogom, ki ga je naročnik navedel v točki 1.b dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v sklopu I:
"Zahteve naročnika, kot izhaja iz Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo in prometna ogledala pod točko 9.1 Priloga 1 (dopolnila JUS-ov) Znak II-2 Ustavi
"Simbol je premajhen in ni v skladu s pravilnikom o prometnih znakih, kateri predpisujejo, da je višina napisa STOP enaka tretjini višine znaka. Napis bi moral biti visok 30 cm. V tabeli je treba popraviti višino pisave za "600 je 200 mm za "900 je 300 mm."

Iz priloženega vzorca prometnega znaka II-2 (Ustavi) osemkotnik fi 600, mikroprizmatična folija TIP II je razvidno, da višina pisave, ni v skladu z zahtevo;"

Državna revizijska komisija ugotavlja, da besedilo "Simbol je premajhen in ni v skladu s pravilnikom o prometnih znakih, kateri predpisujejo ["]" predstavlja začetek pojasnila, zakaj nekateri podatki iz standarda JUS (JUS Z.S2.302 list 2) niso skladni z zahtevami Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/2000, 110/2006, 49/2008, 64/2008 (65/2008 " popr.), 109/2010 " ZCes-1; v nadaljevanju: Pravilnik). Iz nadaljevanja tega besedila je razvidno, da Pravilnik določa, da je višina napisa STOP enaka tretjini višine znaka, pri čemer je navedeno, koliko znaša višina tega napisa pri prometnih znakih s fi 600 mm (tj. 200 mm) in fi 900 mm (tj. 300 mm). To besedilo je sestavni del zahteve 9.1, ki jo je naročnik navedel v dokumentu "Tehnični pogoji za prometno signalizacijo in prometna ogledala", slednji pa je sestavni del priloge razpisne dokumentacije "Specifikacija naročila in predračun".

Iz razloga, ki se nanaša na vlagateljevo ponudbo v sklopu I in ga je naročnik navedel v točki 1.b dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v sklopu I, izhaja, da na prometnem znaku s šifro II-2 (tj. eden izmed prometnih znakov, ki ga je vlagatelj predložil kot vzorec), napis STOP ni zahtevane višine.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 1.9 dokumenta "Dodatne zahteve razpisa", ki je sestavni del priloge razpisne dokumentacije "Specifikacija naročila in predračun", določil:
"Ponudnik mora ponudbi priložiti vzorčne prometne znake in prometno ogledalo skladno s "Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah" in "Tehničnimi pogoji za prometno signalizacijo in prometna ogledala"" in sicer:
" prometni znak II-2 ustavi / osemkotnik fi 600, mikroprizmatična folija TIP II
["]"

Šifra II-2, kot jo je naročnik uporabil v točki 1.9 dokumenta "Dodatne zahteve razpisa" kot sicer popisih in drugih delih razpisne dokumentacije, se v celoti ujema s šifro prometnega znaka "Ustavi!", kot jo določa 2. točka prvega odstavka 14. člena Pravilnika. Državna revizijska komisija sicer še dodaja, da je tudi iz drugih elementov (npr. navedba "STOP" v popisu, navedba "ustavi" v točki 1.9 dokumenta "Dodatne zahteve razpisa", določitev oblike "osemkotnika" v popisu in v točki 1.9 dokumenta "Dodatne zahteve razpisa") očitno, da oznaka II-2 pomeni lahko le prometni znak, ki ga določa 2. točka prvega odstavka 14. člena Pravilnika.

V 20. členu Pravilnika so določena odstopanja po obliki, barvi in simbolih ali velikosti prometnih znakov iz 14. in 15. člena Pravilnika. V podtočki b) 1. točke 20. člena Pravilnika je tako določeno, da ima znak II-2 (Ustavi!) obliko pravilnega osmerokotnika, v podtočki b 3. točke 20. člena Pravilnika, ki obravnava odstopanja v velikosti, pa je določeno:
"višina simbola znaka II-2 (Ustavi!), ki je enaka tretjini višine znaka. Premer včrtanega kroga znaka II-2 (Ustavi!) znaša:
1) na avtocestah, na hitrih cestah, na cestah zunaj naselja s smernim voziščem z vsaj dvema prometnima pasovoma za vožnjo vozil v isti smeri in na cestah zunaj naselja, katerih vozišče je široko 7,0 m in več - 90 cm;
2) na cestah zunaj naselja, katerih vozišče je ožje od 7,0 m, in na cestah v naselju - 60 cm;
3) na kolesarskih poteh, na cestah v območju umirjenega prometa in na nekategoriziranih cestah - 40 cm;
4) kadar se uporabljajo kot vstavljeni znaki na znakih za vodenje prometa po smereh vožnje - 30 cm.
Če je to potrebno, so lahko na kolesarskih poteh, na cestah v območju umirjenega prometa in na nekategoriziranih cestah znaki II-2 (Ustavi!), katerih premer včrtanega kroga meri 60 cm."

Iz predstavljenih podlag iz Pravilnika je torej razvidno, da je naročnik z besedilom v točki 9.1 dokumenta "Tehnični pogoji za prometno signalizacijo in prometna ogledala" predstavil le tisto, kar že določa Pravilnik v podtočki b 3. točke 20. člena. Zato tudi v primeru, če bi bilo treba slediti vlagateljevim trditvam (str. 7 zahtevka za revizijo), da dokumenta "Tehnični pogoji za prometno signalizacijo in prometna ogledala" ni mogoče šteti za del razpisne dokumentacije, ker naj ne bi bil objavljeni na spletni strani http://portal.drsc.si/dcjn/kazalo.html, temveč le na drugi spletni strani, to ne bi v ničemer spremenilo tega, da se je vlagatelj mogel seznaniti o potrebni višini napisa STOP prek Pravilnika, na kar je bil seznanjen v razpisni dokumentaciji. Že dejstvo, da je moral vlagatelj skladno s točko 1.9 dokumenta "Dodatne zahteve razpisa" predložiti vzorce "skladno s "Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah"", je bil seznanjen, da je pri pripravi ponudbe treba upoštevati Pravilnik. Naročnik se je na Pravilnik skliceval tudi v 5. odgovoru na vprašanje ponudnikov, objavljenem 9. 1. 2013, 10.54, z njim pa je bil vlagatelj očitno seznanjen, saj je v ponudbo predložil tudi ta odgovor, in sicer v obliki naročnikovega dokumenta " pojasnila št. 43001-96/2012/10 z dne 2. 1. 2013. Pravilnik pa vlagatelju tudi ni mogel biti neznan, saj bi sicer težko zagovarjali stališče, da je zmogel pripraviti predračun, ne da bi vedel, kaj pomenijo šifre v popisih.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni sporno, da je naročnik zahteval, da so morali ponudniki predložiti vzorce prometnih znakov. Vlagatelj namreč na str. 6 zahtevka za revizijo navaja, da "je bilo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila potrebno predložiti pet vzorcev prometnih znakov", kar omogoča zanesljiv zaključek, da je bil vlagatelj seznanjen z dokumentom "Dodatne zahteve razpisa" in z njegovo točko 1.9, ki opozarja na Pravilnik. Poleg tega se vlagatelj na Pravilnik tudi izrecno sklicuje (str. 6 zahtevka za revizijo), saj navaja, da "vsi prometni znaki, katerih vzorce je naročniku predložil vlagatelj (vključno seveda z znakom "STOP"), so bili izdelani v skladu z veljavnimi pravilniki (podzakonskimi akti) o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, in sicer Ur. l. št. 46/200, 110/2006, 49/2008, 65/2008 in 109/2010".

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik objavil dokument "Tehnični pogoji za prometno signalizacijo in prometna ogledala" na neki drugi svoji spletni strani, namreč na http://www.dc.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/navodila_smernice, ta dokument pa je še vedno objavljen na tej spletni strani, zato bi se vlagatelj z njim lahko seznanil, saj se naročnik nanj sklicuje vsaj v odgovorih, objavljenih na portalu javnih naročil (21. 12. 2012, ob 13.23 (sicer z deloma drugačnim (skrajšanim) naslovom), 7. 1. 2013, ob 13.53, ali 9. 1. 2013, ob 10.54). Iz vlagateljevih navedb je mogoče sklepati, da se je vlagatelj s tem dokumentom seznanil (str. 7 zahtevka za revizijo: "["] Na tej spletni strani pa ni bilo objavljenih tehničnih pogojev, na katere se v dodatni obrazložitvi sklicuje naročnik. Slednji so bili objavljeni na spletni strani ["]"), saj oporeka le dejstvu, na kateri spletni strani so bili objavljeni. Objava delov tehničnih specifikacij na različnih spletnih straneh pri naročniku pa še ne zmanjšuje vlagateljeve seznanjenosti z naročnikovimi zahtevami.

Tudi vlagateljevo opozarjanje (str. 7 zahtevka za revizijo) na zapis "Tehnični pogoji za prometno signalizacijo in prometna ogledala so bili potrjeni s sklepom kolegija št. 52/12 z dne 12.11.2012. Navodila pričnejo veljati z dne 15.11.2012.", ki je na koncu dokumenta "Tehnični pogoji za prometno signalizacijo in prometna ogledala", ki je objavljen na naročnikovi spletni strani, ne spremenijo tega, da se točka 9.1 sklicuje na zahteve Pravilnika in sama ne določa drugačnih zahtev, kot izhajajo iz podtočke b 3. točke 20. člena Pravilnika.

Vlagatelj se sklicuje še na 132. člen Pravilnika ("Lastnosti materialov, ki se uporabljajo za izdelavo prometne signalizacije in prometne opreme cest, način izdelave, natančna oblika, barve, dimenzije ter način in merila za postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme cest, ki niso določeni s tem pravilnikom, določajo Tehnične specifikacije za javne ceste - Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah.") in 136. člen Pravilnika ("Do izdaje tehničnih specifikacij se za izdelavo in postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme uporabljajo JUS standardi, ki so bili izdani pred letom 1990, in sicer tiste določbe, ki niso v nasprotju s tem pravilnikom."), vendar iz 132. člena Pravilnika ne izhaja, da bi imele "Tehnične specifikacije za javne ceste - Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah" prednost pred Pravilnikom, iz 136. člena Pravilnika pa ne izhaja, da bi imeli standardi JUS prednost pred Pravilnikom. Iz 132. člena Pravilnika izhaja, da se "Tehnične specifikacije za javne ceste - Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah" uporabijo za določitev elementov, "ki niso določeni s tem pravilnikom", iz 136. člena Pravilnika pa izhaja, da se uporabijo le tiste določbe standardov JUS, "ki niso v nasprotju s tem pravilnikom". Hkrati tudi v primeru, če bi tolmačili 132. člen Pravilnika, da daje prednost "Tehničnim specifikacijam za javne ceste - Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah" in ne svojim določbam, bi to v danem primeru ne spremenilo dejstva, da točka 9.1, ki jo je naročnik navedel v dokumentu "Tehnični pogoji za prometno signalizacijo in prometna ogledala", odkazuje na uporabo zahtev o tretjinski višini napisa STOP glede na višino znaka, kar je zahteva iz Pravilnika. V obeh primerih (tudi nasprotnega) tolmačenja 132. člena Pravilnika bi moral biti napis STOP na vzorcu prometnega znaka s šifro II-2 "Ustavi!" v višini ene tretjine višine znaka.

Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je Pravilnik s 1. 4. 2011, ko je začel veljati Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010 s spr.; v nadaljevanju: ZCes-1), prenehal veljati (deveta alinea 125. člena ZCes-1), vendar se skladno s 125. členom ZCes-1 do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi ZCes-1 uporablja še naprej, kolikor ni v nasprotju z ZCes-1. Ker ZCes-1 nič ne določa o višini napisa STOP, pristojni minister (prva alinea sedmega odstavka 9. člena ZCes-1) pa še ni sprejel novega podzakonskega akta, Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da bi naročnik ne smel upoštevati Pravilnika. To toliko bolj velja, ker vlagatelj niti ne uveljavlja tega, da se Pravilnik ne uporablja, sicer pa ni mogoče spregledati, da vlagatelj izpostavlja, da je pri izdelavi (vzorcev) prometnih znakov upošteval Pravilnik. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da vlagatelj tudi navaja (str. 7 zahtevka za revizijo), da "razpisni pogoji konkretnega javnega naročila pa se sklicujejo samo na Tehnične pogoje za prometno signalizacijo in prometna ogledala (ki so sestavni del razpisne dokumentacije), brez upoštevanja veljavnih predpisov oz. brez preverjanja skladnosti z veljavnimi predpisi", vendar se s stališčem o ločenosti predmeta javnega naročila s predpisi ni mogoče strinjati. Naročnik, kot navedeno, že v točki 9.1 dokumenta "Tehnični pogoji za prometno signalizacijo in prometna ogledala" odkazuje na Pravilnik, na Pravilnik pa se sklicuje tudi v drugih delih razpisne dokumentacije, sam predmet javnega naročila pa je že logično usmerjen v to, da bo naročnik lahko pridobil predmet javnega naročila, ki ga bo mogoče uporabiti za namen, zaradi katerega je izvajal postopek javnega naročanja (gl. že samo poimenovanje javnega naročila, sicer pa po vsebini npr. dokument "Opis naročila" ali drugi odstavek dokumenta "Pogoji dobave prometne signalizacije in opreme"). Državna revizijska komisija hkrati še ugotavlja, da vlagatelj s to svojo navedbo celo izrecno priznava (kar je sicer kasneje zanikal), da je dokument "Tehnični pogoji za prometno signalizacijo in prometna ogledala" sestavni del razpisne dokumentacije.

Po predstavljenem je ključno ugotoviti, ali je vlagatelj na predloženem vzorcu prometnega znaka II-2 "Ustavi!" s fi 600 mm upošteval, da mora biti napis STOP visok 200 mm.

Iz vlagateljeve navedbe (str. 7 zahtevka za revizijo), da "vsi prometni znaki, katerih vzorce je naročniku predložil vlagatelj (vključno seveda z znakom "STOP"), so bili izdelani v skladu z veljavnimi pravilniki (podzakonskimi akti) o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, in sicer Ur. l. št. 46/200, 110/2006, 49/2008, 65/2008 in 109/2010", ki je nespecificirana glede višine napisa STOP, je na to, da je višina tega napisa 200 mm, mogoče sklepati zaradi zatrjevanja skladnosti s Pravilnikom, vendar Državna revizijska komisija tega ni mogla potrditi. Državna revizijska komisija je izmerila višino napisa STOP in ugotovila, da je ta napis visok manj kot 200 mm, in sicer (približno) 175 mm. Vlagatelj je med dokazi (čeprav ni jasno, ali tudi za ugotavljanje višine napisa STOP na vzorcu prometnega znaka) sicer tudi naštel "imenovanje izvedenca ustrezne stroke", vendar je Državna revizijska komisija ob opravljenih meritvah, ki so potrdile naročnikovo stališče, enako stališče pa sta predstavila tudi izbrana ponudnika v svojih izjasnitvah o zahtevkih za revizijo, ta dokazni predlog zavrnila, ker je mogoče zaključiti, da izvedba takega dokaza ne bi mogla potrditi, da je na predloženem vzorcu višina napisa STOP 200 mm.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročnik ni ravnal v nasprotju z ZJN-2, ko je štel, da vlagateljeva ponudba v sklopu I zaradi predloženega vzorca prometnega znaka II-2 ("Ustavi!") ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Taka ponudba je neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo mora izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), ker je nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ne da bi omogočil vlagatelju njeno dopolnitev v tem delu po prvem odstavku 78. člena ZJN-2, saj bi dopolnitev ponudbe zaradi ugotovljene pomanjkljivosti pomenila, da bi vlagatelj ponudbo spremenil v delu, ki se veže na tehnične specifikacije, česar pa ni upravičen storiti (druga alinea drugega odstavka 78. člena ZJN-2).

Ob takšni ugotovitvi zato Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevih očitkov, povezanimi z razlogi iz točk 1.a, 1.c, 1.d in 1.e dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v sklopu I, saj njihova obravnava ne bi mogla vplivati na pravilnost naročnikove odločitve, da vlagateljevo ponudbo v sklopu I izloči kot nepopolno. Zato Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali sta razloga iz točke 1.f dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v sklopu I taka, da bi moral naročnik upoštevati prvi odstavek 78. člena ZJN-2 ter dovoliti in omogočiti dopolnitev ponudbe v sklopu I, saj to ne bi moglo vplivati na pravilnost naročnikove odločitve, da vlagateljevo ponudbo v sklopu I izloči kot nepopolno. Ker bi si vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila v sklopu I ne mogel več izboljšati položaja, saj javnega naročila v sklopu I zaradi nepopolnosti svoje ponudbe v sklopu I ne bi mogel pridobiti, Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevih očitkov (kolikor jih ni že obravnavala v sklopu vlagateljevih očitkov o kršitvi 9. člena ZJN-2), da je naročnik neupravičeno zaključil, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu I popolna. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu I zavrnila.

Sklop II

Vlagatelj z zahtevkom za revizijo z dne 5. 4. 2013 izpodbija naročnikovo odločitev, da v sklopu II izbere ponudbo konkurenčnega ponudnika, za katero vlagatelj navaja, da ni popolna, naročniku pa tudi očita kršitve v zvezi z vpogledom v dokumentacijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudnik Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica v sklopu II nastopa s partnerjem Kig, d. d., Ig, v njuni ponudbi pa je priglašen še podizvajalec. Vlagatelj sicer navaja (str. 9 zahtevka za revizijo), da "ni jasno, ali kot podizvajalca priglaša:
" družbo 3M (East) AG, 6343 Rotkreuz " Switzerland;
" družbo 3M (East) AG, Podružnica v Ljubljani,
sklepati pa gre, da je izbrani ponudnik kot podizvajalca priglasil podružnico", vendar ni navedel razlogov za sklep, koga je izbrani ponudnik v sklopu II priglasil v ponudbi. Vendar je v nasprotju s tem vlagateljevim sklepom mogoče (kljub nekaterim nedoslednostim v nekaterih dokazilih) ugotoviti, da kot podizvajalec nastopa družba 3M (East) AG, Švica; tj. tuja družba (po podružnici). Vlagatelj v vlogi z dne 3. 5. 2013 opozarja, da je v drugem odstavku 679. člena ZGD-1 določeno, da mora biti na vseh sporočilih, uradnih dopisih, naročilnicah in drugih listinah podružnice poleg firme podružnice naveden register, v katerem so shranjene listine o podružnici, skupaj s številko podružnice v tem registru, na nobenem izmed dokazil, ki so predložena v ponudbo, pa ni naveden podatek o registru, v katerem so shranjene listine o podružnici, skupaj s številko podružnice v tem registru. Vendar Državna revizijska komisija dejstev, da na dokazilih za podizvajalca ni podatka o registru in številki podružnice v tem registru, pri odločanju ni upoštevala, saj jih vlagatelj ni uveljavljal že v zahtevku za revizijo, razlogov za sklicevanje nanje šele v izjasnitvi o zahtevku za revizijo pa ni opravičil, kot to določa peti odstavek 29. člena ZPVPJN.

Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik v sklopu II ne izpolnjuje pogoja reference, točka 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe:
"Ponudnik je v zadnjih treh letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno izvedel istovrsten in vsaj 50 % toliko vreden posel, kot ga prevzema v ponudbi.
dokazilo: Podatki o referenčnem delu, vsebinsko skladni s predlogo.
opombe: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer:
pogodbo z investitorjem, obračun, potrdilo o izplačilu, ") o izvedbi navedenega
referenčnega posla, oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju. Reference
za prevzeti posel lahko predloži ponudnik sam ali skupaj z gospodarski subjekti, ki
nastopajo v ponudbi.
Primerjajo se pogodbene in ponudbene vrednosti skupaj z DDV."

Naročnik je v točki 4.1.3 Navodil za pripravo ponudbe med drugim določil:
"Vsak gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi mora za prevzeti posel predložiti dokazila o izpolnjevanju osnovnih in ekonomsko-finančnih pogojev. Reference za prevzeti posel lahko predloži ponudnik sam ali skupaj z gospodarskimi subjekti, ki nastopajo v ponudbi."

Naročnik je v zvezi z referencami prek portala javnih naročil odgovoril tudi na več vprašanj, s čimer so ti odgovori postali del razpisne dokumentacije (drugi odstavek 71. člena ZJN-2):
" odgovora, objavljena 3. 1. 2013, ob 13.15, in 8. 1. 2013, ob 16.04: "Ponudnik mora zagotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji za priznanje sposobnosti, pri čemer to lahko zagotovi sam, kot samostojni ponudnik, skupaj s partnerji v skupni ponudbi (joint venture) ali skupaj s podizvajalci. Vsak gospodarski subjekt (samostojni ponudnik, partner, podizvajalec), ki nastopa v ponudbi mora glede na posel, ki ga prevzema v ponudbi, izpolnjevati osnovne in ekonomsko finančne pogoje ter pogoje glede solidnosti. Reference za celotni prevzeti posel lahko predloži ponudnik v celoti sam ali skupaj z gospodarskimi subjekti, ki nastopajo v ponudbi. Pri tem vsak gospodarski subjekt (ponudnik, partner, podizvajalec) predloži referenco za tisti del posla, ki ga v ponudbi dejansko prevzema.",
" odgovor, objavljen 8. 1. 2013, ob 16.04: "Vsak gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, mora izpolnjevati ekonomsko finančne pogoje glede na posel, ki ga prevzema v ponudbi, kar je vsekakor sorazmerno s predmetom naročila, s čimer je zadoščeno zahtevam ZJN-2. Glede referenc pa Navodila za pripravo ponudbe določajo, da reference lahko predloži ponudnik sam ali skupaj z gospodarskimi subjekti, ki nastopajo v ponudbi.",
" odgovor, objavljen 8. 1. 2013, ob 16.04: "Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrsten posel, kot so dela navedena v specifikaciji naročila. Naročnik bo kot istovrsten posel upošteval vsak posel, katerega predmet je bila izdelava in dobava prometne signalizacije ter dobava prometne opreme končnemu naročniku.",
" odgovor, objavljen 8. 1. 2013, ob 16.04: "Reference za prevzeti posel lahko predloži ponudnik sam ali skupaj z gospodarskimi subjekti, ki nastopajo v ponudbi. Definicija gospodarskega subjekta je podana v členu 2.2. Navodil za pripravo ponudbe.",
" odgovor, objavljen 10. 1. 2013, ob 15.24: "Istovrstnost posla pomeni, da mora dobavitelj izkazati referenco za izdelavo in dobavo prometne signalizacije sorazmerno v višini kot je skupna vrednost vseh postavk za posamezni sklop v razpisni dokumentaciji."

Iz obrazca "Ponudba št. 26/2/2013-DŠ" je razvidno, da je izbrani ponudnik v sklopu II ponudil izvedbo sklopa II za 734.659,80 eurov, iz obrazcev Podatki o gospodarskem subjektu pa je razvidno, da družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica "prevzema" 65,8 % ponudbene cene za celotno naročilo, vrednost "prevzetega" posla pa znaša 483.406,10 eurov, partner "prevzema" 14,5 % ponudbene cene za celotno naročilo, vrednost "prevzetega" posla pa znaša 106.525,70 eurov, podizvajalec pa "prevzema" 19,7 % ponudbene cene za celotno naročilo, vrednost "prevzetega" posla pa znaša 144.728 eurov.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu II in ugotovila, da je predložil šest izpolnjenih obrazcev "Podatki o referencah". V štirih obrazcih je navedeno, da je bila izvajalec družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica:
" "Dobava vertikalne signalizacije Pog. št. 215/11" (Predmet), za "DARS d.d." (Investitor), "leto 2012" (Datum izvedbe), "394.665,43 EUR" (Vrednost (z DDV)), "izdelava in dobava vertikalne signalizacije" (Opis posla),
" "Rušenje in preureditev ČCP Videž " Izdelava, dobava in montaža vertikalne signalizacije" (Predmet), za "DARS d.d. (preko CPK d.d.)" (Investitor), "december 2012" (Datum izvedbe), "46.419,32 EUR" (Vrednost (z DDV)), "izdelava, dobava in montaža vertikalne signalizacije" (Opis posla),
" "Izdelava, dobava vertikalne signalizacije" (Predmet), za "Razni preko CPK" (Investitor), "leto 2012" (Datum izvedbe), "43.903,95 EUR" (Vrednost (z DDV)), "izdelava, dobava in montaža vertikalne signalizacije" (Opis posla),
" "Izdelava, dobava vertikalne signalizacije" (Predmet), za "Razni preko Cestnega podjetja Nova Gorica d.d." (Investitor), "leto 2012" (Datum izvedbe), "33.643,78 EUR" (Vrednost (z DDV)), "izdelava, dobava in montaža vertikalne signalizacije" (Opis posla),
v po enem obrazcu pa je navedeno, da je bil izvajalec partner Kig, d. d., Ig:
" "Proizvodnja in dobava avtomobilskih registrskih tablic" (Predmet), za "Republika Slovenija, Upravne enote in drugi" (Investitor), "leto 2010 - 2012" (Datum izvedbe), "3.900.000,00 EUR" (Vrednost (z DDV)), "Proizvodnja registrskih tablic (Razen Al pločevine. Razrez folije, laminiranje Al na folije, vtiskavanje roba in črk ter številk, sitotisk) in dobava ( pakiranje in razvoz ) registrskih tablic" (Opis posla),
oziroma podizvajalec:
" "Stalna vertikalna signalizacija" (Predmet), "2010 - 2012" (Datum izvedbe), "1.550.000 EUR" (Vrednost (z DDV)), "Dobava svetloboodbojnih folij partnerjem " izdelovalcem cestne signalizacije v Republiki Sloveniji v obdobju 2010 " 2012, za potrebe DARS, DRSC, občinskih cest" (Opis posla).

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je bila družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica vpisana v sodni register (šele) 30. 3. 2012, kar potrjujejo podatki, ki so dostopni prek portala Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES): http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp"s=1&e=522062.

Vlagatelj sicer navaja (str. 5 zahtevka za revizijo), da po 30. 3. 2012 "uspešno zaključenih razpisov naročnikov, na katere se izbrani ponudnik sklicuje, ni bilo (gl. objavo javnega razpisa na Portalu JN2887/2012 in s tem povezano obvestilo o nedodelitvi javnega naročila na JN9037/2012). Vlagatelj že na tem mestu opozarja, da ne obstaja odločitev o oddaji naročila zgoraj navedenih naročnikov, ki bi se glasila na družbo Meblo signalizacija d.o.o. Nova Gorica, Kromberk, Industrijska cesta 5, 5000 Nova Gorica.", vendar je iz podatkov o "Investitorju" pri referencah za družbo Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica (beseda "preko") mogoče razbrati, da je bila družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica v odnosu s CPK, d. d., Koper in CGP, d. d., Nova Gorica, ti pa so bili v odnosu z DARS, d. d., Celje oziroma drugimi "Investitorji". CPK, d. d., Koper in CGP, d. d., Nova Gorica tudi nista javna naročnika. Tudi dejstvo, da javno naročilo, objavljeno na portalu javnih naročil, pod št. objave JN2887/2012 z dne 15. 3. 2012, ni bilo oddano (št. objave JN9037/2012 z dne 21. 8. 2012), ne more pomeniti, da referenčni posli niso bili izvedeni, še posebej, ker bi prometna signalizacija lahko bila izvedena in dobavljena v okviru npr. javnega naročila gradenj, kjer bi bila CPK, d. d., Koper in CGP, d. d., Nova Gorica izvajalca del ali podizvajalca. Že navedba "Predmeta" pri referenčnem poslu "Rušenje in preureditev ČCP Videž " Izdelava, dobava in montaža vertikalne signalizacije" kaže na to, da so bila glavnina referenčnega posla gradbena dela ("rušenje in preureditev ČCP Videž"; prim. objava na portalu javnih naročil, pod št. objave JN10145/2012 z dne 20. 9. 2012), del tega posla pa je (bila) "izdelava, dobava in montaža vertikalne signalizacije". DARS, d. d., Celje je javno naročilo za "Rušenje in preureditev ČCP Videž" oddal (objava št. JN12351/2012 z dne 15. 11. 2012; http://www.dars.si/Vsebina/ JavnaNarocila/RUsENJE_IN_PREUREDITEV_cCP_VIDEz_1208.aspx). Čeprav je iz podatkov o oddanem javnem naročilu za "Rušenje in preureditev ČCP Videž" razvidno, da je bilo javno naročilo oddano ponudniku Godina, d. o. o., Kozina (točka V.3 objave) za 300.950 eurov brez DDV (točka V.4 objave) in da verjetno ne bo oddano podizvajalcem (točka V.5 objave), to še ne prikazuje, kaj se je pri izvedbi posla dejansko zgodilo, temveč le, kakšno stanje je bilo ob oddaji javnega naročila. Tudi ni mogoče izključiti položaja, da je bil nek posel sklenjen med (javnim) naročnikom in izvajalcem kot nasprotno pogodbeno stranko pred vpisom družbe Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica v sodni register, ta pa je v času izvajalčevega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti z izvajalcem vzpostavila pogodbeni odnos. Vlagateljeve navedbe, povezane z datumom vpisa družbe Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica v sodni register, zato ne morejo že vzpostaviti stanja, da družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica nima referenc v letu 2012.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je družba Meblo A + A, d. o. o., Nova Gorica v stečaju (http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp"s=1&e=187593&id_sklopa=1), saj je bil na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. St 2581/2011 z dne 2. 3. 2012, vpisan začetek stečajnega postopka nad njo: http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp"s=1&e= 522062.

Državna revizijska komisija tudi pritrjuje vlagatelju, da je v prvi alinei četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 določeno, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, če je v stečajnem postopku, vendar družba Meblo A + A, d. o. o., Nova Gorica ne sodeluje v postopku oddaje javnega naročila kot ponudnik oziroma partner, niti ni prijavljena kot podizvajalec (gl. sedmi odstavek 42. člena ZJN-2).

Vlagatelj navaja, da bi izvzetje referenc za "Dobavo vertikalne signalizacije Pog. št. 215/11" in "Rušenje in preureditev ČCP Videž " Izdelava, dobava in montaža vertikalne signalizacije" izbranemu ponudniku v sklopu II ne omogočilo izpolnjevanja pogoja iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj referenco za "Rušenje in preureditev ČCP Videž " Izdelava, dobava in montaža vertikalne signalizacije" sicer šteje za sporno, vendar, zlasti upoštevajoč predhodna pojasnila Državne revizijske komisije, ni navedel nič, kar bi lahko utemeljilo, da te reference ni mogoče priznati družbi Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica. Iz vlagateljevih navedb tudi ni mogoče razbrati nič, kar bi lahko utemeljilo, da niti tretje in četrte reference ni mogoče priznati družbi Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica. Vlagatelj dejansko konkretizira očitke le glede reference za "Dobavo vertikalne signalizacije Pog. št. 215/11", zato se je Državna revizijska komisija omejila le na preskus vlagateljevih očitkov o tej referenci. Obravnava teh očitkov je sicer tudi potrebna, saj skupna vrednost druge, tretje in četrte reference znaša 123.967,05 eurov z DDV, kar (če je referenčne vrednosti mogoče seštevati) ne zadošča za izpolnitev vrednostnega praga pogoja iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, saj 50 % od celotne vrednosti ponudbe v sklopu I znaša 367.329,90 eurov, od posla, ki ga "prevzema" družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica, pa 241.703,05 eurov.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je iz podatkov s spletne strani http://www.dars.si/Vsebina/JavnaNarocila/DOBAVA_VERTIKALNE_SIGNALIZACIJE_936.aspx, katere izpis je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, razvidno, da je DARS, d. d., Celje pogodbo št. 215/2011 sklenil 4. 4. 2011 z družbo Meblo A + A, d. o. o., Nova Gorica, in sicer za 498.476,65 eurov brez DDV oziroma 598.171,98 eurov z DDV. Vendar s te spletne strani ni razvidno, kako je potekalo izvajanje sklenjene pogodbe.

Naročnik je v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb z dopisom št. 43001-96/2012/16 z dne 7. 2. 2013 pozval družbo Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica, naj mu med drugim predloži "za referenčni posel (Dobava vertikalne signalizacije Pog. št. 215/11 " DARS d.d.) ["] pogodbo z investitorjem, potrjeno obračunsko situacijo s popisi del in količinami iz katere bo razvidno, da gre za istovrsten posel (izdelava in dobava prometne signalizacije in opreme) v primerljivih količinah".

Družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica je kot prilogo dopisu z dne 19. 2. 2013 naročniku "v zvezi s točko 3.1.5" predložila "Pogodbo št. 215/11-DARS d.d.", "Potrdilo DARS d.d. o višini izvedbe pogodbe" in "Komercialno dokumentacijo vezano na izvedbo naročila", vse tri priloge pa je označila za poslovno skrivnost. Po pregledu te dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica predložila tudi "Aneks št. 274/12 k pogodbi DARS št. 215/11 " Dobava vertikalne signalizacije", sklenjen 17. 5. 2012 med naročnikom DARS, d. d., Celje, družbo Meblo A + A, d. o. o., v stečaju, Nova Gorica (po stečajnem upravitelju) in družbo Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica.

Vlagatelj sicer pravilno navaja (str. 6 zahtevka za revizijo), da v referenčnem potrdilu, ki se nanaša na predmet "Dobava vertikalne signalizacije Pog. št. 215/11", morebitni "aneks oz. vzporeden posel" (tu: "Aneks št. 274/12 k pogodbi DARS št. 215/11 " Dobava vertikalne signalizacije") ni bil naveden, vendar to ni bistveno, saj naročnik ni zahteval, da ponudniki navedejo ime pogodbe ali pogodbeno številko, to pa sicer tudi nista podatka, ki bi ju določala druga alinea točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2. Iz razdelka "Predmet" v referenčnem potrdilu je razvidno, da je ključna navedba predmeta referenčnega posla, dejstvo, da je družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica v referenčnem potrdilu pri navedbi predmeta napisala tudi številko pogodbe, ne spremeni ugotovitve, da je navedla predmet referenčnega posla, referenčni posel pa se nanaša na izpolnitev obveznosti po pogodbi št. 215/11, ki jih ima zaradi sklenitve "Aneksa št. 274/12 k pogodbi DARS št. 215/11 " Dobava vertikalne signalizacije". Vsebina tega posla pa je opisana (po vlagateljevem stališču sicer neustrezno) v razdelku "Opis posla".

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da način, kako vlagatelj tolmači podatke o sklenitelju pogodbe in številki pogodbe, ne more biti bistven, saj je bistveno to, kako se je predmet spornega referenčnega posla izvajal/izvedel, ne pa, kako je bil prvotno dogovorjen.

Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija še dodaja, da je iz "Aneksa št. 274/12 k pogodbi DARS št. 215/11 " Dobava vertikalne signalizacije" razvidno, da je bil sklenjen zaradi prenosa pogodbe, kar je materija 122. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spr.; v nadaljevanju: OZ). Skladno s prvim odstavkom 122. člena OZ vsaka stranka v dvostranski pogodbi lahko prenese pogodbo nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe, če v to privoli druga stranka, iz "Aneksa št. 274/12 k pogodbi DARS št. 215/11 " Dobava vertikalne signalizacije" pa je razvidno, da je DARS, d. d., Celje privolil v prenos pogodbe. S prenosom pogodbe ne nastajajo nove terjatve in obveznosti, pač pa se z njim spreminja eden od subjektov pravnega razmerja dvostranske pogodbe (Miha Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga GV Založba, Ljubljana 2003, str. 643). Prvotna pogodbena stranka (prenositelj) z učinki prenosa pogodbe izgubi položaj pogodbene stranke in na njegovo mesto v celoti stopi prevzemnik (Miha Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga GV Založba, Ljubljana 2003, str. 644). Družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica je zato ob predstavljenem postala imetnica vseh pravic in obveznosti iz pogodbe št. 215/11, čeprav je v letu 2011 ni sklenila z DARS, d. d., Celje.

Iz obrazca Podatki o referencah za referenco "Dobava vertikalne signalizacije Pog. št. 215/11" je razvidno, da glede na vrednost 394.665,43 eurov (ne glede, ali je ta vrednost z ali brez DDV) vrednostno presega zahtevo "vsaj 50 % toliko vreden posel, kot ga prevzema v ponudbi", saj je družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica "prevzela" delež posla v vrednosti 483.406,10 eurov, polovica tega zneska pa znaša 241.703,05 eurov, referenčni posel pa je obsegal izdelavo in dobavo vertikalne signalizacije (razdelek Opis posla). Glede na "Aneks št. 274/12 k pogodbi DARS št. 215/11 " Dobava vertikalne signalizacije" je bila družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica v pogodbenih odnosih z DARS, d. d., Celje, glede na "Potrdilo DARS d.d. o višini izvedbe pogodbe" (DARS, d. d., Celje je z njim sporočil podatke o fakturirani in plačani realizaciji po pogodbi št. 215/11 na dan 15. 1. 2013) in "Komercialno dokumentacijo vezano na izvedbo naročila" (slednja se izkaže, da je račun z dne 29. 8. 2012, izstavljen DARS, d. d., Celje, iz katerega izhajajo specificirane količine in cene prodane prometne signalizacije) pa je mogoče razbrati, da je družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica izvajala pogodbene obveznosti po pogodbi št. 215/11. Navedeno bi torej kazalo na to, da je naročnik smel upoštevati referenco "Dobava vertikalne signalizacije Pog. št. 215/11" družbi Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica kot skladno z zahtevami pogoja iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe.

Hkrati pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v sklopu II predložil k izjasnitvi o zahtevku za revizijo še dodatno dokumentacijo, iz nje pa je glede pogodbe št. 215/11 razvidno, da znesek 394.665,43 eurov pomeni skupno realiziran znesek z DDV po pogodbi št. 215/11 v letu 2012 (elektronsko sporočilo DARS, d. d., Celje z dne 11. 1. 2013 in dopis DARS, d. d., Celje z dne 16. 4. 2013), od česar za družbo Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica znesek znaša 264.924,91 eurov z DDV, preostali znesek pa za družbo Meblo A + A, d. o. o., Nova Gorica. Iz teh dveh dokumentov, izvirajočih od DARS, d. d., Celje, torej izhaja, da je družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica v letu 2012 poslovala z DARS, d. d., Celje po pogodbi št. 215/11, pri čemer že znesek realizacije 264.924,91 eurov z DDV presega zahtevo "vsaj 50 % toliko vreden posel, kot ga prevzema v ponudbi", ki odpade na delež posla, ki ga je družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica "prevzela" v sklopu II. Čeprav znesek 264.924,91 eurov ni znesek 394.665,43 eurov iz obrazca Podatki o referencah za referenco "Dobava vertikalne signalizacije Pog. št. 215/11", to na izpolnitev vrednostnega praga pogoja iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, kolikor se nanaša na razmerje do "prevzetega" posla, ne vpliva. Za rešitev zadeve zato niso ključne vlagateljeve navedbe v zvezi s sklicevanjem na kapacitete tretjih (tretji odstavek 45. člena ZJN-2).

Vlagatelj tudi navaja, da ni izpolnjena zahteva po istovrstnosti posla in da je posel nezadostno opisan, pri čemer se sklicuje na zadevo št. 018-080/2012, vendar napačno. V zadevi št. 018-080/2012 je Državna revizijska komisija obravnavala javno naročilo gradenj, zahtevo po istovrstnosti posla in opisu pa je tedanji naročnik določil drugače, kot je določen v tem primeru. Tedanji naročnik (ki je res tudi sedanji naročnik) je namreč glede istovrstnosti posla in opisa določil: "Istovrsten posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila (primeroma na nivoju postavk iz rekapitulacije popisa del), ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrstna dela, v primerljivih količinah, kot jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Vrednost posla pomeni vrednost skupaj z DDV." Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-080/2012 opozorila na vezanost na zahteve v posamičnem primeru: "Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost del, je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo." V obravnavanem primeru oddaje javnega naročila je naročnik istovrstnost posla določil z odgovoroma, objavljenima na portalu javnih naročil 8. 1. 2013, ob 16.04, in 10. 1. 2013, ob 15.24, posebnih zahtev o natančnosti opisa (in s tem glede navedbe količin) pa ni določil, zato vlagatelj ne more uspeti s tem, da se sklicuje na zahteve razpisne dokumentacije iz nekega drugega postopka oddaje javnega naročila, čeprav istega naročnika.

Vlagatelj tudi izpostavlja, da je naročnik kršil sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 in načelo transparentnosti (8. člen ZJN-2), ker mu je neupravičeno omejil vpogled v dokumentacijo, med drugim v dokazila o referenčnih poslih, ki jih je družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica predložila na podlagi poziva št. 43001-96/2012/16 z dne 7. 2. 2013. Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da poziv na predložitev dokazil "za referenčni posel (Dobava vertikalne signalizacije Pog. št. 215/11 " DARS d.d.)" ni bil poziv po prvem odstavku 78. člena ZJN-2, da bi izbrani ponudnik v sklopu II dopolnil ponudbo z manjkajočo dokumentacijo, ampak je naročnik preverjal ponudbo izbranega ponudnika v sklopu II (prvi odstavek 77. člena ZJN-2). Namreč, za dokazovanje pogoja iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik zahteval le predložitev izpolnjenega obrazca "Podatki o referencah", ne pa tudi predložitev "pogodbe z investitorjem, potrjene obračunske situacije s popisi del in količinami iz katere bo razvidno, da gre za istovrsten posel (izdelava in dobava prometne signalizacije in opreme) v primerljivih količinah". Poziv za predložitev še te dokumentacije je bil torej poziv, na podlagi katerega je naročnik pridobival dokumentacijo, da bi preveril navedbe in podatke iz obrazcev "Podatki o referencah", predloženih v ponudbi izbranega ponudnika v sklopu II, in je torej ravnal po prvem odstavku 77. člena ZJN-2. Zato je treba kot nerelevantno za rešitev zadeve označiti vlagateljevo stališče (str. 16 zahtevka za revizijo), da "takšen poziv naročnika gotovo ni mogoče šteti kot poziv, ki bi bil skladen z 78. čl. ZJN-2". Iz enakih razlogov tudi ni kršitev prvega odstavka 78. člena ZJN-2 naročnikovo ravnanje, ko je s pozivom št. 43001-96/2012/16 z dne 7. 2. 2013 izbranega ponudnika v sklopu II pozval tudi na predložitev dokazil o poslu, ki ga je kot referenčnega priglasil partner, saj je tudi v tem primeru šlo za preveritev ponudbe (prvi odstavek 77. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija nadalje pojasnjuje, da tudi v primeru, če bi bila podana kršitev pravice do vpogleda, in bi bilo treba šteti, da je vlagatelj v izjasnitvi o odločitvi o zahtevku za revizijo opravičil, kot zahteva peti odstavek 29. člena ZPVPJN, to, da utemeljuje, da "Aneks št. 274/12 k pogodbi DARS št. 215/11 " Dobava vertikalne signalizacije", ni veljaven zaradi kršitve stečajne zakonodaje, Državna revizijska komisija ni pristojni organ za ugotavljanje njegove neveljavnosti. Je pa razvidno, da je kljub vprašanju (ne)veljavnosti "Aneksa št. 274/12 k pogodbi DARS št. 215/11 " Dobava vertikalne signalizacije" prišlo do izvajanja pogodbe št. 215/11 po družbi Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica. Vlagatelj tudi izpostavlja, da je izbrani ponudnik navedel, da je zgolj dobavljal prometno signalizacijo, ni pa navedel, da jo je tudi izdeloval, vendar Državna revizijska komisija temu ni sledila, ker le dejstvo, kako je izbrani ponudnik v sklopu II zapisal eno izmed svojih navedb v izjasnitvi o zahtevku za revizijo, ni mogoče že zaključiti, da prometne signalizacije ni tudi izdeloval, še zlasti pa ne upoštevajoč dejstvo, da je v razdelku Opis posla obrazca Podatki o referencah za referenco "Dobava vertikalne signalizacije Pog. št. 215/11" navedel tudi izdelavo prometne signalizacije.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je pogoj iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, ki ga je naročnik pojasnjeval z odgovori prek portala javnih naročil, tudi nejasen, saj po eni strani naročnik zahteva dokazovanje vrednosti glede na "prevzeti" posel, po drugi strani (gl. odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 10. 1. 2013, ob 15.24) pa glede na "skupn[o] vrednost vseh postavk za posamezni sklop v razpisni dokumentaciji". Hkrati je razvidno, da naročnik omogoča dokazovanje tega pogoja "skupaj z gospodarskimi subjekti, ki nastopajo v ponudbi", ni pa ga treba dokazovati le ponudniku samemu. Vendar naročnik hkrati omejuje delež posla po podizvajalcih (drugi odstavek točke 2.5.3 Navodil za pripravo ponudbe; drugi odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 8. 1. 2013, ob 16.04). Ob takem dejanskem stanju je Državna revizijska komisija v skladu z ustaljeno prakso, da je mogoče šteti, da ponudnik izpolnjuje zahtevo razpisne dokumentacije tudi po najmilejši razlagi, pa tudi ob dejstvu, da vlagatelj utemeljuje zahtevek za revizijo z možnostjo seštevanja referenc, čemur naročnik sicer ne ugovarja, upoštevala, da seštevek vrednosti po prvi referenci (glede na elektronsko sporočilo DARS, d. d., Celje z dne 11. 1. 2013 in dopis DARS, d. d., Celje z dne 16. 4. 2013 o realizaciji po pogodbi št. 215/11 (le) za družbo Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica v višini 264.924,91 eurov z DDV) ter drugi, tretji in četrti referenci (za slednje tri skupna vrednost znaša 123.967,05 eurov z DDV) znaša 388.891,96 eurov z DDV, kar je več kot 50 % od vrednosti celotne ponudbe izbranega ponudnika v sklopu II, ki jo je predložil v sklopu II. Vrednost ponudbe izbranega ponudnika v sklopu II namreč znaša 733.659,80 eurov z DDV, 50 % od te vrednosti pa je 367.329,90 eurov.

Glede na navedeno je treba zaključiti, da naročnik (ne glede na to, ali se referenca dokazuje le glede na "prevzeti" ali na celoten posel) ni napačno štel, da je že družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica sama izpolnila pogoj iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, zato Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevih očitkov glede neskladnosti referenc partnerja in podizvajalca, saj njuni referenci ne bi vplivali na podani zaključek.

Državna revizijska komisija tudi ni posebej odločala o vlagateljevih očitkih o kršitvi sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, ker mu naročnik ni omogočil vpogleda v vso dokumentacijo, ki jo je na poziv št. 43001-96/2012/16 z dne 7. 2. 2013 prejel od izbranega ponudnika v sklopu II, pač pa je (tudi upoštevajoč dejstvo, da si vlagatelj primarno prizadeva doseči razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu II) v ta dokazila (upoštevajoč 9. člen ZPVPJN) vpogledala sama.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala vlagateljeve očitke v zvezi z nastopanjem podizvajalca.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je dokumentacijo za podizvajalca podpisal T. Š. Kot "vrsta zastopnika" je za T. Š. po podatkih, objavljenih v elektronskem poslovnem registru (e-PRS: http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp"s=1&e=206489&id_sklopa=3), navedeno "vodja poslovne enote". Iz teh podatkov pa je tudi razvidno, da je kot "način zastopanja" navedeno "samostojno".

Podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo (prvi odstavek 679. člena ZGD-1). Skladno s 682. členom ZGD-1 je za vsako podružnico treba imenovati enega ali več zastopnikov, ki zastopajo tuje podjetje. Podatki o osebi, ki zastopa podružnico in tuje podjetje, se navedejo v prijavi za vpis podružnice v sodni register (tretja alinea 677. člena ZGD-1), podatki o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje tujega podjetja, in podatki o osebah, ki so imenovane za zastopnike tujega podjetja v podružnici, se vpišejo v sodni register (prim. 4. in 5. točka prvega odstavka 4.a člena in drugi odstavek 4.a člena Zakona o sodnem registru, Uradni list RS, št. 13/94 s spr.; v nadaljevanju: ZSreg), v sodni register pa se vpišejo tudi spremembe podatkov iz 4.a člena ZSReg (6. člen ZSReg).

Vlagatelj navaja, da T. Š. ni zakoniti zastopnik, temveč je le vodja poslovne enote, "kot je razvidno iz registra AJPES za podružnico 3M (East) AG, Podružnica Ljubljana" (str. 9 zahtevka za revizijo), vendar Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj s to trditvijo ni že uspel utemeljiti, da T. Š. nima nobenega upravičenja za zastopanje tujega podjetja.

Vlagatelj navaja, da T. Š. "ne more podajati izjave volje za družbo 3M (East) AG, 6343 Rotkreuz " Swizerland glede plačil na TRR" (str. 9 zahtevka za revizijo) in torej oporeka dokumentu "Soglasje podizvajalca" z dne 8. 1. 2013. Vlagatelj s tem smiselno navaja, da predloženo dokazilo ni takšno, kot ga je naročnik zahteval v tretjem odstavku točke 2.5.3 Navodil za pripravo ponudbe. Vendar zaradi predhodno predstavljenega Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni sledila.

Vlagatelj še navaja, da "podizvajalec 3M (East) AG, 6343 Rotkreuz " Swizerland ni predložil vseh TRR-jev, na katerih posluje, v nobenem primeru pa ni predložil TRR-ja podružnice 3M (East) AG, Podružnica v Ljubljani, št. SI56 0201 0001 1494 563, odprtega pri NLB d.d." (str. 9 zahtevka za revizijo). Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev očitek ni jasen. Možno ga je razumeti na način, da bi moral izbrani ponudnik v sklopu II za podizvajalca predložiti kakšno dokazilo o njegovih transakcijskih računih. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 3.1.2.2 Navodil za pripravo ponudbe zahteval, da gospodarski subjekti predložijo izjavo o neblokiranosti vseh transakcijskih računov, za dokazovanje pa je zahteval predložitev izjave na obrazcu "Izjava o izpolnjevanju ekonomsko - finančnih pogojev", ki jo je podizvajalec tudi podal in je v ponudbi izbranega ponudnika v sklopu II predložena. Če naj bi se pogoj iz točke 3.1.2.2 Navodil za pripravo nanašal tudi na transakcijski račun, ki ga izrecno izpostavlja vlagatelj, je podizvajalec z izjavo na obrazcu "Izjava o izpolnjevanju ekonomsko - finančnih pogojev", da nima blokiranega nobenega transakcijskega računa, že glede na to, kako je naročnik pripravil to izjavo, zaobjel tudi ta transakcijski račun. Če pa se vlagateljev očitek nanaša na to, da bi moral izbrani ponudnik v sklopu II za podizvajalca predložiti še kakšno dokazilo o njegovih transakcijskih računih, je treba ugotoviti, da naročnik tega v razpisni dokumentaciji ni zahteval.

Če pa je treba ta vlagateljev očitek razumeti, da bi moral izbrani ponudnik v sklopu II za podizvajalca v ponudbi navesti (in ne predložiti, kot navaja vlagatelj) tudi transakcijski račun podružnice, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi tudi v primeru, če bi razpisna dokumentacija kaj takega zahtevala, pa izbrani ponudnik v sklopu II za podizvajalca tega ne bi navedel, bi šlo bodisi za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, zaradi katerega ponudba ni nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), bodisi (v primeru, če bi se štelo, da odsotnost tega podatka pomeni, da je ponudba formalno nepopolna) bi šlo za to, da naročnik ta podatek lahko sam preveri (prvi odstavek 78. člena ZJN-2), saj so podatki o registru transakcijskih računov javni in brezplačno dostopni na spletni strani AJPES (https://www.ajpes.si/eRTR/JavniDel/Iskanje.aspx) (prvi odstavek 146. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/2009 s sprem.). Državna revizijska komisija ob tem še ugotavlja, da vlagatelj ne navaja, da bi naročnik s podatkom o spornem transakcijskem računu ne razpolagal.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala vlagateljeve očitke v zvezi s pogojem iz točke 3.1.2.1 Navodil za pripravo ponudbe.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, točka 3.1.2.1 Navodil za pripravo ponudbe, ki je vključena pod naslov 3.1.2 Ekonomsko-finančna sposobnost, določil:
"Gospodarski subjekt je imel v zadnjih treh poslovnih letih (če posluje manj kot 3 leta, v obdobju, odkar posluje) povprečni čisti letni prihodek vsaj v višini 30 % ponudbene vrednosti (z DDV) za posel, ki ga prevzema.
dokazilo: Izjava o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev, skladna s predlogo.
opomba: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (S.BON-1 ali
drugo enakovredno dokazilo), iz katerih je razvidno izpolnjevanje tega pogoja."

Pogoj iz točke 3.1.2.1 Navodil za pripravo ponudbe "mora glede na posel, ki ga prevzema v ponudbi", "izpolnjevati" "vsak gospodarski subjekt" (točk 3.1 Navodil za pripravo ponudbe).

Naročnik je v obrazcu "Izjava o izpolnjevanju ekonomsko - finančnih pogojev" določil več izjav, kot prva pa je navedena:
"Naš povprečni čisti letni prihodek v obdobju zadnjih treh poslovnih let je znašal: EUR.
Na podlagi poziva bomo naročniku v določenem roku predložili zahtevano dokazilo (S.BON-1 ali drugo enakovredno dokazilo) o izpolnjevanju pogoja."

Državna revizijska komisija je vpogledla v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu II, pri tem pa je ugotovila, da je družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica predložila izpolnjen in podpisan obrazec "Izjava o izpolnjevanju ekonomsko - finančnih pogojev", pri čemer je 1. točko izpolnila: "Naš povprečni čisti letni prihodek v obdobju zadnjih treh poslovnih let je znašal: 663.214,30 EUR."

Naročnik je v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb z dopisom št. 43001-96/2012/16 z dne 7. 2. 2013 pozval družbo Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica, naj mu med drugim predloži za pogoj iz točke 3.1.2.1 Navodil za pripravo ponudbe "listino S. BON-1 ali drugo enakovredno dokazilo iz katerega je razvidno izpolnjevanje tega pogoja".

Družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica je kot prilogo dopisu z dne 19. 2. 2013 naročniku "v zvezi s točko 3.1.2.1" predložila "Bilančne podatke Izkaza poslovnega izida in Bilance stanja za leto 2012" in "Pojasnilo Ajpes vezano na izdajo S.BON1", vse priloge pa je označila za poslovno skrivnost. Pri vpogledu v predložena dokazila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica predložila "letno poročilo za leto 2012" ("Podatki iz bilance stanja na dan 21.12.2012" in "Podatki iz izkaza poslovnega izida v obdobju od 1.1. do 31.12. 2012") in pojasnilo AJPES z dne 12. 2. 2013, da ne more izdati obrazca S.BON-1, ker njegova izdelava temelji na bilančnih podatkih iz leta 2011, s temi podatki pa AJPES za družbo Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica ne razpolaga.

Državna revizijska komisija znova pritrjuje vlagatelju, da je bila družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica vpisana v sodni register (šele) 30. 3. 2012, zato je treba vlagatelju tudi pritrditi, da ni mogla prikazati podatkov za zadnja tri poslovna leta, vendar pa je, kar je tudi omogočeno v točki 3.1.2.1 Navodil za pripravo ponudbe, lahko prikazala podatke za obdobje, odkar posluje. Čeprav družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica v obrazcu "Izjava o izpolnjevanju ekonomsko - finančnih pogojev" ni prečrtala besedila "v obdobju zadnjih treh poslovnih let" in napisala npr. besedila "v obdobju, odkar poslujemo", to ni pomanjkljivost ponudbe, ki bi zahtevala njeno izločitev, kot zatrjuje vlagatelj. Bistveno je namreč, ali podatek iz izjave zadošča za izpolnitev pogoja iz točke 3.1.2.1 Navodil za pripravo ponudbe v delu, ki je lahko relevanten za družbo Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica zaradi položaja, v katerem se nahaja. V takšnem kontekstu se zato izkaže, da neprečrtanje spornega besedila (in zapis drugega besedila, ki bi nadomestil obstoječe besedilo) pomeni nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Vlagatelj sicer zatrjuje, da mu zaradi neprečrtanja besedila "v obdobju zadnjih treh poslovnih let" "nikakor ne more biti jasno, kako je lahko podal izjavo o povprečnem čistem prihodku v zadnjih treh letih in kako je takšen prihodek sploh izračunal" (str. 10 zahtevka za revizijo), vendar ne zatrjuje, da bi ta podatek bil prenizek glede na vrednostno zahtevo iz pogoja 3.1.2.1 Navodil za pripravo ponudbe. Tega sicer tudi ne bi mogel uspešno zatrjevati, saj podatek 663.214,30 eurov presega tudi 30 % od vrednosti celotne ponudbe in ne le vrednosti posla, ki ga je družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica "prevzela".

Družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica na naročnikov poziv št. 43001-96/2012/16 z dne 7. 2. 2013 ni predložila obrazca S.BON-1, kar je naročniku tudi pojasnila s predložitvijo pojasnila AJPES, da tega obrazca ni mogel izdati, vendar to ni razlog za izločitev ponudbe izbranega ponudnika v sklopu II, kot navaja vlagatelj. Naročnik je namreč ponudbo izbranega ponudnika v sklopu II preveril (prvi odstavek 77. člena ZJN-2), dopustil pa je alternativo obrazcu S.BON-1, kar izhaja tudi iz opombe k točki 3.1.2.1 Navodil za pripravo ponudbe. Naročnik je namreč dopustil tudi predložitev drugega enakovrednega dokazila bonu S.BON-1, mora pa biti iz takega dokazilo razvidno izpolnjevanje tega pogoja. Ker je naročnik v točki 3.1.2.1 Navodil za pripravo ponudbe zahteval izpolnjevanje pogoja, ki temelji na podatkih iz letnih poročil, je razumljivo, da je obrazcu S.BON-1 lahko enakovredna tista listina, ki je podlaga za izdelavo tega obrazca. AJPES pripravi obrazec S.BON-1 tudi na podlagi podatkov iz letnih poročil (http://www.ajpes.si/Bonitetne_storitve/S.BON_AJPES/S.BON-1"id=736).

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokument "Podatki iz izkaza poslovnega izida v obdobju od 1.1. do 31.12.2012", narejen na podlagi devet mesecev poslovanja ("oznaka za AOP" 189), pri tem pa je ugotovila, da je v njem naveden podatek 663.214 eurov (seštevek vrednosti iz "oznak za AOP" 111, 115 in 118; "čisti prihodki od prodaje"), ki se razen v centih ujema s podatkom iz obrazca "Izjava o izpolnjevanju ekonomsko - finančnih pogojev". Neujemanje podatka v centih je posledica dejstva, da se v obrazcu dokumenta "Podatki iz izkaza poslovnega izida v obdobju od 1.1. do 31.12.2012", kot izhaja iz zahtev za izpolnitev, navajajo "zneski" "v EUR (brez centov)".

Glede na navedeno je treba zaključiti, da naročnik ni napačno štel, da je družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica izpolnila pogoj iz točke 3.1.2.1 Navodil za pripravo ponudbe.

Vlagatelj tudi opozarja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v "bilančne podatke izkaza poslovnega izida in bilanca stanja za leto 2012, listina S.BON1 in listina S.BON2" (str. 11 zahtevka za revizijo) in mu očita, da je kršil sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 in načelo transparentnosti (8. člen ZJN-2). Ker meje dovolitve vpogleda v dokumentacijo in ponudbe določa pravilo iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek o kršitvi načela iz 8. člena ZJN-2 upoštevala v okviru obravnave kršitve sedmega odstavka 22. člena ZJN-2.

Ker izbrani ponudnik v sklopu II ni predložil obrazca S.BON-1, naročnik (ne glede na to, ali je sicer obrazec S.BON-1 dokazilo, za katerega mora naročnik omogočiti vpogled, ali to ni) ni mogel kršiti sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, saj takega dokumenta vlagatelju ni mogel niti pokazati, ker z njim ni razpolagal.

Vlagatelj pravilno opozarja, da se podatki iz izkaza poslovnega izida in bilance stanja pošljejo AJPES, da jih javno objavi (58. člen ZGD-1) in da so zato ti podatki javni po zakonu. Vendar v obravnavanem primeru, ko je naročnik omogočil vlagatelju vpogled v dokumentacijo (2. 4. 2013), objave podatkov iz letnih poročil za leto 2012 na spletnih straneh AJPES še ni bilo, zato naročnik ni kršil sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v te podatke.

Vlagatelj še opozarja, da mu naročnik ni omogočil niti vpogleda v obrazec S.BON-2. Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj sploh ne zatrjuje, da bi bil obrazec S.BON-2 dokazilo, ki bi ga morali ponudniki predložiti v ponudbo. To pa tudi ni bil, saj je naročnik predložitev tega obrazca vezal le na primer preveritve ponudbe (prvi odstavek 77. člena ZJN-2) za izpolnjevanje pogoja iz točke 3.1.2.2 Navodil za pripravo ponudbe, ki se nanaša na vprašanje blokade transakcijskih računov. Hkrati Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj niti ne navaja, da bi imela družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica v obdobju iz pogoja blokiran kateri transakcijski račun, pa celo niti, da bi imela družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica več transakcijskih računov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik za izpolnitev pogoja iz točke 3.1.2.2 Navodil za pripravo ponudbe zahteval predložitev izjave na obrazcu "Izjava o izpolnjevanju ekonomsko - finančnih pogojev", in sicer se izjava pod 2. točko glasi: "Na dan oddaje ponudbe nimamo blokiranega nobenega transakcijskega računa. V zadnjih 180 dneh pred rokom za oddajo ponudb nismo imeli blokiranega nobenega transakcijskega računa več kot 30 zaporednih dni." Družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica je v ponudbi predložila podpisan obrazec Izjava o izpolnjevanju ekonomsko - finančnih pogojev", kar pomeni, da je tudi izjavila, da ni imela blokiranih transakcijskih računov, kot to zahteva pogoj iz točke 3.1.2.2 Navodil za pripravo ponudbe. Da bi imela družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica blokiran transakcijski račun v obdobju iz pogoja iz točke 3.1.2.2 Navodil za pripravo ponudbe, vlagatelj ne navaja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da predloženi obrazec S.BON-2 z dne 12. 2. 2013 sporoča, da družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica "v zadnjih 6 mesecih" ni imela blokiranih transakcijskih računov, predloženo potrdilo banke z dne 20. 2. 2013 pa tako stanje kaže za pretekih 12 mesecev do dne sestavitve obrazca. Iz navedenega je mogoče razbrati, da naročnik ni napačno ugotovil, da družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica izpolnjuje pogoj iz točke 3.1.2.2 Navodil za pripravo ponudbe. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da tudi morebitna kršitev sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 pri vpogledu v obrazec S.BON-2 ne bi mogla vplivati na to, da bi vlagatelj s tem dokazilom (tudi, če bi na njegovi podlagi po vpogledu vanj zatrjeval kakšne kršitve; npr. glede pokrivanja obdobja, saj kršitev glede vprašanja blokiranosti transakcijskih računov ali števila transakcijskih računov ne navaja) ne mogel dokazati morebitnih naročnikovih kršitev, saj je naročnik razpolagal tudi s potrdilom banke z dne 20. 2. 2013, vpogleda vanj pa vlagatelj ni zahteval.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala vlagateljeve očitke v zvezi s finančnim zavarovanjem za resnost ponudbe.

Naročnik je v točki 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, kot že ugotovljeno, določil:
"Predloženi morata biti bianko menica ter "menična izjava", skladna s predlogo. Menico in izpolnjeno menično izjavo podpiše zakoniti zastopnik izdajatelja (direktor). Na obeh listinah (menici in menični izjavi) se poleg podpisa navede tudi naziv izdajatelja (ponudnika) ter ime, priimek in funkcijo podpisnika. Zahtevana višina finančnega zavarovanja je 3 % ponudbene cene (z DDV). K izvirniku menice in menične izjave se v ponudbo priloži še njuni kopiji."

Naročnik je v obrazcu "Menična izjava s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice" določil (uvodno) besedilo:
"Naročniku, Direkciji Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, 1000 Ljubljana, kot zavarovanje za resnost naše ponudbe za pridobitev javnega naročila Izdelava in dobava prometne signalizacije ["] izročamo bianko lastno menico ter menično izjavo s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice.",
nato pa še besedilo:
"Naročnika, Direkcijo RS za ceste nepreklicno pooblaščamo, da izpolni priloženo menico z zneskom v višini 3 % naše ponudbene cene (z DDV), kar znaša: EUR
in z vsemi ostalimi potrebnimi podatki ter jo na naš račun unovči v primeru, če:
" ponudbo umaknemo po roku za oddajo ponudb
" v določenem roku ne predložimo zahtevanih stvarnih dokazil za navedbe v ponudbi v določenem roku
" ne soglašamo z odpravo napak v ponudbi
" ne sklenemo pogodbe v določenem roku
" v določenem roku ne predložimo garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti
Menica je unovčljiva pri: _ (domiciliat (naziv ali naslov banke ali drugega plačnika)) s transakcijskega računa (TRR): _ (številka transakcijskega računa)
Kraj: _
Datum: _
Izdajatelj menice: _ (ponudnik), _ (ime in priimek zakonitega zastopnika), _ (funkcija), _(podpis)",
na koncu pa je še naštel "prilogo", in sicer "bianko menica".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe in obrazcu "Menična izjava s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice" poleg izraza "menica" uporabil še izraza "bianko menica" in "bianko lastna menica". Naročnik je slednji izraz uporabil enkrat, in sicer v uvodnem besedilu obrazca "Menična izjava s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice", ne pa v besedilu meničnega pooblastila, kar je mogoče razumeti, da je naročnik oblikoval besedilo meničnega pooblastila tudi za primer trasiranih menic (in ne le lastnih menic, kot bi bilo mogoče sklepati zaradi uvodnega besedila v obrazcu "Menična izjava s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice"). Iz besedila meničnega pooblastila je razvidno, da določa izjavo ponudnikov, da pooblaščajo naročnika, da izpolni menični blanket z določenimi podatki, ne izhaja pa (če bi bila sploh mogoča po meničnem pravu, kar pa Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ker ni ključno za rešitev te zadeve) izjava, da mu dajejo pooblastilo za spremembo izjave v meničnem blanketu.

Menico ureja Zakon o menici (Uradni list FLRJ, št. 104/46 s spr.; v nadaljevanju: ZM). V 1. členu ZM je določenih osem sestavin trasirane menice; če teh sestavin listina nima, se (razen v primerih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 2. člena ZM) ne šteje za trasirano menico (prvi odstavek 2. člena ZM). Skladno z 2. točko 1. člena ZM trasirana menica obsega "nepogojno nakazilo, naj se plača določena vsota denarja", skladno s 3. točko 1. člena ZM pa obsega "ime tistega, ki naj plača (trasat)". Lastno menico urejajo členi 107."110. ZM (drugi del ZM). V 107. členu ZM je določenih sedem sestavin lastne menice. Listina, v kateri ne bi bilo katere izmed sestavin iz 107. člena ZM, (razen v primerih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 108. člena ZM) ne velja za lastno menico (prvi odstavek 108. člena ZM). Skladno z 2. točko 108. člena ZM lastna menica obsega "nepogojno obljubo, da se bo plačala določena vsota denarja". Sestavina lastne menice ni navedba trasata, saj izdajatelj menice ne trasira ("vleče") menice na nikogar (Šime Ivanjko, Zakon o menici s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 504).

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu II, pri tem pa je, tako kot vlagatelj, ugotovila, da je predložil izpolnjen in podpisan menični blanket ter izpolnjen in podpisan obrazec "Menična izjava s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice". Državna revizijska komisija zato pritrjuje vlagatelju, da izbrani ponudnik v sklopu II ni predložil bianko menice, kot je bila sicer zahteva razpisne dokumentacije, pač pa menico, vendar pa zgolj to ne pomeni take pomanjkljivosti ponudbe, ki bi zahtevala njeno izločitev. Šele z izpolnitvijo podatkov v meničnem blanketu bi bianko menica postala menica. Če so v predloženi menici navedeni podatki, ki bi jih lahko vpisal naročnik v menični blanket na podlagi predloženega meničnega pooblastila, potem le dejstvo, da izbrani ponudnik v sklopu II ni predložil bianko menice, temveč menico, ne more že vplivati na nepopolnost ponudbe. Drugače pa bi bilo v primeru, če bi se izkazalo, da je izbrani ponudnik v sklopu II naročniku predložil menico, ki bi vsebovala podatke, ki bi naročnika omejevali bolj kot v primeru, če bi naročnik izpolnil menični blanket sam na podlagi (predloženega) meničnega pooblastila.

Vlagatelj navaja, da predložena menica ni vnovčljiva, vendar Državna revizijska komisija ni pristojni organ za ugotavljanje, ali je menica dejansko vnovčljiva. Zato je vlagateljeve očitke o nevnovčljivosti predložene menice obravnavala v okviru ugotavljanja, ali je izbrani ponudnik v sklopu II predložil finančno zavarovanje, ki odstopa od zahtev iz točke 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe na takšen način, da bi naročnik z njegovim sprejemom kot skladnim z zahtevami razpisne dokumentacije ponudnike obravnaval različno (kar je kršitev 9. člena ZJN-2) oziroma da je z njegovim sprejemom naročnik izbral ponudbo, ki ni popolna (kar je med drugim kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2).

Iz predložene menice izhaja, da sta tako trasant kot trasat ista oseba, saj je v obeh primerih navedena družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica.

Vlagatelj opozarja, da je izbrani ponudnik v sklopu II napačno izpolnil menični blanket, saj je v njej navedeno besedilo "plačajte za to" menico, namesto "plačamo", čeprav je predložil lastno menico. Vlagatelj kot sporno v predloženi menici torej izpostavlja sestavino iz 2. točke 1. člena ZM in zatrjuje, da bi morala vsebovati sestavino iz 2. točke 108. člena ZM.

Ker je v predloženi menici naveden trasat, menica ni lastna menica, temveč je trasirana lastna menica. Menica se namreč lahko izda (trasira) tudi na trasanta (drugi odstavek 3. člena ZM). V primeru trasirane menice (prvi del ZM, v katerega sodi tudi 3. člen ZM) mora ta vsebovati sestavino iz 2. točke 1. člena ZM in ne sestavine iz 2. točke 108. člena ZM. Zahtevano sestavino iz 2. točke 1. člena ZM (gl. besedilo "plačajte za to") predložena menica ima, zato ne držijo vlagateljevi argumenti, da bi ta morala imeti sestavino iz 2. točke 108. člena ZM (besedilo "plačamo"). Zato tudi ne drži, da bi moral izbrani ponudnik v sklopu II prečrtati besedilo "plačajte za to" in navesti "plačamo".

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagatelj v vlogi z dne 3. 5. 2013, s katero se je izjasnil o odločitvi o zahtevku za revizijo, izpostavil, da je datum dospelosti, ki ga je izbrani ponudnik v sklopu II vpisal v menico, sporen in da ta vpliva na njeno vnovčljivost. Državna revizijska komisija ni štela, da vlagatelj navaja nove kršitve, dejstva ali dokaze, temveč je štela, da vlagatelj s to navedbo le z drugimi besedami opozarja na naročnikovo zahtevo, da je bilo treba predložiti bianko menico. Naročnik je namreč v točki 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe navedel, da mora bianko menica vsebovati le podpis in podatke o podpisniku, nič pa ni izrecno določil glede datuma dospelosti plačila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v sklopu II v menici zapisal datum dospelosti plačila 16. 5. 2013, s čimer je časovno omejil, da se predloži menico v plačilo, če bi se zgodil kateri izmed primerov, predvidenih za njeno vnovčitev. Naročnik je, kot že navedeno, v točki 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe navedel, da mora bianko menica vsebovati le podpis in podatke o podpisniku, zato je mogoče razbrati, da datum dospelosti plačila ni bil določen kot podatek, ki ga lahko vsebuje menični blanket. Naročnik po drugi strani ni nič navedel v pooblastilu, da bi ga ponudniki pooblastili za vpis datuma dospelosti plačila, kar bi omogočalo sklepanje, da je naročnik v obravnavanem primeru uredil menico na vpogled. Trasirana menica, v kateri ni navedena dospelost, se sicer šteje za menico na vpogled (drugi odstavek 2. člena ZM), prav tako se lastna menica, v kateri ni navedena dospelost, šteje za menico na vpogled (drugi odstavek 108. člena ZM). Menico na vpogled je treba predložiti v plačilo v enem letu od njene izdaje, trasant pa sme ta rok skrajšati ali odrediti daljšega (prvi odstavek 33. člena ZM, gl. tudi drugo alineo 109. člena ZM). Čeprav je v prvem odstavku 33. člena ZM določeno, da je trasant tisti, ki lahko enoletni rok za predložitev menice v plačilo skrajša, pa enakopravna obravnava ponudnikov (9. člen ZJN-2) od naročnika zahteva, da ponudnike obravnava brez razlikovanja. Zato je treba ugotoviti, da je s stališča enakopravne obravnave ponudnikov sporno, da bi naročnik štel kot skladno z zahtevami razpisne dokumentacije predloženo finančno zavarovanje, če bi bila ena izmed sestavin takšna, da je zaradi nje eden izmed ponudnikov v neupravičeno ugodnejšem položaju.

Skladno s prvim odstavkom 37. člena ZM se mora menica, ki je plačljiva na določen dan, predložiti v plačilo ali na sam plačilni dan ali pa na enega od dveh delovnikov, ki prideta takoj za njim. V obravnavanem primeru bi to pomenilo, da bi moral naročnik predložiti menico izbranega ponudnika v sklopu II v plačilo najkasneje 20. 5. 2013, menice drugih ponudnikov pa ne, saj drugi ponudniki naročnika niso omejili na tak način, njihove menice na vpogled pa bi bile plačljive v enem letu od dne izdaje. Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri pregledovanju ponudb kršil enakopravno obravnavo ponudnikov (kršitev 9. člena v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2), saj ni ugotovil, da je izbrani ponudnik v sklopu II predložil finančno zavarovanje, ki odstopa od zahtev iz točke 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe. Ob taki ugotovitvi Državna revizijska komisija tudi ni posebej ugotavljala, ali je podano še kakšno odstopanje od zahtev iz točke 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala vlagateljeve očitke, da izbrani ponudnik v sklopu II ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.1.3 Navodil za pripravo ponudbe, ki se nanaša na zagotavljanje tehničnih zmogljivosti.

Naročnik je v točki 3.1.3 Navodil za pripravo ponudbe določil:
"Ponudnik mora zagotoviti ustrezne tehnične zmogljivosti (prostori, mehanizacija in vsa ostala oprema) za kvalitetno izvedbo naročila (sklopa) v predvidenem roku, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije (Specifikacija naročila), pravili stroke ter določili predpisov in standardov s področja predmeta naročila.
dokazilo: Izjava o zagotovljenih tehničnih zmogljivostih za izvedbo naročila, skladna s
predlogo."

Naročnik je v obrazcu "Izjava o zagotovljenih tehničnih zmogljivostih za izvedbo naročila" določil izjavo:
"Izjavljamo, da bomo zagotovili vse potrebne tehnične zmogljivosti za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije (Specifikacija naročila), pravili stroke ter določili predpisov in standardov s področja predmeta naročila."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik določil tehnični pogoj in zanj določil tudi dokazilo v obliki izjave, ni pa zahteval, da ponudniki konkretizirajo (naštejejo, navedejo, opišejo, predstavijo ipd.) tehnične zmogljivosti, ki jih bodo uporabili za izvedbo javnega naročila. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da naročnik, ko je preverjal ponudbo na podlagi poziva št. 43001-96/2012/16 z dne 7. 2. 2013, ni zahteval ničesar v zvezi s pogojem iz točke 3.1.3 Navodil za pripravo ponudbe.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu II, pri tem pa je ugotovila, da se v njej za družbo Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica nahaja podpisan obrazec "Izjava o zagotovljenih tehničnih zmogljivostih za izvedbo naročila", kar pomeni, da se v njej nahaja zahtevano dokazilo z vnaprej oblikovano izjavo. Tega vlagatelj niti ne zanika. Vendar pa vlagatelj izpostavlja, da je "predviden rok oz. trajanje predmetnega javnega naročila 36 mesecev (od oddaje javnega naročila)" in bi družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica morala "biti sposob[na] zagotavljati/zagotoviti tehnične zmogljivosti najmanj za predviden čas trajanja javnega naročila, t.j. najmanj do dne 21.03.2016", česar pa ne bo mogla, saj "ima prostore, mehanizacijo in opremo, s katerimi naj bi izvajal posel po predmetnem javnem naročilu, v najemu po najemni pogodbi s stečajnim dolžnikom" Meblo A + A, d. o. o., v stečaju, Nova Gorica (str. 13 zahtevka za revizijo), za to pogodbo pa je stečajno sodišče dalo soglasje le do 1. 1. 2014, do takrat pa bo premoženje stečajnega dolžnika Meblo A + A, d. o. o., v stečaju, Nova Gorica tudi prodano in bo zato ta pogodba lahko predčasno prenehala. Tega vlagateljevega utemeljevanja Državna revizijska komisija ni mogla upoštevati, saj je izbrani ponudnik v sklopu II moral za družbo Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica dokazati pogoj iz točke 3.1.3 Navodil za pripravo ponudbe le na način, kot ga je določila razpisna dokumentacija, to pa je izbrani ponudnik v sklopu II tudi storil. Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal v nasprotju z ZJN-2, ko je štel, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu pravilna in s tem popolna. Ob tem zaključku Državna revizijska komisija tudi ni posebej ugotavljala, ali vlagatelj sicer pravilno tolmači pogoj iz točke 3.1.3 Navodil za pripravo ponudbe v delu, ki se nanaša na predvideni rok izvedbe naročila (prim. tretji odstavek dokumenta "Pogoji dobave prometne signalizacije in opreme"), sicer pa vlagateljevo utemeljevanje, kaj določa sporna najemna pogodba, lahko odpira vprašanje, ali je naročnik za dokazovanje izpolnjevanja pogoja iz točke 3.1.3 Navodil za pripravo ponudbe zahteval ustrezno dokazilo, ko je zahteval le predložitev splošne izjave, vendar je to vprašanje povezano z oblikovanjem razpisne dokumentacije, ki seže v razpisno fazo in torej v čas pred potekom roka za predložitev ponudb, ne pa v čas po poteku tega roka, zato o njem tudi ni mogoče odločati šele v tej fazi postopka pravnega varstva (gl. prvi in četrti odstavek 25. člena ZPVPJN).

Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik v sklopu II ponudil izvedbo javnega naročila z jeklenimi cevmi drogov, ki niso skladne s tehničnimi zahtevami glede premera, predloženi certifikati pa so brez uporabne vrednosti, ker se nanašajo na izdelke družbe Meblo A + A, d. o. o., v stečaju, Nova Gorica, ki zaradi stečaja teh tudi več ne proizvaja.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v točki 3.0 a) dokumenta "Tehnični pogoji za prometno signalizacijo in prometna ogledala" (str. 6) določil:
"Drogovi za prometne znake morajo biti v iz vroče pocinkanih jeklenih cevi, katerih zunanji premer lahko znaša:
63,5 mm, 88,9 mm ali 102 mm."

Najmanjša debelina stene droga sme znašati:
- pri drogu premera 63,5 mm 2 mm,
- pri drogu premera 88,9 mm 2,5 mm,
- pri drogu premera 102 mm 2,5 mm.
V primeru minimalnih odstopanj premerov droga od določenih, je dobavitelj znakov dolžan objemke za pritrditev znakov na drog prirediti tako, da je mogoče objemke uporabiti tudi na drogovih določenih v prvem odstavku te točke.

["]"

Vlagatelj opozarja, da je izbrani ponudnik v sklopu II ponudil izvedbo javnega naročila z jeklenimi cevmi drogov, ki imajo stene debele 63 mm, čeprav je naročnik zahteval debelino stene 63,5 mm (oziroma 88,9 mm ali 102 mm), vendar Državna revizijska komisija (tudi v primeru, če bi se potrdilo, da je izbrani ponudnik v sklopu II ponudil izvedbo predmeta javnega naročila z drogovi s premerom 63 mm) ugotavlja, da je iz tehničnih zahtev razvidno, da je naročnik dopustil minimalna odstopanja premerov drogov in v takem primeru zahteval, da je objemke za pritrditev drogov mogoče uporabiti tudi za drogove z razpisanimi premeri. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj izpostavlja zgolj to, kakšnih premerov naj bi bili drogovi, ki jih je ponudil izbrani ponudnik v sklopu II, ne navaja pa niti, da bi bil premer 63 mm izven tolerance "minimalnega odstopanja", ki ga je omogočil naročnik, pa niti to, da so objemke za pritrditev drogov neustrezno prirejene glede na tehnično zahtevo. Že zato je Državna revizijska komisija morala zaključiti, da vlagatelj naročniku neutemeljeno očita neupoštevanje tehničnih zahtev pri ugotavljanju primernosti in s tem tudi popolnosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu II. Vlagatelj je sicer v vlogi z dne 3. 5. 2013 tudi navedel, da "nikakor ne gre za minimalno odstopanje, kar je znano vsem, tudi strokovnjakom ZAG-a, le naročniku očitno ne" (str. 13), vendar Državna revizijska komisija te trditve pri odločanju ni upoštevala, saj je vlagatelj ni opravičil (peti odstavek 29. člena ZPVPJN).

Naročnik je v točki 1.1 dokumenta "Dodatne zahteve razpisa" določil:
"Poleg upoštevanja zahtev razpisne dokumentacije in Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo mora ponudnik priložiti še:
1.1. Izjavo, da bo najkasneje do 31.12.2012 dostavil Certifikat o skladnosti (znak CE) pridobljen pri evropski certifikacijski službi, katera je pooblaščena za preverjanje skladnosti izdelkov s tehničnimi pogoji za prometno signalizacijo.(V primeru da bo oddaja ponudb po 01.01.2013 morajo ponudniki Certifikat o skladnosti predložiti že v ponudbo.)"

Državna revizijska komisija ugotavlja, da točka 1.1 dokumenta "Dodatne zahteve razpisa" zahteva predložitev "certifikata o skladnosti (znak CE)". Razvidno je tudi, da mora ponudnik pridobiti certifikat pri instituciji, ki je pooblaščena za določeno področje. Čeprav naročnik ni izrecno določil, na katere izdelke se mora nanašati ta certifikat, je glede na predmet javnega naročila in dejstvo, katera pooblastila mora imeti institucija po točki 1.1 dokumenta "Dodatne zahteve razpisa", mogoče zaključiti, da se morajo nanašati na prometno signalizacijo.

Izbrani ponudnik v sklopu II je v ponudbi predložil certifikat o skladnosti št. 1404-CPD-1909 z dne 3. 1. 2013 za stalno vertikalno cestno signalizacijo, družina proizvodov "plošča znaka s folijo in objemko ter plošča znaka z objemko, znotraj področja, ki ga pokriva ["] standard" SIST EN 12899-1:2008, in certifikat o skladnosti št. 1404-CPD-1913 z dne 3. 1. 2013 za stalno vertikalno cestno signalizacijo, družina proizvodov "stebrički za pritrjevanje stalnih vertikalnih prometnih znakov, znotraj področja, ki ga pokriva ["] standard" SIST EN 12899-1:2008, ki ju je izdal ZAG (Zavod za gradbeništvo Slovenije). Iz teh certifikatov je razvidno, da ju je ZAG izdal za izdelke, ki jih daje na trg družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica, "ki jih proizvaja v svojem obratu" Meblo A + A, d. o. o., Nova Gorica.

Vlagatelj navaja, da sta predložena certifikata brez uporabne vrednosti, saj je družba Meblo A + A, d. o. o., Nova Gorica v stečaju, iz predloga načrta poteka stečajnega postopka zanjo pa ni predvideno nadaljevanje proizvodnje stečajnega dolžnika in zaposlenim so bile odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Vlagatelj ne navaja nobene kršitve ZJN-2, je pa mogoče njegove očitke tolmačiti, da s tema certifikatoma izbrani ponudnik v sklopu II ni izpolnil zahteve iz točki 1.1 dokumenta "Dodatne zahteve razpisa" in da je ponudba nepopolna. Čeprav Državna revizijska komisija lahko razume vlagateljeve argumente glede stečaja, pa ne more spregledati, da je naročnik zahteval le predložitev certifikatov. Za uporabno vrednost (da bi bila ponudba popolna) bi morali biti certifikati veljavni (čeprav tega naročnik ni izrecno navedel), česar pa vlagatelj, ki z zatrjevanjem, da nimata uporabne vrednosti, smiselno navaja, da nista veljavna, s svojimi argumenti ni uspel ovreči. Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta certifikata povezana s predmetom javnega naročila (vlagatelj ne navaja nasprotnega), glede na podatke, ki jih je mogoče najti v bazi "Pregled izdanih certifikatov", ki jo vodi ZAG (http://www.zag.si/si/index.php"nav0=storitve&nav1=certifikati&nav2=pregled2), pa se (tudi na 24. 6. 2013) vodita kot še zajeta v tej bazi in z veljavnostjo do preklica. Kot izhaja iz pojasnila k navedeni bazi podatkov, v njej "niso zajeti certifikati, ki jim je veljavnost potekla oziroma so začasno ali trajno preklicani. Za informacije o teh certifikatih se obrnite na Certifikacijsko službo ZAG Ljubljana (certifikati@zag.si, 01 28 04 208)". Ker naročnik v zvezi s certifikati ni določil nič konkretnega, iz baze podatkov, ki jo vodi ZAG, pa izhajajo podatki, ki ne kažejo na njuno neveljavnost v času pravnega varstva (kar toliko bolj pomeni, da ne kažejo njune neveljavnosti niti v času predložitve ponudb), Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi vlagatelju, da ju je naročnik upošteval neskladno z zahtevami razpisne dokumentacije pri ugotavljanju popolnosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu II.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija, ker je ugotovila kršitve, povezane s finančnim zavarovanjem, zahtevku za revizijo zoper naročnikova ravnanja v sklopu II skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu II, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-96/2012/24 412 z dne 21. 3. 2013.

Sklop III

Vlagatelj z zahtevkom za revizijo z dne 5. 4. 2013 izpodbija naročnikovo odločitev, da v sklopu III izbere ponudbo konkurenčnega ponudnika, za katero vlagatelj navaja, da ni popolna, naročniku pa tudi očita kršitve v zvezi z vpogledom v dokumentacijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zvezi s sklopom III navaja (vsebinsko) enake argumente kot v zvezi s sklopom II, razlika je zgolj v tem, da izbrani ponudnik v sklopu III ne nastopa s partnerjem, temveč zgolj s podizvajalcem, čemur je vlagatelj prilagodil argumente, ki jih je navajal že v zvezi s sklopom II. Državna revizijska komisija je že pri obravnavi argumentov v zvezi s sklopom II predstavila svoje zaključke, zato jih v zvezi s sklopom III (razen deloma pri pogojih iz točk 3.1.2.1 in 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe) ne ponavlja, saj je dejansko stanje v vseh bistvenih elementih enako in vnovična obravnava ne bi pripomogla k drugačnim zaključkom. Glede na navedeno je treba zaključke, ki se nanašajo na sklop II, upoštevati tudi pri obravnavi v sklopu III.

Dodatno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je glede sklopa III iz obrazca "Ponudba št. 26/3/2013-DŠ" razvidno, da je izbrani ponudnik v sklopu III ponudil izvedbo sklopa III za 662.408,16 eurov, iz obrazcev Podatki o gospodarskem subjektu pa je razvidno, da družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica "prevzema" 80,3 % ponudbene cene za celotno naročilo, vrednost "prevzetega" posla pa znaša 531.913,66 eurov, podizvajalec pa "prevzema" 19,7 % ponudbene cene za celotno naročilo, vrednost "prevzetega" posla pa znaša 130.494,50 eurov.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da 50 % od celotne vrednosti ponudbe znaša 331.204,08 eurov, od posla, ki ga "prevzema" družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica, pa 265.956,83 eurov, in da 30 % od celotne vrednosti ponudbe znaša 198.722,45 eurov, od posla, ki ga "prevzema" družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica, pa 159.574,10 eurov. Glede na argumente, ki jih je Državna revizijska komisija predstavila pri obravnavi pogojev iz točk 3.1.2.1 in 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, in upoštevajoč sedaj ugotovljene vrednosti pri izračunu deležev v sklopu III glede na ponudbeno ceno, Državna revizijska komisija lahko znova zaključi, da naročnik ni napačno štel, da je že družba Meblo signalizacija, d. o. o., Nova Gorica izpolnila pogoj iz točke 3.1.2.1 Navodil za pripravo ponudbe, niti ni napačno štel, da je sama izpolnila pogoj iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe. Vrednosti, ki se nanašajo na čisti letni promet in reference, namreč presegajo ugotovljene vrednosti pri izračunu deležev v sklopu III glede na ponudbeno ceno.

Ker obravnava zahtevka za revizijo zoper naročnikova ravnanja v sklopu III privede do enakih zaključkov, do katerih je Državna revizijska komisija prišla pri obravnavi zahtevka za revizijo zoper naročnikova ravnanja v sklopu II, je zahtevku za revizijo, ker je ugotovila kršitve, povezane s finančnim zavarovanjem, skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu III, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-96/2012/25 412 z dne 21. 3. 2013.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila v sklopih II in III se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da mora v primeru, če na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije oceni, da je mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejših ponudb v sklopih II in III, ravnati tako, da bo ponudnike enakopravno obravnaval (9. člen ZJN-2). Naročnik mora pri svojih ravnanjih tudi upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2). V primeru, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj za vse tri sklope skupno plačal 23.970,68 eurov takse. V tretji alinei prvega odstavka 71. člena ZPVPJN je določeno, da taksa znaša en odstotek od vrednosti (z DDV) izbrane ponudbe za sklop, javno naročilo ali posamezno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu, za katerega se vlaga zahtevek za revizijo, vendar ne več kot 10.000 eurov, če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji naročila ali odstop od izvedbe javnega naročila. Državna revizijska komisija meni, da je treba to določbo razložiti tako, da je tudi v primeru vložitve zahtevka za revizijo v posameznih sklopih, ko vlagatelj izpodbija odločitev o oddaji javnega naročila, taksa za vse sklope skupaj omejena na 10.000 eurov. Na ta način ponudniki, ki vložijo zahtevek za revizijo zoper odločitve o oddaji javnega naročila v več posameznih sklopih niso v manj ugodnem položaju od tistih ponudnikov, ki vložijo zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, ko naročnik oddaja javno naročilo, ki ni razdeljeno v sklope. To v konkretnem primeru pomeni, da je vlagatelj plačal 13.970,68 eurov preveč takse, zato bo ministrstvu, pristojnemu za finance, predlagala vračilo tega zneska (gl. tretji in četrti odstavek 72. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkoma za revizijo z dne 5. 4. 2013, ne pa tudi z zahtevkom za revizijo z dne 11. 4. 2013, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN glede na doseženi uspeh (uspeh v dveh sklopih od treh sklopov) v tem razmerju priznava 6.666,67 eurov od takse v višini 10.000 eurov. Vlagatelj je v vlogah z dne 3. 5. 2013 in 17. 5. 2013 zahteval še skupaj 60 eurov (trikrat po 20 eurov) za "poštnino, fotokopiranje", vendar Državna revizijska komisija teh stroškov ni priznala, saj jih vlagatelj ni opredeljeno navedel, kot to določa peti odstavek 79. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija še dodaja, da tudi s poštnih nalepk in ovojnic ni razvidno, koliko so znašali poštni stroški, saj je na poštnih nalepkah navedeno "Pogodba" in ni razvidna cena, na eni izmed ovojnic pa je natisnjeno "Poštnina plačana" in cena ravno tako ni razvidna. Zato je Državna revizijska komisija zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 6.666,67 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik v sklopu I je priglasil povrnitev stroškov. Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika v sklopu I k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da njegovi priglašeni stroški niso potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN), zato je njegovo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v treh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila v sklopih II in III. Poročilo mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija je pri določitvi roka za predložitev odzivnega poročila določila zakonski maksimum (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 28. 6. 2013

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije

















Vročiti:
" Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
" Petrič, d. o. o., Goriška cesta 57, 5270 Ajdovščina,
" Avbreht, Zajc in partnerji, odvetniška družba, o. p., d. o. o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana,
" odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.

V vednost:
" finančna služba, tu.

Natisni stran