018-204/2013 Narodna univerzitetna knjižnica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Vidi Kostanjevec, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izbira izvajalca storitev varovanja oseb in premoženja ter upravljanja z varnostno nadzornim centrom", na podlagi pritožbe, ki jo je vložil ponudnik Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor, ki ga zastopajo odvetniki Vesna Gorjup Zupančič in ostali, Ulica škofa Maksimiljana Držečnika 11, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 6. 2013

odločila:

Vlagateljeva pritožba z dne 10. 6. 2013 se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26. 3. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku oddaje javnega naročila male vrednosti.

Dne 6. 5. 2013 je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila, s katero je odločil, da se javno naročilo odda ponudniku FIT varovanje d.d., Mala ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev z vlogo z dne 17. 5. 2013 pravočasno vložil revizijski zahtevek, v katerem ugovarja popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v ponudi pod reference navedel referenčnega naročnika Ministrstvo za kulturo Arhiv RS. Vlagatelj je preveril podatke v zvezi z omenjeno referenco na spletni strani http://supervizor.kpk-rs.si/, iz katerih izhaja, da je bila vrednost izvedenega posla nižja od zahtevanega zneska referenčnega pogoja v razpisni dokumentaciji. Enako dejansko stanje vlagatelj izpostavlja za drugo referenco referenčnega naročnika Muzej in galerije mesta Ljubljana. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 3. 6. 2013 s sklepom št. 430-071/2013 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da storitev varovanja oseb in premoženja ter upravljanja z varnostno nadzornim centrom sodi med storitve iz Seznama B, za katere se na podlagi drugega odstavka 20. člena ZJN-2, razen glede opredelitve predmeta javnega naročila in tehnične specifikacije in obvestila o oddaji naročila, ZJN-2 ne uporablja, zato je naročnik k oddaji ponudbe povabil dva ponudnika in na podlagi meril, določenih v razpisni dokumentaciji, izbral najugodnejšega ponudnika. Ker glede na določilo iz 4. člena ZPVPJN zoper naročnikovo odločitev ni mogoče vložiti zahtevka za revizijo, ker za to v ZJN-2 in ZPVPJN ni pravne podlage, naročnik vlagateljevega zahtevka za revizijo ni vsebinsko obravnaval, ampak ga je iz formalnih razlogov kot nedovoljenega zavrgel.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 10. 6. 2013 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je naročnik kršil določbe ZPVPJN in ZJN-2, saj bi moral zahtevek za revizijo sprejeti v obravnavo in meritorno odločati o vseh navedbah iz podanega zahtevka za revizijo. Vlagatelj izpostavlja, da je zavrženje revizijskega zahtevka procesno dejanje, in sicer ko za meritorno obravnavo očitanih kršitev ni izpolnjena katera izmed v 26. členu ZPVPJN določenih procesnih predpostavk. Vlagatelj izpostavlja, da v dotičnem primeru zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine iz prvega odstavka 15. člena ZJN-2. Prav tako je naročnik kršil določbe 25. člena ZPVPJN, ko je zavzel stališče, da za vložitev revizijskega zahtevka ni podane pravne podlage. Slednja namreč obstoji, saj tudi skladno z drugim odstavkom 25. člena ZPVPJN vlagatelj v primeru oddaje javnih naročil za storitev iz Seznama B lahko vloži revizijski zahtevek, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo. Vlagatelj naročniku pritrjuje, da je pravno varstvo na uveljavljanje kršitev omejeno, vendar pa mora naročnik upoštevati splošna temeljna načela, česar pa naročnik očitno ni upošteval. Vlagatelj navaja, da je v revizijskem zahtevku izpostavil, da je naročnik pri izpodbijani odločitvi o oddaji naročila kršil načelo sorazmernosti, transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj pritožbi ugodi in razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz Sklepa št. 430-071 z dne 3. 6. 2013 in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 13. 6. 2013 Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 11. 6. 2013, skladno s prvim odstavkom 53. člena ZPVPJN, odstopil pritožbo, skupaj z dokumentacijo o postopku javnega naročanja.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja, je Državna revizijska komisija o pritožbi odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru med strankama nesporno, da storitve varovanja oseb in premoženja ter upravljanja z varnostno nadzornim centrom sodijo med javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B in da je v takšnem primeru pravno varstvo omejeno na uveljavljanje kršitev, ki se nanašajo na predmet javnega naročanja oz. tehnične specifikacije in njihovo objavo. Med strankama pa ostaja sporno, ali bi naročnik moral vlagateljeve očitke iz revizijskega zahtevka meritorno obravnavati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je seznam storitev, ki se oddajajo v postopkih javnega naročanja, določen z Uredbo o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Ur. l. RS, štev. 18/2007; v nadaljevanju: Uredba). Storitve so naštete v Prilogi 2, ki je sestavni del Uredbe (2. alineja 1. člena). Priloga 2 vsebuje dva seznama, in sicer Seznam storitev A ter Seznam storitev B. V obeh seznamih so storitve opisane s pomočjo ustreznih referenčnih numeričnih kod (CPC oziroma CPV) ter razdeljene v 27 ločenih kategorij. Storitve, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, sodijo med storitve, ki so naštete v Seznamu storitev B iz Priloge 2 Uredbe (kategorija 23 " "Preiskovalne in varnostne storitve").

Glede javnih naročil storitev Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) v 20. členu (Storitve iz Seznama storitev A in Seznama storitev B) določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A, oddajo v skladu s tem zakonom (prvi odstavek 20. člena). Pri oddajanju storitev iz Seznama storitev A naročnika vežejo vsa pravila ZJN-2. Če pa naročnik oddaja storitev, ki sodi v Seznam storitev B, je v skladu z ureditvijo ZJN-2 pravni položaj drugačen. ZJN-2 namreč v drugem odstavku 20. člena določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo (le) v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije ter da mora naročnik pri naročanju teh storitev spoštovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji naročila. Uporaba drugih določb ZJN-2 je za to skupino storitev torej izključena. Navedeno pomeni, da mora naročnik pri oddaji tovrstnih storitev predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij ter da mora obvestilo o oddaji javnega naročila poslati (seveda odvisno od vrednosti posameznega javnega naročila) Uradnemu glasilu ES oziroma na Portal javnih naročil.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja isto dejansko stanje, kot ga v sklepu o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka navaja naročniku, in sicer da se kršitve, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo očita naročniku, ne nanašajo na kršitve določb, ki urejajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije (37. člen ZJN-2). Prav tako vlagatelj naročniku ne očita kršitve pravil ZJN-2, ki se nanašajo na objave obvestil o oddaji naročila (62. člen ZJN-2). Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje domnevne kršitve naročnika, ki so povezane z izpolnjevanjem referenčnih pogojev in s tem z dokazovanjem tehnične usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila (druga alineja točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2), uporaba teh pravil pa je v primeru oddaje javnih naročil storitev iz Seznama storitev B, upoštevaje določbo drugega odstavka 20. člena ZJN-2 izrecno izključena, zato jih naročnik tudi ni dolžan upoštevati. Pri tem se Državna revizijska komisija z vlagateljem ne strinja, da bi moral naročnik v konkretnem primeru vlagateljeve očitke presojati tudi iz vidika uporabe temeljnih načel javnega naročanja. Državna revizijska komisija poudarja, da je uporaba temeljnih načel v smislu, da se preko njih uporabijo tudi ostala določila ZJN-2, ki so z zakonom izrecno izključena, nedopustna. Pravna načela so vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil in njihovo izvrševanja, tako da jih lahko uporabimo le v povezavi s tistimi določili iz ZJN-2, ki jih je za primer storitev iz Seznama storitve B dopustno uporabiti.

Ker vlagatelj v konkretnem primeru ne zatrjuje kršitev tistih določb ZJN-2, ki jih je bil naročnik v primeru oddaje konkretnega javnega naročila dolžan upoštevati, oziroma iz razloga, ker določila ZJN-2, katerih kršitev zatrjuje vlagatelj, naročnika pravno ne zavezujejo, vlagatelj z zahtevkom za revizijo ne more izkazati naročnikovega ravnanja v nasprotju s pravili javnega naročanja. Državna revizijska komisija je v zvezi s tem že v več svojih odločitvah zapisala, da določilo 20. člena ZJN-2 predstavlja skrajno mejo revizijske presoje v primeru oddaje storitev iz Seznama storitev B. Glede na drugi odstavek 20. člena ZJN-2 namreč ni pravne podlage za presojo utemeljenosti navedb, ki se nanašajo na domnevne kršitve tistih določb, ki naročnika pri oddaji storitve iz Seznama storitev B ne zavezujejo. Prav tako določilo 4. člena ZPVPJN v drugem odstavku določa, da je za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev B (v nadaljnjem besedilu: storitve iz Seznama storitev B), je pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje. V obravnavanem primeru bi moral sicer naročnik ugotoviti, da vlagatelj ni izkazal protipravnost njegovega ravnanja, iz razloga, ker se očitki nanašajo na uporabo predpisov, katerih uporaba je za presojo naročnikovih ravnanja v predmetnem postopku javnega naročanja izključena. Navedeno pomeni, da naročniku ni mogoče očitati protipravnost ravnanja iz razlogov, ki jih v revizijskem zahtevku navaja vlagatelj. Slednje je iz sklepa o zavrženju sicer razvidno, vendar pa gre ugotoviti, da iz izreka naročnikove odločitve izhaja, da je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel iz razloga pomanjkanja procesnih predpostavk. Glede na to, da je postopek pravnega varstva za javno naročilo storitev, ki so uvrščene na Seznam storitev B, specifičen, je Državna revizijska komisija upoštevaje načelo hitrosti in učinkovitosti presodila, da bi bilo v konkretnem primeru brez pomena naročniku vračati v obravnavo predmetni revizijski zahtevek, kjer bi moral naročnik podati iste razloge, kot jih je že navedel v obravnavanem sklepu, vendar pa bi moral zahtevek za revizijo zavrniti. Pri tem je potrebno tudi poudariti, da tudi v primeru, če bi vlagatelj postopek pravnega varstva nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, bi Državna revizijska komisija iz zgoraj navedenih razlogov prišla do istega zaključka, kot jih v obravnavanem sklepu navaja naročnik, zato je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 26. 6. 2013


Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- odvetniki Vesna Gorjup Zupančič in ostali, Ulica škofa Maksimiljana Držečnika 11, Maribor,
- Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška ulica 1, Ljubljana,
- FIT varovanje d.d., Mala ulica 1, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- arhiv - tu.

Natisni stran