018-167/2013-6 Občina Hoče-Slivnica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Storitve prevoza osnovnošolskih otrok v Občini Hoče-Slivnica za obdobje od 1.5.2013 do 30. 6. 2016" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj VEOLIA TRANSPORT ŠTAJERSKA, d. d., Meljska cesta 97, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Ketiš, Janžekovič in partnerji, d. o. o., Ulica Vita Kraigherja 8, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA HOČE " SLIVNICA, Pohorska cesta 15, Hoče (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 6. 2013

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 15. 4. 2013 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14. 2. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za storitve prevoza osnovnošolskih otrok za obdobje od 1. 5. 2013 do 30. 6. 2016. Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 15. 2. 2013 (pod številko objave JN1698/2013) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 20. 2. 2013 pa (pod številko dokumenta 057344) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2013/S 036 (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 4. 4. 2013 sprejel Obvestili o izbiri najugodnejšega ponudnika, številka 430-1/2013-019 in številka 430-1/2013-020 (v nadaljevanju: obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika), iz katerih med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo na nekaterih relacijah prevozov odda ponudniku TAJHMAN TURIZEM, d. o .o., Ulica talcev 24, Maribor, čigar ponudbo je naročnik na omenjenih relacijah izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), na ostalih dveh relacijah prevozov pa se zadevno javno naročilo odda vlagatelju.

Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj prejel dne 5. 4. 2013, dne 18. 4. 2013 pa je naročnik prejel vlagateljevo vlogo "ZAHTEVA ZA REVIZIJO", z dne 15. 4. 2013, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi, v izpodbijanem delu (obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika) razveljavi postopek zadevnega javnega naročanja, ponudbo izbranega ponudnika izloči kot nepopolno oziroma odpravi kršitev. Vlagatelj ob tem podaja tudi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila (podan na podlagi prvega odstavka 19. člena ZPVPJN) in zahteva, da "se v breme naročnika naloži plačilo stroškov odvetniškega zastopanja vlagatelja zahtevka".

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
" zatrjuje, da je izbrani ponudnik v izjavi o zaposlenem kadru (OBR-14) na seznam voznikov, ki bodo vključeni v izvajanje šolskih prevozov, uvrstil tudi osebo R. Š., ki pa po podatkih, s katerimi razpolaga, ni zaposlena "pri ponudniku oz. ni voznik ponudnika",
" zatrjuje, da je gospodarski subjekt (kot najemodajalec), ki naj bi izbranemu ponudniku (kot najemniku) v najem oddal "turistični avtobus za izvajanje storitev javnega naročila", v smislu določb ZJN-2 podizvajalec izbranega ponudnika, zato mora izpolnjevati pogoje iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2. Vlagatelj ob tem dodaja, da ima po neuradnih podatkih, ki jih je uspel pridobiti, omenjeni podizvajalec zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost oziroma davčne obveznosti, ki presegajo znesek 50,00 EUR, izbrani ponudnik pa zanj ni predložil niti izpolnjenih obrazcev OBR-2, OBR-10 in OBR-10a,
" zatrjuje, da izbrani ponudnik za obdobje od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2016 nima zagotovljenega ne voznika (osebe R. Š.) in ne ustreznega števila prevoznih sredstev, saj je najemna pogodba sklenjena za določen čas in sicer do dne 31. 12. 2015 (ne pa do dne 30. 6. 2016),
" zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka, naročnik pa je kljub temu ni preveril, čeprav bi to (na podlagi določila prvega odstavka 49. člena ZJN-2) moral storiti in ponudbo izbranega ponudnika izločiti,
" zatrjuje, da so reference v ponudbi izbranega ponudnika neustrezne in nepravilne, naročnik pa jih v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne bi smel uporabiti.

Naročnik je dne 30. 4. 2013 prejel vlogo izbranega ponudnika z dne 30. 4. 2013, poimenovano "Zahteva za revizijo - odgovori na očitane kršitve" (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi izbrani ponudnik meni, da je svojo ponudbo pripravil in oddal "v skladu z javnimi naročili" (svoje mnenje izbrani ponudnik utemeljuje s konkretnimi dejstvi in dokazi), zato predlaga, da se zahtevku za revizijo ne ugodi in "se o izbiri najugodnejšega ponudnika določi tako kot na odpiranju ponudb dne 28.03.2013".

Dne 7. 5. 2013 je naročnik sprejel sklep številka 430-1/2013-028, 029, s katerim je odločil, da se vlagateljevemu predlogu, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje zadevnega javnega naročila, ugodi, postopek oddaje zadevnega javnega naročila pa se zadrži do pravnomočnosti odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o vloženem zahtevku za revizijo (v nadaljevanju: sklep o zadržanju postopka oddaje javnega naročila).

Dne 14. 5. 2013 je naročnik sprejel sklep številka 430-1/2013-30, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
" v navezavi na prvo zatrjevano kršitev ugotavlja, da je neutemeljena, saj je oseba R. Š. zaposlena pri izbranem ponudniku (kar je izbrani ponudnik v svojem pojasnilu dokazal s kopijo potrdila o prijavi) in je zagotovljena kot voznik minibusa,
" v navezavi na drugo zatrjevano kršitev ugotavlja, da je neutemeljena, saj "podjetje" T. T., S. T., s. p., pri tem javnem naročilu ne nastopa kot podizvajalec (ne izvaja nobene storitve), ampak daje v najem samo eno vozilo za potrebe izvajanja javnega naročila,
" v navezavi na tretjo zatrjevano kršitev ugotavlja, da je iz pogodbe sicer res razvidno, da je sklenjena za določen čas od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2015, vendar je izbrani ponudnik pojasnil, da ni dvoma o podaljšanju pogodbe,
" v navezavi na četrto zatrjevano kršitev ugotavlja, da je bil ponudbo izbranega ponudnika dolžan preveriti, če v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, oziroma le pod pogojem, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe, v tem postopku oddaje javnega naročila pa je prejel zgolj dve ponudbi. Naročnik ob tem zavrača tudi vlagateljeva utemeljevanja, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka,
" v navezavi na peto zatrjevano kršitev ugotavlja, da ne vidi razloga, da izbranemu ponudniku zaradi prenosa poslovanja ne bi priznal referenc.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (kot zatrjuje) prejel dne 16. 5. 2013, dne 17. 5. 2013 pa je naročnik prejel vlagateljevo vlogo z dne 16. 5. 2013, poimenovano "ZAHTEVA ZA NADALJEVANJE POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO" (v nadaljevanju: zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo).

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 430-1/2013-033, z dne 17. 5. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 20. 5. 2013, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-167/2013-2, z dne 23. 5. 2013, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije. Omenjeni poziv je naročnik prejel dne 24. 5. 2013, dne 28. 5. 2013 pa je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis številka 430-1/2013-037, z dne 27. 5. 2013.

Državna revizijska komisija je z dopisom številka 018-167/2013-4, z dne 6. 6. 2013, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, Ljubljana (v nadaljevanju: ZZZS), pozvala na posredovanje podatkov. Omenjeni poziv je ZZZS prejel dne 7. 6. 2013, dne 18. 6. 2013 pa je Državna revizijska komisija prejela dopis ZZZS, številka 0710-258/2013-LJ/11, z dne 14. 6. 2013 (v nadaljevanju: dopis), s podatki, na posredovanje katerih je ZZZS pozvala.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi podatkov, prejetih s strani ZZZS, navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik predmet zadevnega javnega naročila oddal ponudnikom po posameznih relacijah prevozov "osnovnošolskih otrok v Občini Hoče-Slivnica, za obdobje od 1. 5. 2013 do 30. 6. 2016" (izrek obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika). Na osmih relacijah prevozov je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral izbranega ponudnika, na ostalih dveh relacijah prevozov pa je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral vlagatelja. Upoštevaje navedeno in upoštevaje vsebino zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj svoj zahtevek za revizijo vlaga zoper obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika za osem relacij prevozov, glede katerih je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je vlagatelj v predmetnem postopku pravnega varstva sledil pravnemu pouku naročnika, kot izhaja iz odločitve o zahtevku za revizijo, ter po prejemu odločitve o zahtevku za revizijo vložil zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija naročnika opominja, da je pravni pouk v vsebini, kot izhaja iz odločitve o zahtevku za revizijo, primerljiv zahtevi prvega odstavka 17. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo " ZRPJN-UPB5), ki je na podlagi prvega odstavka 81. člena ZPVPJN z dnem uveljavitve slednje omenjenega zakona prenehal veljati. Kot izhaja iz 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka 29. člena ZPVPJN od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka. Ker se je torej v konkretnem primeru revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo začel, ko je ta (na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka 29. člena ZPVPJN) od naročnika prejela vlagateljev zahtevek za revizijo, vlagatelj pa Državni revizijski komisiji ni podal predloga za umik zahtevka, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo razumela v smislu, da vlagatelj v njej vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo ter predlogih in zatrjevanjih v njem.

V posledici navedenega in v posledici opravljenega predhodnega preizkusa vlagateljevega zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo sprejela v (vsebinsko) obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim odstavkom istega člena).

V zahtevku za revizijo (točka 1.) na drugi strani) vlagatelj najprej zatrjuje, da je izbrani ponudnik v izjavi o zaposlenem kadru (OBR-14) na seznam voznikov, ki bodo vključeni v izvajanje šolskih prevozov, uvrstil tudi osebo R. Š., ki pa po podatkih, s katerimi razpolaga, ni zaposlena "pri ponudniku oz. ni voznik ponudnika".

Naročnikovo ravnanje je v izpostavljenem delu potrebno presojati z vidika 16. oziroma 19. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), v povezavi s 45. členom ZJN-2, pa tudi z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Popolna je namreč tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), nepravilna je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa mora v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti ponudbe, ki niso popolne.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v prvem odstavku 9. člena Navodil za izdelavo ponudbe naročnik določil, da bo priznal sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja pogojev, navedenih v 3. točki razpisne dokumentacije, v 3. točki razpisne dokumentacije pa je (v smislu pravne relevantnosti za odločitev v predmetni zadevi) med drugim zapisal tudi naslednje pogoje za priznanje tehnične in/ali kadrovske sposobnosti:
" ponudnik mora biti "kadrovsko in tehnično sposoben izvesti javno naročilo v skladu z zahtevami naročnika, in sicer" tako, da "razpolaga z zadostnimi kapacitetami voznikov, ki bodo vključeni v šolske prevoze, prav tako vsi vozniki izpolnjujejo pogoje, ki jih zahtevajo veljavni predpisi" (kot dokazilo, s katerim se izpolnjevanje omenjenega pogoja dokazuje, je naročnik predvidel izjavo " izpolnjen obrazec OBR-12),
" ponudnik mora predlagati seznam voznikov in angažiranih vozil (kot dokazilo, s katerim se izpolnjevanje omenjenega pogoja dokazuje, je naročnik predvidel seznam voznikov in vozil " izpolnjen obrazec OBR-13),
" ponudnik poda izjavo, da so vsi vozniki v rednem delovnem razmerju (kot dokazilo, s katerim se izpolnjevanje omenjenega pogoja dokazuje, je naročnik predvidel izjavo " izpolnjen obrazec OBR-14).

V 3. členu Navodil za izdelavo ponudbe (obrazci, nujni za pravilnost ponudbe) je naročnik nadalje določil, da mora za pravilnost ponudbe ponudnik med drugim predložiti tudi izpolnjen obrazec OBR-12 (izjava o tehničnih in kadrovskih sposobnostih ponudnika), izpolnjen obrazec OBR-13 (seznam voznikov in vozil) in izpolnjen obrazec OBR-14 (izjava o zaposlenem kadru), v zadnjem odstavku 3. točke razpisne dokumentacije pa je zaključil, da bo priznal sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje in predložili ustrezna dokazila.

Glede na doslej navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, v posledici opravljenega vpogleda pa je ugotovila, da se v njej nahajajo izpolnjeni, podpisani in žigosani obrazci OBR-12, OBR-13 in OBR-14. Na obrazcu OBR-13 je kot voznik minibusa navedena oseba R. Š., omenjena oseba pa je navedena tudi na obrazcu OBR-14 (izjava o zaposlenem kadru). S predložitvijo omenjenih dokazil je torej izbrani ponudnik sledil zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo (točka 1.) na drugi strani) zatrjuje, da oseba R. Š., ki bo ob upoštevanju ponudbe izbranega ponudnika vključena v izvajanje šolskih prevozov, po podatkih, s katerimi razpolaga, ni zaposlena "pri ponudniku oz. ni voznik ponudnika", je Državna revizijska komisija v nadaljevanju vpogledala v izjasnitev izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. V posledici omenjenega vpogleda je Državna revizijska komisija ugotovila, da izbrani ponudnik v njej (prvi odstavek na drugi strani) zatrjuje, da je oseba R. Š. zaposlena pri njem (in zagotovljena kot voznik minibusa), v dokaz svojih navedb pa prilaga fotokopijo potrdila o prijavi omenjene osebe po podlagi za zavarovanje 001. Skladno s Pravilnikom o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 37/2011 in popr.) šifra podlage za zavarovanje 001 na potrdilu o prijavi (pripadajočemu obrazcu M-1) v rubriki 15 predstavlja "osebe, ki so v delovnem razmerju v RS pri podjetju, zavodu, drugi organizaciji ali delodajalcu; pri podružnicah tujih poslovnih subjektov; izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije".

Ker omenjeno potrdilo o prijavi dokazuje le dejstvo zavezančeve prijave zavarovanca (v konkretnem primeru osebe R. Š.), ne pa dejstva, ali je zavarovanec (v konkretnem primeru oseba R. Š.) dne 28. 3. 2013, torej na dan poteka roka za prejem ponudb (razvidnega iz Splošnih določil razpisne dokumentacije in iz točke IV.3.4) obvestila o naročilu), ki je omenjenega dne potekel ob 12. uri, po podlagi za zavarovanje 001 na ZZZS še prijavljen (izbrani ponudnik bi namreč osebo R. Š. z obrazcem o odjavi, pripadajočim obrazcu M-2, lahko v tem času odjavil iz zavarovanja po podlagi za zavarovanje 001), je Državna revizijska komisija v nadaljevanju sledila dokaznemu predlogu vlagatelja in izvedla dokaz z opravo poizvedb "pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) glede okoliščine, ali je" oseba R. Š. zaposlena pri izbranem ponudniku. Ker morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari, upoštevaje specifičnost postopka oddaje javnega naročila, vsebinsko izpolnjevati pogoje v trenutku poteka roka za prejem oziroma predložitev ponudb, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pa je rok za prejem ponudb potekel dne 28. 3. 2013 ob 12. uri, je Državna revizijska komisija ZZZS zaprosila za podatek o tem, ali je bila oseba R. Š. dne 28. 3. 2013 na ZZZS (po šifri podlage 001) prijavljena v obvezno zdravstveno zavarovanje kot oseba, zaposlena pri izbranem ponudniku. Državna revizijska komisija je dne 18. 6. 2013 prejela dopis ZZZS, iz katerega (v prilogi "IZPIS OBVEZNIH ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ OSEBE") izhaja, da je bila oseba R. Š. na dan 28. 3. 2013 (po vrsti podlage 001) vpisana v evidenci o zavarovanih osebah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer je kot zavezanec naveden izbrani ponudnik.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da oseba R. Š., ki bo ob upoštevanju ponudbe izbranega ponudnika vključena v izvajanje šolskih prevozov, po podatkih, s katerimi razpolaga, ni zaposlena "pri ponudniku oz. ni voznik ponudnika", Državna revizijska komisija še ugotavlja, da naročnik obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe preveri najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila (prvi odstavek 77. člena ZJN-2).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je bila oseba R. Š. ob poteku roka za prejem ponudb zaposlena pri izbranem ponudniku, v posledici pa ponudbo izbranega ponudnika v predstavljenem delu označil za pravilno in popolno (19. oziroma 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2), kršil katero od določb ZJN-2 oziroma katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah tako tudi ni dokazal, da "je ponudnik v ponudbi (OBR. 13 in OBR. 14) navajal neresnične in napačne podatke".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (točka 2.) na drugi strani) kot naslednje zatrjuje, da je gospodarski subjekt (kot najemodajalec), ki naj bi izbranemu ponudniku (kot najemniku) v najem oddal "turistični avtobus za izvajanje storitev javnega naročila", v smislu določb ZJN-2 podizvajalec izbranega ponudnika, zato mora izpolnjevati pogoje iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2. Vlagatelj ob tem dodaja, da ima po neuradnih podatkih, ki jih je uspel pridobiti, omenjeni podizvajalec zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost oziroma davčne obveznosti, ki presegajo znesek 50,00 EUR, izbrani ponudnik pa zanj ni predložil niti izpolnjenih obrazcev OBR-2, OBR-10 in OBR-10a.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da gospodarskega subjekta (kot najemodajalca), ki naj bi izbranemu ponudniku (kot najemniku) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v najem oddal "turistični avtobus za izvajanje storitev javnega naročila", v smislu določb ZJN-2 (zlasti v smislu 15.a točke prvega odstavka 2. člena) ne gre šteti za podizvajalca izbranega ponudnika. Kot to pravilno ugotavlja že vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo (točka 2.) na drugi strani) je namreč predmet najema po najemni pogodbi z dne 1. 1. 2012 v ponudbi izbranega ponudnika (v nadaljevanju: najemna pogodba) vozilo, to je "turistični avtobus". Ker najemodajalec po najemni pogodbi za izbranega ponudnika ne bo izvajal storitev, ki so neposredno povezane s predmetom javnega naročila (storitev prevoza osnovnošolskih otrok v Občini Hoče-Slivnica), gospodarskega subjekta (kot najemodajalca), ki naj bi izbranemu ponudniku (kot najemniku) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v najem oddal "turistični avtobus za izvajanje storitev javnega naročila", v smislu določb ZJN-2 (zlasti v smislu 15.a točke prvega odstavka 2. člena) ne gre šteti za podizvajalca izbranega ponudnika. V predstavljenem smislu gre pritrditi tako naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na drugi strani) ugotavlja, da najemodajalec "ne izvaja nobene storitve, saj daje zgolj v najem vozilo", kakor tudi izbranemu ponudniku, ki v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na drugi strani) zatrjuje, da je podizvajalec "nekdo, ki bo izvajal prevoze osnovnošolskih otrok na določenih relacijah namesto nas", ter dodaja, da najemodajalec "tega ne izvaja, ampak v najem daje samo eno vozilo za potrebe izvajanja javnega naročila". Kot pravilno ugotavljata že naročnik (prvi odstavek na drugi strani odločitve o zahtevku za revizijo) oziroma izbrani ponudnik (druga stran izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo) gre v konkretnem primeru za sklicevanje na kapacitete drugega gospodarskega subjekta, ne glede na pravno naravo povezave z njim (v zvezi s tem primerjati tretji odstavek 45. člena ZJN-2).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika v predstavljenem delu označil za popolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2), kršil katero od določb ZJN-2 oziroma katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj namreč ni dokazal, da je gospodarski subjekt (najemodajalca), ki naj bi izbranemu ponudniku (kot najemniku) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v najem oddal "turistični avtobus za izvajanje storitev javnega naročila", v smislu določb ZJN-2 (zlasti v smislu 15.a točke prvega odstavka 2. člena) šteti za podizvajalca izbranega ponudnika, ki bi moral dokazati izpolnjevanje pogoja iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 in predložiti izpolnjene obrazce OBR-2, OBR-10 in OBR-10a. V posledici Državna revizijska komisija tudi ni izvedla dokaza s poizvedbami "pri pristojnih organih".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (točka 3.) na tretji strani) kot naslednje zatrjuje, da izbrani ponudnik za obdobje od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2016 nima zagotovljenega ne voznika (osebe R. Š.) in ne ustreznega števila prevoznih sredstev, saj je najemna pogodba sklenjena za določen čas in sicer do dne 31. 12. 2015 (ne pa do dne 30. 6. 2016).

Naročnikovo ravnanje je v izpostavljenem delu potrebno presojati z vidika 16. oziroma 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi s 45. členom ZJN-2, pa tudi z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Popolna je namreč tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), nepravilna je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa mora v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti ponudbe, ki niso popolne.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v prvem odstavku 9. člena Navodil za izdelavo ponudbe naročnik določil, da bo priznal sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja pogojev, navedenih v 3. točki razpisne dokumentacije, v 3. točki razpisne dokumentacije pa je (v smislu pravne relevantnosti za odločitev v predmetni zadevi) med drugim zapisal tudi naslednje pogoje za priznanje tehnične in/ali kadrovske sposobnosti:
" ponudnik mora biti "kadrovsko in tehnično sposoben izvesti javno naročilo v skladu z zahtevami naročnika, in sicer" tako, da "razpolaga z zadostnimi kapacitetami voznikov, ki bodo vključeni v šolske prevoze, prav tako vsi vozniki izpolnjujejo pogoje, ki jih zahtevajo veljavni predpisi" (kot dokazilo, s katerim se izpolnjevanje omenjenega pogoja dokazuje, je naročnik predvidel izjavo " izpolnjen obrazec OBR-12),
" vsa vozila, ki bodo vključena v šolske prevoze, morajo biti tehnično brezhibna, ustrezno opremljena in morajo izpolnjevati vse pogoje, ki jih zahtevajo veljavni predpisi za prevoze otrok, v izvajanje prevozov pa bodo vključena le vozila, ki bodo prilagojena vsakokratnim pogojem na cestišču (kot dokazilo, s katerim se izpolnjevanje omenjenega pogoja dokazuje, je naročnik predvidel izjavo " izpolnjen obrazec OBR-12),
" ponudnik mora biti sposoben nemudoma zagotoviti ustrezno nadomestno vozilo v primeru okvar in je v primeru odsotnosti voznika sposoben nemudoma zagotoviti nadomestnega voznika, tako da kljub okvari vozila ali odsotnosti voznika, šolski prevozi potekajo nemoteno in brez zamud (kot dokazilo, s katerim se izpolnjevanje omenjenega pogoja dokazuje, je naročnik predvidel izjavo " izpolnjen obrazec OBR-12),
" ponudnik mora predlagati seznam voznikov in angažiranih vozil (kot dokazilo, s katerim se izpolnjevanje omenjenega pogoja dokazuje, je naročnik predvidel seznam voznikov in vozil " izpolnjen obrazec OBR-13).

V 3. členu Navodil za izdelavo ponudbe (obrazci, nujni za pravilnost ponudbe) je naročnik nadalje določil, da mora za pravilnost ponudbe ponudnik med drugim predložiti tudi izpolnjen obrazec OBR-12 (izjava o tehničnih in kadrovskih sposobnostih ponudnika) ter izpolnjen obrazec OBR-13 (seznam voznikov in vozil), pri čemer je v zadnjem odstavku 3. točke razpisne dokumentacije zaključil, da bo priznal sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje in predložili ustrezna dokazila.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov ni zahteval, da bi morali v ponudbi predložiti dokazila, da bodo imeli ves čas izvajanja predmeta zadevnega javnega naročila na voljo ista sredstva za izvedbo naročila, ki so jih navedli v obrazcu OBR-13, niti ni določil, da bo ponudbo, ki omenjenih dokazil ne bo vsebovala, izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. V tem kontekstu je razumeti tudi zahtevo naročnika, po kateri je od ponudnikov zahteval, da so sposobni nemudoma zagotoviti ustrezno nadomestno vozilo v primeru okvar, v primeru odsotnosti voznika pa so sposobni nemudoma zagotoviti nadomestnega voznika, tako da kljub okvari vozila ali odsotnosti voznika šolski prevozi potekajo nemoteno in brez zamud. Poleg tega je naročnik od ponudnikov zahteval zgolj, da morajo predlagati seznam voznikov in angažiranih vozil, iz besede "predlagati" pa gre razumeti, da je seznam voznikov in angažiranih vozil zgolj predlagan, ne pa, da je potrjen oziroma dokončen. Ob doslej navedenem ne gre prezreti niti
" zatrjevanja izbranega ponudnika v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na tretji strani), da "[s]eveda" ["] "ni dvoma o podaljšanju pogodbe" ["] "predvsem za to, ker gre za povezano osebo". Vsebinsko enako v odločitvi o zahtevku za revizijo (3. točka na drugi strani) ugotavlja tudi naročnik,
" dejstva, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec OBR-12, v katerem je med drugim izjavil, da so vsa vozila, ki bodo vključena v šolske prevoze, tehnično brezhibna, ustrezno opremljena in izpolnjujejo vse pogoje, ki jih zahtevajo veljavni predpisi za prevoze otrok, ter da bodo v izvajanje prevozov vključena le vozila, ki bodo prilagojena vsakokratnim pogojem na cestišču.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da izbrani ponudnik za obdobje od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2016 nima zagotovljenega voznika (osebe R. Š.), saj je najemna pogodba sklenjena za določen čas in sicer do dne 31. 12. 2015 (ne pa do dne 30. 6. 2016), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predmet najema po najemni pogodbi z dne 1. 1. 2012 zgolj vozilo, to je "turistični avtobus", kar v posledici pomeni, da vsebina pogodbe z dne 1. 1. 2012 ne dokazuje zatrjevanja, da izbrani ponudnik za obdobje od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2016 nima zagotovljenega voznika, to je osebe R. Š. Kot ugotovljeno že doslej je bila oseba R. Š. na dan 28. 3. 2013 (po vrsti podlage 001) vpisana v evidenci o zavarovanih osebah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (ob tem je kot zavezanec naveden izbrani ponudnik), naročnik pa obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe tudi sicer preveri najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila (prvi odstavek 77. člena ZJN-2).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika v predstavljenem delu (kljub veljavnosti najemne pogodbe za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2015) označil za popolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2), kršil katero od določb ZJN-2 oziroma katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (točka 4.) na tretji strani) nadalje zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka, naročnik pa je kljub temu ni preveril, čeprav bi to (na podlagi določila prvega odstavka 49. člena ZJN-2) moral storiti in ponudbo izbranega ponudnika izločiti.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je neobičajno nizka tista ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti (21.a točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik mora v primeru, če meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, preveriti, ali je neobičajno nizka (prvi stavek prvega odstavka 49. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da se določilo 49. člena ZJN-2 nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki je (neobičajno) nizka oziroma vsebuje (neobičajno) nizko ceno, izločiti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub temu, da je nizka, oziroma kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila (v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije). Glavni namen postopka, normiranega v 49. členu ZJN-2, je v tem, da se ponudbe ponudnika, ki je nizka, ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, ne izloči iz postopka oddaje javnega naročila, ne da bi imel ponudnik, ki je takšno ponudbo predložil, možnost obrazložiti vsebino svoje ponudbe, ki naj bi se zdela neobičajno nizka. Določba 49. člena ZJN-2 je torej namenjena varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo, za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila", v posledici pa jo želi izločiti. V skladu z ZJN-2 ima naročnik pravico, da takšno ponudbo izloči, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, predpisanega v 49. členu ZJN-2, na podlagi naknadnih pojasnil ponudnika prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ceni (ponudbi) utemeljen. Preden naročnik neobičajno nizko ponudbo izloči, mora tako od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb.

Kot je Državna revizijska komisija poudarila že v več svojih sklepih, je odločitev o tem, ali bo pričel postopek ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe, predmet naročnikove avtonomne presoje, razen v primeru, ko je izpolnjen zakonski dejanski stan iz drugega stavka prvega odstavka 49. člena ZJN-2.

Kot izhaja iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila naročnik glede na njegove predhodno določene zahteve ni menil, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, v posledici pa tudi ni bil dolžan preveriti, ali je ta neobičajno nizka. Iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika namreč med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo na nekaterih relacijah prevozov odda prav izbranemu ponudniku, iz odločitve o zahtevku za revizijo pa je (v 4. točki) razbrati, da naročnik glede ponudbe izbranega ponudnika ni menil, da je neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila. Ker je (razen v primeru, ko je izpolnjen zakonski dejanski stan iz drugega stavka prvega odstavka 49. člena ZJN-2) odločitev o tem, ali bo na podlagi 49. člena ZJN-2 pričel s postopkom ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe, predmet naročnikove avtonomne presoje, je vlagateljeva zatrjevanja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ne morejo nadomestiti. V posledici Državna revizijska komisija tudi ni izvedla dokazov, katerih izvedbo v dokaz svojih zatrjevanj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo predlaga vlagatelj.

V konkretnem primeru ni izpolnjen niti zakonski dejanski stan iz drugega stavka prvega odstavka 49. člena ZJN-2, po katerem mora naročnik preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe. Omenjeno pravilo namreč velja le v primeru, če je naročnik (v postopku oddaje javnega naročila) prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe, iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika pa med drugim izhaja, da sta na "povabilo naročnika" ["] "prispeli dve (2) ponudbi, ki sta bili pravočasni in pravilno opremljeni". Vsebinsko enak zaključek izhaja tudi iz 5. točke Zapisnika o javnem odpiranju ponudb, številka 430-1/2013-016, z dne 28. 3. 2013.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko v navezavi na ponudbo izbranega ponudnika ni izvedel postopka, določenega v 49. členu ZJN-2, in ponudbe izbranega ponudnika po izvedbi omenjenega postopka ni izločil kot neobičajno nizke, kršil katero od določb ZJN-2 oziroma katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Ob doslej navedenem ne gre prezreti niti zatrjevanja naročnika v 4. točki odločitve o zahtevku za revizijo, po katerem sklicevanje vlagatelja "na višino cen, ki jih je ponudnik ponudil v okviru podobnega javnega naročila, za katerega je bil kasneje postopek zaradi spremembe relacij ustavljen, ni upravičeno. Prav tako ni primerna primerjava cen ponudnika, ki jih je le-ta ponudil v postopkih oddaje drugih javnih naročil za podobne storitve. Vsako javno naročilo je namreč specifično, prav tako je cena odvisna od vrste terena in logostične ureditve prevozov, tako, da tovrstna primerjava ni upravičena. Ponudnik je v svojem pojasnilu podal analizo cen iz katere izhaja, da za naročnika ne obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (točka 5.) na četrti strani) kot slednje zatrjuje, da so reference v ponudbi izbranega ponudnika neustrezne in nepravilne, naročnik pa jih v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne bi smel uporabiti. Vlagatelj ob tem dodaja, da v primeru, če do prenosa poslovanja "podizvajalca na ponudnika ni prišlo" in je izjava, priložena na obrazcu OBR-8, neresnična, napačna in zavajajoča, izbrani ponudnik nima referenc in bi bilo potrebno njegovo ponudbo izločiti, v primeru, da je do prenosa poslovanja "s podizvajalca na ponudnika dejansko prišlo", pa so reference "ponudnika oz. dejansko podizvajalca, neustrezne in nesprejemljive".

Naročnikovo ravnanje je v izpostavljenem delu potrebno presojati z vidika 16. oziroma 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi s 45. oziroma 77. členom ZJN-2, pa tudi z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Popolna je namreč tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), nepravilna je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa mora v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti ponudbe, ki niso popolne.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v prvem odstavku 9. člena Navodil za izdelavo ponudbe naročnik določil, da bo priznal sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja pogojev, navedenih v 3. točki razpisne dokumentacije, v 3. točki razpisne dokumentacije pa je (v smislu pravne relevantnosti za odločitev v predmetni zadevi) med drugim zapisal tudi naslednji pogoj za priznanje tehnične in/ali kadrovske sposobnosti: "Ponudnik je v zadnjih treh letih že izvajal podobne storitve, kot so predmet tega javnega naročila (prevoz osnovnošolskih otrok in mladine)" (v nadaljevanju: referenčni pogoj). Kot dokazila, s katerimi se izpolnjevanje citiranega pogoja dokazuje, je naročnik določil:
"Izjava in seznam najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov (OBR-8)" in "OBR-8a, ponudnik mora predložiti najmanj dve potrjeni referenci". Naročnik je pri tem dodal: "Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o storitvah, če je bil naročnik po ZJN-2, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov, ipd. oziroma če naročnik ni bil naročnik po navedenem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta".

V 3. členu Navodil za izdelavo ponudbe (obrazci, nujni za pravilnost ponudbe) je naročnik nadalje določil, da mora za pravilnost ponudbe ponudnik med drugim predložiti tudi izpolnjen obrazec (OBR-8) " Izjava o izvajanju podobnih del ter izpolnjen obrazec (OBR-8a) " Potrjene reference, v zadnjem odstavku 3. točke razpisne dokumentacije pa je zaključil, da bo priznal sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje in predložili ustrezna dokazila.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, v posledici pa je ugotovila, da
" je v njej predložen izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec OBR-8, v katerem izbrani ponudnik izjavlja, da je v zadnjih treh letih že izvajal storitve, ki so predmet tega javnega naročila,
" je v njej predložena izjava o prenosu poslovanja (ki jo v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj),
" je v njej predložena obvezna priloga "Seznam storitev", ki ga je bilo potrebno (kot izhaja iz pripravljenega vzorca obrazca OBR-8) napisati. V omenjenem seznamu je navedenih 60 referenčnih storitev izbranega ponudnika,
" so v njej predložene fotokopije treh pogodb o prevozih osnovnošolskih otrok,
" je v njej predloženih 60 fotokopij računov izbranega ponudnika,
" so v njej predložena 4 izpolnjena, podpisana in žigosana potrdila referenčnih naročnikov, s katerimi ti potrjujejo, da je izbrani ponudnik (kot izvajalec) za njih v obdobju od 1. 1. 2012 do 4. 3. 2013 izvajal storitve prevoza osnovnošolskih otrok.

Neodvisno od vprašanja, ali je ob upoštevanju določb Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 " ZGD-1) prišlo do prenosa poslovanja gospodarskega subjekta, ki naj bi (kot najemodajalec) izbranemu ponudniku (kot najemniku) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v najem oddal "turistični avtobus za izvajanje storitev javnega naročila", na izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil izjave, kot izhaja iz obrazca OBR-8, in najmanj dveh potrjenih referenc (na obrazcih OBR-8a), iz katerih izhaja, da je v zadnjih treh letih že izvajal podobne storitve, kot so predmet zadevnega javnega naročila (prevoz osnovnošolskih otrok in mladine). Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sicer sklicuje na (v prejšnjem odstavku že izpostavljeno) izjavo o prenosu poslovanja, vendar pa je iz dokumentacije v ponudbi izbranega ponudnika jasno razvidno, da izbrani ponudnik na obrazcu OBR-8 izjavlja, da je v zadnjih treh letih že izvajal storitve, ki so predmet tega javnega naročila. Omenjeno dejstvo dokazujejo fotokopije 60 računov izbranega ponudnika (ti se nanašajo na vsako od 60 referenčnih storitev izbranega ponudnika, navedenih v seznamu storitev) in 4 izpolnjena, podpisana in žigosana potrdila referenčnih naročnikov, s katerimi ti potrjujejo, da je izbrani ponudnik (kot izvajalec) za njih v obdobju od 1. 1. 2012 do 4. 3. 2013 izvajal storitve prevoza osnovnošolskih otrok. Poleg tega iz fotokopije pogodbe, sklenjene med izbranim ponudnikom in Občino Šentilj, izhaja, da je z njo izvajalec (izbrani ponudnik) za sklop 10 v izvedbo prevzel storitve prevoza osnovnošolskih otrok v omenjeni občini za šolsko leto 2012/2013.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne konkretizira, katere od referenčnih storitev, kot izhajajo iz seznama storitev, ki ga je bilo potrebno (ob upoštevanju pripravljenega vzorca obrazca OBR-8) napisati in predložiti v ponudbi, naj bi izbrani ponudnik (kljub temu, da je izbrani ponudnik izdal račun za opravljene storitve) morebiti dejansko ne izvedel. Vlagatelj dejstvo, da naj bi izbrani ponudnik v svoji ponudbi (na obrazcu OBR-8) podal neresnično, napačno in zavajajočo izjavo, dokazuje zgolj z izjavo o prenosu poslovanja, ta pa vlagateljevih zatrjevanj do te mere, da bi bilo mogoče zaključiti, da izbrani ponudnik kljub vsem ostalim predloženim dokazilom ni izkazal dveh potrjenih referenc (v smislu referenčnega pogoja), ne dokazuje vsaj iz razloga, ker se nanaša na prevoze osnovnošolskih otrok zgolj v obdobju do 30. 6. 2012, ne pa tudi na prevoze osnovnošolskih otrok v kasnejših obdobjih. Iz seznama storitev, ki je priložen v ponudbi izbranega ponudnika, pa izhaja, da so bile storitve nekaterih prevozov otrok izvedene tudi v mesecu juliju 2012 (v zvezi s tem pogledati rubriko "Zap. št." v točkah 35 in 36), v mesecu avgustu oziroma mesecu septembru 2012 (v zvezi s tem pogledati rubriko "Zap. št." v točkah od 37 do 44 in 46), v mesecu oktobru 2012 (v zvezi s tem pogledati rubriko "Zap. št." v točkah 45 in od 47 do 53), v mesecu decembru 2012 (v zvezi s tem pogledati rubriko "Zap. št." v točki 54), pa tudi v letu 2013 (v zvezi s tem pogledati rubriko "Zap. št." v točkah od 55 do 58 in 60 ter 61). Tudi iz vsakega od štirih izpolnjenih, podpisanih in žigosanih potrdil referenčnih naročnikov, s katerimi ti potrjujejo, da je izbrani ponudnik (kot izvajalec) za njih izvajal storitve prevoza osnovnošolskih otrok, izhaja, da zajemajo obdobje od 1. 1. 2012 do 4. 3. 2013, med drugim torej tudi obdobje od 1. 7. 2012 do 4. 3. 2013, ki v izjavi o prenosu poslovanja ni zajeto.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (drugi odstavek na peti strani zahtevka za revizijo), da (verodostojna) referenca "ne more biti potrdilo, ki ga "sam sebi" izda naročnik javnega naročila", Državna revizijska komisija ugotavlja, da referenčna potrdila v ponudbi izbranega ponudnika niso izdana "sama sebi", temveč so izdana izvajalcu (izbranemu ponudniku). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Glede na navedeno torej ni bistveno, ali naročnik referenčno potrdilo izda ponudniku za potrebe postopka oddaje svojega javnega naročila ali za potrebe postopka oddaje javnega naročila kakega drugega naročnika, temveč je bistven temeljni posel, katerega (uspešna) izvedba se z referenčnim potrdilom potrjuje. Vlagateljevo razumevanje referenc bi namreč lahko privedlo do situacije, ko bi ponudnik za nekega naročnika na primer uspešno izvedel večje število referenčnih storitev, s čimer bi izkazal, da je sposoben izvesti javna naročila v zahtevanem obsegu in kvaliteti, po drugi strani pa teh referenc ne bi mogel uveljavljati v postopku oddaje javnega naročila referenčnega naročnika zgolj iz razloga, ker je referenčno potrdilo potrdil ta referenčni naročnik. Takšno razumevanje referenc je v nasprotju z njihovim temeljnim namenom, pa tudi v nasprotju z načeli, na katerih temelji javno naročanje (5. člen ZJN-2). V tem smislu vlagatelju ne gre pritrditi niti v njegovem zatrjevanju (drugi odstavek na peti strani zahtevka za revizijo), da je v konkretnem primeru referenca "naročnika javnega naročila" ["] "neustrezna, nepravilna in nedopustna, saj ne omogoča objektivne presoje kvalitete, strokovnosti in korektnosti storitev ponudnika".

Ob doslej ugotovljenem prav tako ne gre prezreti dejstva, da niti enega od štirih referenčnih potrdil, s katerimi se potrjuje dejstvo, da je izbrani ponudnik za referenčne naročnike v obdobju od 1. 1. 2012 do 4. 3. 2013 izvajal storitve prevoza osnovnošolskih otrok, ni potrdil naročnik, ki izvaja postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil najmanj dve potrjeni referenci, ki dokazujeta, da je v zadnjih treh letih že izvajal podobne storitve, kot so predmet zadevnega javnega naročila (prevoz osnovnošolskih otrok in mladine), v posledici pa ponudbe izbranega ponudnika iz omenjenega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb ZJN-2 oziroma katero od določb razpisne dokumentacije.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

V povezavi z delom vlagateljevega pravovarstvenega predloga, da se "obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika spremeni tako, da se kot najugodnejši ponudnik izbere vlagatelj zahtevka", pa tudi v povezavi z delom pravovarstvenega predloga, da se ponudbo izbranega ponudnika izloči kot nepopolno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta (po vsebini) postavljena naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. V posledici navedenega Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v vsebini izpostavljenih delov pravovarstvenega predloga ni obravnavala.

V navezavi na vlagateljev predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila (podan na podlagi prvega odstavka 19. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dne 7. 5. 2013 sprejel sklep številka 430-1/2013-028, 029, s katerim je predlogu vlagatelja, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje zadevnega javnega naročila, ugodil in postopek oddaje predmetnega javnega naročila zadržal do pravnomočnosti odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o vloženem zahtevku za revizijo. Ker je torej naročnik na podlagi (1. alinee) drugega odstavka 19. člena ZPVPJN s sklepom že sam zadržal nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, o čemer je obvestil tudi vlagatelja (omenjeni sklep je bil vlagatelju oziroma njegovemu pooblaščencu vročen dne 8. 5. 2013), Državna revizijska komisija o omenjenem predlogu vlagatelja ni odločala (drugi odstavek 19. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da "se v breme naročnika naloži plačilo stroškov odvetniškega zastopanja vlagatelja zahtevka".

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prvi stavek tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 21. 6. 2013


Predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
" OBČINA HOČE " SLIVNICA, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče
" Odvetniška pisarna Ketiš, Janžekovič in partnerji, d. o. o., Ulica Vita Kraigherja 8, 2000 Maribor
" TAJHMAN TURIZEM, d. o .o., Ulica talcev 24, 2000 Maribor
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu

Natisni stran