018-122/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega "Vzpostavitev sistema za elektronsko izpolnjevanje in pošiljanje podatkov iz ribolovnih ladijskih dnevnikov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Zaslon Telecom d.o.o., Brnčičeva 13, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Završek o.p., d.o.o., Kotnikova ulica 33, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.06.2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Odločitev o oddaji naročila št. 430-305/2012, z dne 14.03.2013.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 1.452,12 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 17.12.2012, pod št. objave JN 13574/2012.

Naročnik je dne 14.03.2013 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Premisa d.o.o., Kidričeva 66 a, Škofja loka (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in (ob upoštevanju vseh štirih meril za ocenitev ponudb) najugodnejša.

Vlagatelj je z dopisom z dne 15.03.2013 zahteval vpogled v ponudbe vseh sodelujočih ponudnikov. Vpogled je bil opravljen dne 20.03.2013, o čemer je sestavljen zapisnik.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 27.03.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se odločitev naročnika razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj pojasnjuje način uporabe meril in navaja njihove ponderje ter zatrjuje, da naročnik na podlagi meril ni izbral ekonomsko najugodnejše ponudbe. S tem je kršil v razpisni dokumentaciji določen kriterij za izbiro, saj je bil izbran ponudnik, katerega cena za skoraj 100 % presega ceno vlagatelja. Ob uporabi ponderjev je bil izbran ponudnik, ki je ponudil ceno v višini 46.811,80 EUR, ki je za 22.985,80 EUR višja od cene, ki jo je ponudil vlagatelj. Vlagatelj navaja, da naročnik ni predvidel, da ob takšnem načinu točkovanja lahko pride do anomalij, zlasti v primeru, če eden izmed ponudnikov pri določeni postavki ponudi ceno, ki je nerazumno nizka in za katero je mogoče sklepati, da obstaja utemeljen dvom, da bi lahko ponudnik za takšno ceno sploh izvedel razpisana dela. V konkretnem primeru, pojasnjuje vlagatelj, je do takšne situacije prišlo pri ponudniku Iskra sistemi d.d., ki je pri postavki vzdrževanja programske opreme ponudil ceno v višini 1,00 EUR in zato prejel 25 točk. Ostali ponudniki, ki so ponudili realne cene vzdrževanja (vlagatelj je ponudil ceno v višini 4.608,00 EUR), pa niso prejeli nobene točke. Ker ponder pri tej postavki (Vzdrževanje) znaša 25 točk, je cena v višini zgolj 1,00 EUR bistveno vplivala na ocenjevanje in na končni vrstni red med ponudniki. Ker naročnik ni izločil ponudbe z nesorazmerno nizko ceno, je bila izbrana ponudba, ki je za skoraj 100 % presegala vlagateljevo ceno. Naročnik je skladno z 49. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) dolžan preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb ter za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe in če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. V konkretnem primeru je naročnik prejel sedem pravočasnih ponudb, pri čemer je ponudba Iskra sistemi d.d. pri postavki Vzdrževanje za 99,98 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe (ta ponudba je vlagateljeva, ki je v tej postavki ponudil ceno v višini 4.608,00 EUR). S tem je naročnik kršil določilo prvega odstavka 49. člena ZJN-2 ter načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Če bi naročnik ponudbo družbe Iskra sistemi d.d., izločil, bi vlagatelj po tej postavki dobil 25 točk in bi se uvrstil na prvo mesto. Naročnik bi s tem dejansko izbral najugodnejšo ponudbo in s tem prihranil 22.985,80 EUR proračunskih sredstev. Vlagatelj še pojasnjuje, da programska oprema potrebuje vzdrževanje, najmanj z nadgradnjami in da znesek vzdrževanja za dobo dveh let ne more znašati le 1,00 EUR. Zlasti zato, ker gre za programsko opremo, ki se nahaja na štirih ladjah in potrebuje dnevno komunikacijo s servisnim centrom. Nenazadnje je naročnik že sam določil število ur, ki so predvidene za redno vzdrževanje aplikacije, ponudnik Iskra sistemi d.d. pa je (na podlagi naročnikovih navodil) navedel število ur (291) in ceno ene vzdrževalne ure (35,00 EUR), s čimer je nakazal dejanski razvojni vložek v vrednosti 12.180,00 EUR z DDV. Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik predložil referenčno potrdilo za projekt UKC - BIS, ki naj bi ga izvedel podizvajalec Comtrade d.o.o. (v 100 % deležu), zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti kot nepopolno. Vlagatelj navaja, da referenca Pošte Slovenije d.d. ne izpolnjuje časovnega kriterija, saj je iz referenčnega potrdila razvidno, da se je projekt izvajal do 01.08.2009. Iz potrjenega referenčnega posla za projekt UKC - BIS pa tudi ni razvidno, ali izpolnjuje vse zahteve iz točke b razpisne dokumentacije. Naročnik je potrdil le naslednji opis - načrtovanje in implementacija spletnega servisa za komunikacijo podsistemov, ki omogoča sočasno delo vsaj 1.000 uporabnikom. Ker je iz vloge izbranega ponudnika v zvezi s tem evidentno, da je v potrditev predložil le en dokument in brez vednosti referenčnega naročnika dodal tudi drugega (na katerega je dopisal celotno funkcionalnost, ki je bila zahtevana), bi moral naročnik zahtevati, da potrjevalec reference potrdi tudi dodatno predložen dokument. Vlagatelj zatrjuje tudi, da naročnik prav tako ne bi smel upoštevati reference ponudnika Iskra sistemi d.d. (reference referenčnega naročnika O1S, trgovina s pisarniškim materialom in opremo d.o.o.), saj referenčni projekt ni izpolnil zahteve po dvostranskem preverjanju identitete na podlagi digitalnih certifikatov).

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 05.04.2013, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik navedbam nasprotuje in zatrjuje, da je referenčno potrdilo za projekt UKC - BIS izvedel (v 100 % deležu) sam, in sicer kot podizvajalec podjetja Comtrade d.o.o., kar izhaja iz potrdila referenčnega naročnika. V zvezi z referenco, ki jo je izdelal za Pošto Slovenije izbrani ponudnik pojasnjuje, da je projekt še vedno v teku, saj ga nenehno nadgrajuje, pri čemer uporablja tehnologije, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji. Ob referenci so poleg tega navedeni vsi potrebni podatki, tako da bi lahko naročnik referenco tudi preveril. Tudi sicer je naročnik zahteval zgolj eno referenco, izbrani ponudnik pa je ponudil dve. Izbrani ponudnik zagotavlja, da referenčna potrdila v celoti izkazujejo ustreznost referenc in navaja, da so ju referenčni naročniki pripravljeni potrditi. Izbrani ponudnik še navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno zapisal kako bo podeljeval točke in kaj pomeni ekonomsko najugodnejša ponudba. Vsak ponudnik je lahko svoje stroške razporedil v obdobje trajanja projekta po lastni presoji in z lastno oceno tveganja. Naročnik je opisal sistem točkovanja, zato so očitki o anomalijah in špekulacijah neutemeljeni. Ker je skupna ponudbena cena ponudnika Iskra sistemi d.d. peta po vrsti, ni mogoče govoriti o neobičajno nizki ceni. V kolikor bi že obravnavali neobičajno nizke ponudbe, bi pri tem lahko obravnavali prav vlagateljevo ponudbo, saj celoten projekt, ki traja dve leti, ponuja zgolj za 23.826,00 EUR, medtem ko naslednja skupna ponudbena cena znaša 39.988,20 EUR. Izbrani ponudnik navaja, da se je naročnik s postavljenim sistemom točkovanja zavaroval pred neobičajno nizkimi ponudbami, saj upošteva celotno obdobje izvajanja projekta in ne samo razvoj.

Naročnik je s sklepom št. 430-305/2012, z dne 08.04.2013, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik navaja, da je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na merila za izbiro najugodnejše ponudbe brezpredmeten, saj ga skladno z ZPVPJN ni mogoče vložiti po odločitvi o oddaji naročila. Naročnika preseneča, da je vlagatelj šele po vpogledu v ponudbe ugotovil, da so merila diskriminatorna. Naročnik navaja, da se oddaja predmetno javno naročilo v celoti in ne po posameznih sklopih. Zato so pomembne le skupne ponudbene cene in ne cene posameznih postavk. Naročnik pojasnjuje, da je prejel sedem pravočasnih ponudb. Najvišjo ponudbeno ceno je ponudil ponudnik Ema d.o.o., Ljubljana (v višini 365.400,00 EUR z DDV), najnižjo pa vlagatelj (23.826,00 EUR z DDV). Ponudbene cene ostalih ponudnikov se gibajo od 39.988,20 EUR z DDV do 103.936,30 EUR z DDV. Naročnik navaja, da znaša ocenjena vrednost 71.500,00 EUR brez DDV, kar pomeni, da je ponudba z najvišjo ponudbeno ceno nesprejemljiva. Ta cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, poleg tega je tudi višja od cen za tovrstne storitve na trgu. Naročnik zavrača tudi vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na reference. Naročnik pojasnjuje, da si naročnik referenčni projekt UKC - BIS napačno tolmači. Naročnik pojasnjuje, da je bilo pri preverjanju te reference ugotovljeno, da je nosilec referenčnega posla družba Comtrade d.o.o., podizvajalec, ki je v 100 % deležu načrtoval, izdelal in implementiral centralni bolnišnični informacijski sistem, pa je izbrani ponudnik. Vrednost izvedbe je znašala 260.746,80 EUR. Naročnik tudi navaja, da je pri referenčnem naročniku preveril vse navedbe, ki jih je izbrani ponudnik vpisal v tabelo 3b Priloge 2 in da so bile potrjene tako vrednost in opis del kot tudi datum začetka in končanja del. Naročnik je pri referenčnemu naročniku (Pošta Slovenije d.o.o., Maribor) preveril tudi drugo referenco in ugotovil, da je bila pogodba št. 9900005512 (za izvedbo nadgradenj aplikacije e-Fakturiranje) sklenjena 23.02.2012, kar pomeni znotraj zahtevanega časovnega obdobja. Naročnik pojasnjuje, da je v skladu z določilom točke b drugega odstavka 41. člena ZJN-2 preveril popolnost ponudbe, ki je bila ocenjena kot najugodnejša. Ker se je izkazalo, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, ni imel razloga niti zakonske obveznosti za preverjanje popolnosti ponudb vseh preostalih ponudnikov.

Naročnik je z vlogo št. 430-305/2012, z dne 08.4.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 10.04.2013 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 16.04.2013), opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj navaja, da merila ne bi bila diskriminatorna, če bi naročnik spoštoval temeljne zahteve ZJN-2 in izločil ponudbo, ki je pri posamezni postavki cene vključevala neobičajno nizko ceno, kar je ob uporabi ponderjev povzročilo nesorazmerno razporeditev točk med ostale ponudnike. Vlagatelj pred oddajo javnega naročila ni mogel vedeti, da se bo naročnik posluževal diskriminatornih praks z namenom opravičevanja izbire dvakrat dražje ponudbe. Naročnik ni argumentiral dejstva, da je s svojo izbiro oškodoval državni proračun in da je njegova odločitev v nasprotju s smotrno porabo javnih sredstev. Naročnik nima ne tehničnega, ne ekonomskega in tudi ne vsebinskega interesa za izbiro dvakrat dražjega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da bi pripravil tehnično in vsebinsko popolnoma enako rešitev, ki bi bila skladna z vsemi zahtevami, le da bi bila za cca 50 % ugodnejša. Vlagatelj še navaja, da je pri referenčnem naročniku osebno preveril korektnost reference UKC- BIS, pri čemer je ugotovil, da pri tem projektu ni bila zahtevana (implementirana in preverjena) uporaba SSL protokola. Ker je naročnik zahteval uporabo SSL protokola z dvostranskim preverjanem identitete na podlagi digitalnih certifikatov, te zahteve pa referenčni projekt ne vsebuje, bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti in proti njemu, zaradi navajanja zavajajočih podatkov, sprožiti ustrezne postopke. Vlagatelj še navaja, da so vse ponudbe vplivale na rezultate izbire, zato je naročnik dolžan preveriti njihovo popolnost. S tem, ko tega ni storil, tudi ni izločil ponudb, ki so bile nepopolne, kar je imelo za posledico, da je prišlo do zatrjevanih kršitev 77. in 41. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je dne 08.05.2013 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je z dopisoma št. 018-122/2013-4 in 018-122/2013-5 (z dne 20.05.2013) referenčna naročnika - to je Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana in Pošto Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor pozvala k pojasnilu referenčnih potrdil. Državna revizijska komisija je zahtevani pojasnili prejela dne 31.05.2013 in ju dne 03.06.2013 posredovala naročniku, vlagatelju in izbranemu ponudniku. Prvi referenčni naročnik je pojasnil, da funkcionalnosti SSL protokol z dvostranskim preverjanjem identitete na podlagi digitalnih certifikatov niso zahtevali niti je ne uporabljajo. Drugi referenčni naročnik je pojasnil, da je bilo referenčno potrdilo izdano na podlagi opravljenih del po pogodbi št. 99000002808/JNB in da je bila po tej (osnovni) pogodbi aplikacija e-fakturiranje implementirana in projekt e-fakturiranje zaključen. Referenčni naročnik je predložil tudi štiri pogodbe in navedel, da se vsa ostala dela nanašajo na nadgradnje in na vzdrževanje sistema po potrebah, ki so se pojavile kasneje v fazi uporabe aplikacije in niso bila zajeta v prvotnem naročilu.

Državna revizijska komisija je dne 05.06.2013 od izbranega ponudnika prejela vlogo, v kateri je (med drugim) pojasnil, da njegov spletni servis teče znotraj Microsoft Internet Information Services, ki SSL protokol ponuja kot standardno možnost (http://www.iis.net/home).

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da način uporabe meril in njihovih ponderjev ne omogočajo izbire (dejansko) najugodnejše ponudbe in da je bil zato izbran ponudnik, ki je ponudil za skoraj 100 % višjo ceno od vlagateljeve. Vlagatelj v zvezi s tem tudi zatrjuje, da je neobičajno nizka cena ene izmed razpisanih storitev, ki jo je ponudil četrouvrščeni ponudnik, odločilno vplivala na izbiro. Vlagatelj tudi navaja, da sta ponudbi izbranega ponudnika in četrtouvrščenega ponudnika nepravilni in nepopolni iz razloga, ker nista izpolnili vseh referenčnih zahtev.

ZPVPJN v četrtem odstavku 25. člena določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je bil vlagatelj z načinom uporabe meril in z njihovimi ponderji seznanjen že 17.12.2012, ko je naročnik na Portalu javnih naročil objavil obvestilo o javnem naročilu. Državna revizijska komisija je ob upoštevanju procesnega pravila iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN zato dolžna zaključiti, da je imel vlagatelj možnost in dolžnost, da (v kolikor je menil, da merila niso oblikovana v skladu z zakonom) vloži zahtevek za revizijo najkasneje do poteka roka, ki je bil določen za oddajo ponudb. Ker tega ni storil, niti ni dokazal, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom, je potrebno šteti, da so te navedbe v smislu določil ZPVPJN formalno prepozne in jih ni več mogoče obravnavati.

Prav tako je potrebno naročniku pritrditi v tem, da je pri ponudbah, danih za predmetno javno naročilo, lahko relevantna le ponudbena cena kot celota. Zgolj končna skupna ponudbena cena, podana s strani sodelujočih ponudnikov v posameznem postopku oddaje javnega naročila, je namreč pokazatelj trenutnih tržnih razmer na relevantnem trgu, upoštevajoč vse zahteve, ki jih je v zvezi s tem postavil naročnik. V konkretnem primeru predstavlja predmet javnega naročila vzpostavitev sistema za elektronsko izpolnjevanje, njegovo dvoletno vzdrževanje in pošiljanje podatkov iz ribolovnih ladijskih dnevnikov. Ponujene cene vseh treh navedenih storitev naročnik vrednoti v okviru treh meril za ocenitev ponudb (1. Vzpostavitev aplikacije - skupni znesek za razvoj aplikacije z DDV s 50 % ponderjem, 2. Redno vzdrževanje aplikacije za 2 leti - skupni znesek za vzdrževanje aplikacije z DDV s 25 % ponderjem in 3. Prenos enega celotnega ladijskega dnevnika na relaciji ribiško plovilo FMC - cena za prenos enega celotnega ladijskega dnevnika na relaciji ribiško plovilo - FMC z DDV z 20 % ponderjem). Pri četrtem merilu je naročnik namenil (največ) 5 točk tistim ponudnikom, ki ne bodo predvideli novih strojnih zahtev oziroma ne bodo predvideli strojnih zahtev izven tistih, ki jih je naročnik navedel v točkah 7.1.2, 7.2.2, 7.3.2 in 7.4.2 Projektne naloge št. 430-305/2012. Nabava strojne opreme bo, kot izhaja iz naročnikove projektne naloge, predmet ločenega postopka oddaje javnega naročila, ki bo izveden po zaključku obravnavanega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je torej v obravnavanem primeru napovedel, da bo ponudbe vrednotil na podlagi treh cenovnih in enega necenovnega merila.

ZJN-2 ureja institut neobičajno nizke ponudbe v 49. členu. Ta naročniku omogoča, da zavrne ponudbo, za katero meni, da je neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve. Vendar mora naročnik, preden takšno ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in jih je naročnik predhodno določil in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na ekonomičnost načina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve, izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev, izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik, skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga in možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.

Ker se vlagateljev očitek nanaša na (domnevno prenizko) vrednost le ene izmed razpisanih storitev in na ponudnika, ki se je glede na skupno vrednost vseh treh razpisanih storitev (izmed skupaj sedmih sodelujočih ponudnikov) uvrstil šele na peto mesto (oziroma z upoštevanjem uporabe vseh štirih meril na četrto mesto), mu Državna revizijska komisija ni mogla slediti.

Vlagatelj tudi očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna iz razloga, ker izbrani ponudnik ni izpolnil vseh referenčnih zahtev.

Naročnik je na 5. strani razpisne dokumentacije (Ponudbena dokumentacija, pogoji za ugotavljanje sposobnosti, pogoji za izbiro ponudbe in merila), in sicer v 11. točki III. poglavja (Merila za izbiro ponudbe) navedel:

"Reference ponudnika

a) Ponudnik je uspešno izvedel vsaj eno referenčno aplikacijo s področja tri nivojske arhitekture v zadnjih treh letih. Za vsebinsko primerljivo referenčno aplikacijo šteje rešitev, izvedena v tri nivojski arhitekturi s podatkovno bazo ORACLE.

b.) Ponudnik je uspešno izvedel vsaj eno referenčno aplikacijo s področja spletnih servisov in povezovanja z zunanjimi viri v zadnjih treh letih. Za vsebinsko primerljivo referenčno aplikacijo šteje rešitev, ki uporablja:
- uporabo DEH (Data Exchange Highway) v lasti Evropske komisije
- uporabo SSL protokola z dvostranskim preverjanjem identitete na podlagi digitalnih certifikatov. Vrednost referenčnega posla ne sme biti manjša od polovice ponudbene vrednosti.

c.) Ponudnik je uspešno izvedel vsaj eno referenčno aplikacijo in/ali vzdrževanje programske opreme za podporo kmetijski politiki v zadnjih petih letih. Vrednost referenčnega posla ne sme biti manjša od polovice ponudbene vrednosti.

Referenčno potrdilo mora biti izpolnjeno, datirano, žigosano in podpisano s strani naročnika referenčnega dela. Naročnik si do izdaje odločitve o oddaji javnega naročila pridržuje pravico do preverjanja predloženih referenčnih potrdil pri naročniku referenčnih del.

Dokazilo: Izpolnjena, datirana, žigosana in podpisana Priloga 2 (Prijava - Reference ponudnika)."

Spor med naročnikom in vlagateljem se nanaša na referenčno zahtevo iz točke b.). Iz citiranega dela razpisne dokumentacije izhaja, da so morali ponudniki izkazati, da so uspešno izvedli vsaj eno referenčno aplikacijo s področja spletnih servisov in povezovanja z zunanjimi viri. Referenčni projekt se je moral nanašati na obdobje zadnjih treh let in biti izkazan vsaj v polovični vrednost dane ponudbe. Za vsebinsko primerljivo referenčno aplikacijo šteje referenčno delo, ki uporablja 1. DEH (Data Exchange Highway) v lasti Evropske komisije in 2. SSL protokol z dvostranskim preverjanjem identitete na podlagi digitalnih certifikatov.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je v tem segmentu predložil dve referenčni potrdili. Prvo referenčno potrdilo je (z vsemi zahtevanimi podatki) potrdil referenčni naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana in se nanaša na referenco UKC - BIS (Spletni servis za podsisteme), drugo referenčno potrdilo pa je podpisal in žigosal referenčni naročnik Pošta Slovenije d.o.o., Maribor in se nanaša na referenčni projekt EFA - elektronsko fakturiranje. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik z nobeno izmed navedenih referenc ni (v celoti) izpolnil naročnikov referenčnih zahtev iz citirane točke b).

V zvezi z referenco UKC - BIS (Spletni servis za podsisteme) vlagatelj zatrjuje, da navedenega referenčnega projekta ni izvedel izbrani ponudnik ter da referenčna zahteva tudi po vsebini ne ustreza postavljeni zahtevi naročnika. Kot namreč zatrjuje vlagatelj, je sporni referenčni projekt izvedla družba Comtrade d.o.o., referenca pa tudi ni izpolnila naročnikove zahteve po uporabi SSL protokola z dvostranskim preverjanjem identitete na podlagi digitalnih certifikatov. Iz predložene dokumentacije je razvidno, da je referenčni projekt v celoti izdelal (in implementiral) izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija pa se strinja z vlagateljem v tem, da izbrani ponudnik s predloženo referenco ni zadostil naročnikovi zahtevi po uporabi SSL protokola z dvostranskim preverjanjem identitete na podlagi digitalnih certifikatov. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje izbranemu ponudniku v tem, da ponujen spletni servis teče znotraj Microsoft Internet Information Services, ki kot standardno možnost ponuja tudi protokol SSL (http://www.iis.net/home). Ker pa iz dodatnih pojasnil referenčnega naročnika, ki jih je Državna revizijska komisija prejela tekom revizijskega postopka, izhaja, da referenčni naročnik te funkcionalnosti (SSL protokola z dvostranskim preverjanjem identitete na podlagi digitalnih certifikatov) v okviru sporne reference ni zahteval, niti je ne uporablja (kar pomeni, da tudi ni bila preizkušena), predložena referenca ne ustreza (vsem) zahtevam naročnika.

Pač pa vlagatelj v obravnavanem delu zahtevka za revizijo ni uspel dokazati, da so podatki, ki izhajajo iz referenčnega potrdila neresnični in zavajajoči v smislu 77. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija namreč ocenjuje, da so podatki, ki izhajajo iz omenjenega referenčnega potrdila zgolj posledica lastne interpretacije obstoječih dejstev. Dejstvo je namreč, da (kot že izhaja iz te obrazložitve) s strani izbranega ponudnika ponujen spletni servis teče znotraj Microsoft Internet Information Services, ki protokol SSL ponuja kot standardno možnost. Navedeno je Državna revizijska komisija preverila s pomočjo spletnih strani, na katere jo je usmeril izbrani ponudnik (http://en.wikipedia.org/wiki/OSI in http://www.iis.net/home).

Izbrani ponudnik je v spornem segmentu ponudil tudi referenčni projekt EFA - elektronsko fakturiranje, ki ga je izdelal za referenčnega naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Maribor. Iz referenčnega potrdila izhaja, da je bil projekt v teku od 17.03.2008 do 01.08.2009 (rubrika "Obdobje izvajanja projekta"). Vlagatelj očita naročnika, da naveden referenčni projekt ni izpolnil s strani naročnika postavljenega časovnega kriterija, saj se ne nanaša na obdobje zadnjih treh let. Da je bil naveden referenčni projekt zaključen izven zahtevanega časovnega obdobja, je razvidno tudi iz pojasnil referenčnega naročnika, ki jih je Državna revizijska komisija prejela tekom revizijskega postopka. Naročnik je referenčno potrdilo potrdil in navedel, da je bila aplikacija e-fakturiranje (po pogodbi št. 9900002808/JNB, ki je bila sklenjena dne 17.03.2008) implementirana in projekt zaključen v letu 2009. Naročnik je tudi navedel, da se vsa ostala dela po predloženih pogodbah nanašajo na nadgradnje in na vzdrževanje sistema in da se je potreba po teh delih pojavila kasneje oziroma šele v fazi uporabe aplikacije. Čeprav iz navedene pogodbe št. 9900002808/JNB, z dne 17.03.2008 in aneksa k njej, ki je bil sklenjen dne 22.07.2008, izhaja, da naj bi bila vsa dela zaključena najkasneje do 31.12.2008 (kamor ni vštetih osem dni, predvidenih za izobraževanje delavcev referenčnega naročnika, ki naj bi bilo zaključeno v osmih dneh po uspešni instalaciji) pa je očitno, da so bila vsa dela po tej pogodbi zaključena izven zahtevanega triletnega obdobja (oziroma je bil referenčni projekt zaključen najkasneje do 01.08.2009).

Ker izbrani ponudnik s predložitvijo referenc ni izkazal izpolnjevanja obravnavanega referenčnega pogoja, je Državna revizijska komisija navedbam vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo sledila. Naročnik bi bil ponudbo izbranega ponudnika posledično dolžan izločiti kot nepravilno (prvi odstavek 80. člena ZJN-2 v povezavi s 16. in 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ker tega ni storil, temveč je izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo, je s tem ravnal v neskladju z navedenimi določili ZJN-2, Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-305/2012, z dne 14.03.2013, pa je posledično nezakonita.

Državna revizijska komisija pa ni obravnavala očitka, ki se nanaša na domnevno nepravilnost ponudbe četrto uvrščenega ponudnika. Iz odstopljene dokumentacije je namreč razvidno, da je naročnik v obravnavanem primeru, v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2, preveril zgolj popolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju vsega navedenega, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila in je izpodbijano odločitev razveljavila.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. V primeru izdaje nove odločitve o oddaji javnega naročila mora naročnik, v skladu z določili 80. člena ZJN-2, zagotoviti popolnost izbrane ponudbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Določilo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 468,12 EUR, odvetniško nagrado v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 s spremembami) in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na odvetniško nagrado, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 20 % DDV, vse skupaj v znesku 1.452,12 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 17.06.2013


predsednica senata: Sonja Drozdek Šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Završek o.p., d.o.o., Kotnikova ulica 33, Ljubljana
- Premisa d.o.o., Kidričeva 66 a, Škofja loka
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- arhiv - tu

Natisni stran