018-172/2013 Občina Rače - Fram

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata in mag. Maje Bilbija ter Sonje Drozdek Šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izgradnja vrtca Fram - dobava in montaža kuhinje", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GORENJE GTI, trgovina, inženiring, d.o.o., Partizanska cesta 12, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Občina Rače " Fram, Grajski trg 14, Rače (v nadaljevanju: naročnik) dne 11. 6. 2013

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 8. 3. 2013 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta Odločitev o oddaji naročila z dne 20. 2. 2013.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 625,94 EUR,v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

3. Predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom, se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku javnega naročila "Izgradnja vrtca Fram " dobava in montaža kuhinje", objavljenem na Portalu javnih naročil 20. 12. 2012, št. objave JN13699/2012, 20. 2. 2013 izdal dokument Odločitev o oddaji naročila, iz katerega je razvidno, da je naročnik javno naročilo oddal ponudniku Lesnina MG oprema d.d. Ljubljana, Parmova 53, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je oddal najugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 8. 3. 2013 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika oceniti kot neprimerno in jo izločiti. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik svoje ponudbe ni izdelal v skladu z navodili za izdelavo ponudbe, saj v ponudbenem predračunu ni navedel proizvajalca in tipa ponujene opreme, glede tehnične ustreznosti ponudbe izbranega ponudnika v preostalem delu pa dodaja, da zaradi neobičajno nizke cene, ki jo je izbrani ponudnik ponudil za posamezne postavke ponudbenega predračuna, utemeljeno dvomi, da je izbrani ponudnik ponudil blago v skladu z naročnikovimi zahtevami. Ker mu naročnik zaradi oznake poslovne skrivnosti ni omogočil vpogleda v tipe oziroma modele opreme, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, vlagatelj naročniku očita, da mu je odvzel pravico, da bi svoje domneve potrdil, s tem pa mu je odvzel tudi pravico do učinkovitega pravnega varstva. Vlagatelj zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila oziroma podredno, da mu naročnik omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in vlagatelju dovoli vložitev pripravljalne vloge pri naročniku v primernem roku po opravljenem vpogledu. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Po tem, ko je naročnik vlagatelju 26. 3. 2013 omogočil vpogled v tehnični del ponudbe izbranega ponudnika in mu dovolil vložitev pripravljalne vloge, je vlagatelj pravočasno vložil pripravljalno vlogo. Vlagatelj v pripravljalni vlogi navaja, da je na vpogledu izvedel za nova dejstva, ki mu prej niso mogla biti znana, in se do njih v nadaljevanju opredeli in z njimi pojasnjuje utemeljenost zahtevka za revizijo. Vlagatelj zatrjuje neustreznost ponujenega blaga, in sicer hladilne in zamrzovalne omare, Inox hladilne omare in Inox Zamrzovalne omare, prehodnega pomivalnega stroja za belo posodo, kuhinjskega univerzalnega stroja s priključki, plinskega kotla za kuhanje in plinske prekucne ponve. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 19. 4. 2013 izjasnil do vlagateljevih navedb in jih v celoti zavrnil kot neutemeljene. Izbrani ponudnik pojasni, zakaj je njegova ponudba primerna in izpostavi, da je vlagatelj trditve o neustreznosti ponujenega blaga izbranega ponudnika oblikoval na osnovi podatkov, ki jih je pridobil iz katalogov in spletnih strani in ne na podlagi natančnih podatkov proizvajalcev, na podlagi katerih je izbrani ponudnik oblikoval ponudbo.

Naročnik je 17. 5. 2013 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva zavrnil. Naročnik navaja, da je kljub temu, da je v predmetnem postopku prejel le dve ponudbi, v skladu s prvim odstavkom 49. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) preveril, ali je izbrana ponudba neobičajno nizka in ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila in ugotovil, da razlika med izbrano ponudbo in ponudbo vlagatelja, ki je naslednja uvrščena ponudba, ne presega z zakonom določenih 20 %. Naročnik se ne strinja z navedbo vlagatelja, da oprema izbranega ponudnika ni primerna, ker izbrani ponudnik v obrazcu ponudbenega predračuna ni navedel podatkov o ponujeni opremi, saj nikjer v razpisni dokumentaciji ni določil, da bo v primeru neupoštevanja teh opomb popisa opreme takšno ponudbo kot neprimerno izločil iz nadaljnjega postopka. Naročnik glede vlagateljevih navedb o neustreznosti primeroma naštete opreme odgovarja, da je izbrani ponudnik v ponudbi priložil tehnično dokumentacijo, iz katere je razvidno, da izbrani ponudnik ponuja točno takšno opremo, kot jo zahteva naročnik, kar je izbrani ponudnik dodatno dokazal z dokazili, predloženimi v predrevizijskem postopku.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 23. 5. 2013 odstopil dokumentacijo v postopku javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Naročnik je 3. 6. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil še stališča vlagatelja in izbranega ponudnika glede navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 7. 6. 2013 podal predlog za izdajo sklepa za sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom kljub vloženemu zahtevku za revizijo. Naročnik navaja, da se je zaradi nepričakovano dolgotrajnega postopka revizije v predmetnem postopku javnega naročanja znašel v časovni stiski za izvedbo predmetnega javnega naročila. Naročnik pojasnjuje, da je že v mesecu decembru 2012 začel predmetni postopek javnega naročanja s ciljem, da bi bil izvajalec dobave in montaže kuhinje za vrtec v Framu že izbran, ko bi izvajalec gradbenih del izgradnje vrtca izvedel gradbena dela do faze začetka izvedbe električnih in strojnih instalacij. Tako bi oba izbrana izvajalca že v fazi izgradnje sodelovala in bi lahko izvajalec gradbenih del vso potrebno instalacijo v kuhinji prilagodil opremi, ki bi jo dobavil in montiral dobavitelj kuhinje, s tem pa bi se naročnik izognil kasnejšim spremembam električnih in strojnih vodov, ki bi celotno javno naročilo za izgradnjo vrtca Fram samo še podražilo. Naročnik še poudarja, da ima za izgradnjo vrtca v Framu tudi že pridobljena sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki lahko zaradi zavlačevanja postopka javnega naročila dobave in montaže kuhinje naročniku propadejo.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni več spora o vprašanju, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagatelju onemogočil vpogled v tehnični del ponudbe izbranega ponudnika. Iz odstopljene dokumentacije je namreč razvidno, da je naročnik tekom predrevizijskega postopka vlagatelju omogočil vpogled tudi v ta del ponudbe izbranega ponudnika in vlagatelju omogočil, da je po opravljenem vpogledu vložil pripravljalno vlogo v zvezi z ugotovitvami pri vpogledu, kar je vlagatelj tudi storil.

Med strankama pa ostaja sporno, ali je naročnik pravilno ugotovil, da ponujeno blago izbranega ponudnika izpolnjuje vse zahtevane tehnične lastnosti. Medtem ko vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni ponudil blaga, ki bi bilo skladno s tehničnimi zahtevami naročnika, naročnik nasprotno ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudil blago v skladu z razpisnimi zahtevami.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena in prvega odstavka 80. člena ZJN-2. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, neprimerna ponudba pa je tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (16. in 20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolna ponudba mora torej izpolnjevati vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse (minimalne) tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila in ki jih naročnik navede v razpisni dokumentaciji. Vendar mora naročnik pred izločitvijo katere od ponudb upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2), pri čemer ne sme dopustiti nedopustnih sprememb ponudbe (drugi odstavek 78. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je najprej preverjala utemeljenost vlagateljevih navedb, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot neustrezno, ker izbrani ponudnik v Popisu tehnološke opreme kuhinje v vrtcu Fram ni navedel proizvajalca in tip ponujene opreme.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 3. točki razpisne dokumentacije (Navodilo za izdelavo ponudbe) zapisal, da se mora ponudba sestaviti tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oz. posameznih delov le-te. Ponudba mora biti podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali na po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika. Ponudniki so morali med drugim v ponudbi predložiti izpolnjena, podpisana in žigosana obrazec št. 2 " "Ponudbeni predračun" in obrazec št. 12 " "Izjava o ustreznosti opreme (skladnosti z zahtevanimi pogoji) in o predložitvi celotne dokumentacije". V 4. točki razpisne dokumentacije (Opis naročila - tehnične specifikacije) je naročnik še določil, da mora biti dobava in montaža celotne opreme kuhinje v skladu s Popisom opreme in del, ki je sestavni del teh navodil.

Kot je razvidno iz Popisa tehnološke opreme kuhinje v vrtcu Fram, je naročnik v posameznih stolpcih navedel splošni opis posameznih elementov in količino elementov, ki so jih morali ponudniki upoštevati pri pripravi ponudbe, v skladu z opombo na koncu popisa pa je moral ponudnik:
"1. ponudnik mora k vsaki poziciji iz specifikacije priložiti slikovni material z navedenimi tehničnimi karakteristikami aparata, stroja ali elementa.
2. ponudbena oprema mora ustrezati opisom, dimenzijam in tehničnim lastnostim, kot je to navedeno v popisu opreme ter mora imeti vsaj tehnične lastnosti, navedene v posameznih pozicijah popisa opreme.
3. minimalne zahtevane karakteristike opreme so podane v posameznih opisih specifikacije opreme.
["]
6. ponudnik mora za ponujeno opremo v obrazcu ponudbenega predračuna - specifikacije opreme, navesti podatke o ponujeni opremi (proizvajalca in tip opreme) in to v rubriki opisa posameznega elementa.
7. v primeru da naročnik iz priloženih prospektov in tehničnih opisov ugotovi da oprema ponudnika odstopa od minimalnih zahtev navedenih v specifikaciji opreme razpisa ima naročnik pravico tako ponudbo izločiti iz nadaljnje obravnave. ["]"

Iz predstavljenih določb razpisne dokumentacije tako izhaja, da so morali ponudniki, kot to pravilno izpostavlja vlagatelj, v popis opreme, kjer je bila posamezna oprema opisana (ali na obrazcih, pripravljenih s strani ponudnika), za ponujeno opremo navesti proizvajalca in tip opreme, in to v rubriki, kjer je naročnik opisal posamezni element. Ali so to ponudniki storili na obrazcu, ki ga je objavil naročnik, ali na ponudbenem predračunu, ki so ga sami izdelali, je z vidika izpolnjevanja razpisnih navodil nepomembno. Enako velja tudi glede tega, ali so obrazec izpolnili v elektronski obliki ali pa zahtevane podatke lastnoročno napisali na obrazec. Zato ni mogoče sprejeti pojasnil izbranega ponudnika, da v obrazec, ki ga je objavil naročnik, razen cen na enoto, ni bilo mogoče vpisovati drugih podatkov, ker so bile druge rubrike zaklenjene, saj bi lahko izbrani ponudnik proizvajalca in tip opreme lastnoročno napisal v zahtevano rubriko.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu, pri popisu opreme, ki jo je ponudil, proizvajalca in tipa opreme po posameznih postavkah, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja kot sporne, ni navedel. Prav tako ni sporno, da proizvajalca in tipa opreme izbrani ponudnik ni navedel niti v predloženi tehnični dokumentaciji, ki jo je za sporne postavke iz popisa opreme predložil v ponudbi. Sporno pa je, ali je ponudba izbranega ponudnika iz navedenega razloga neprimerna in ali bi jo moral naročnik kot nepopolno izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v ponudbo priložil ponudbeni predračun, v katerem so navedeni opisi posamezne opreme, ki jo izbrani ponudnik ponuja, izbrani ponudnik pa je za vsako postavko vpisal ceno na kos in skupno ceno ponujene opreme. Prav tako je izbrani ponudnik (tudi) za sporne postavke iz popisa del v ponudbi priložil zahtevane skice, fotografije ali drugo tehnično dokumentacijo, pri kateri je pripisal, na katero postavko iz popisa opreme se nanaša. Izbrani ponudnik je predložil tudi zahtevano Izjavo o ustreznosti opreme (skladnosti z zahtevanimi pogoji) in o predložitvi celotne dokumentacije (obrazec št. 12), s katero se je zavezal, da bo v primeru, da bo izbran kot dobavitelj, naročniku dobavil in montiral takšno opremo, ki jo naročnik naroča (kot izhaja iz popisa opreme in del v razpisni dokumentaciji). Glede na navedeno gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil zahtevano tehnično dokumentacijo (skice, fotografije, "), ki skupaj s sklicevanjem na posamezne postavke iz popisa opreme (v katerih je podan opis opreme) predstavlja tehnični opis ponujene opreme, ki naročniku omogoča, da lahko ugotovi tehnične lastnosti ponujene opreme. Da iz ponudbe izbranega ponudnika ni jasno, kaj je bilo ponujeno, v zahtevku za revizijo ne zatrjuje niti vlagatelj, ampak navaja, da manjka podatek o proizvajalcu in tipu ponujene opreme. To pomanjkljivost pa je ob upoštevanju okoliščin v konkretnem primeru po oceni Državne revizijske komisije mogoče šteti za formalno pomanjkljivost ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki jo je mogoče odpraviti v okviru dopustnih dopolnitev ponudbe iz 78. člena ZJN-2, v kolikor izbrani ponudnik z dopolnitvijo ne spremeni v ponudbi predstavljenih tehničnih specifikacij ponujene opreme (druga alineja drugega odstavka 78. člena ZJN-2). Zaradi nenavedbe proizvajalca in tipa opreme je namreč tehnični opis ponujene opreme pomanjkljiv glede zahtevanega podatka, kateri proizvajalec izdeluje ponujeno opremo z opisanimi tehničnimi lastnostmi.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na zahtevo po navedbi proizvajalca in tipa ponujene opreme, do sprejema naročnikove odločitve o oddaji naročila formalno nepopolna, zato naročnik ni imel pravne podlage za sprejem odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku. Na podlagi 79. člena ZJN-2, v povezavi z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2, lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki je oddal popolno ponudbo, kar pa ponudba izbranega ponudnika v trenutku sprejema odločitve o oddaji javnega naročila ni bila.

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija še dodaja, da ni mogla upoštevati pojasnil izbranega ponudnika, da individualno opremo, tj. opremo, ki se izdeluje po naročilu natančno po podatkih naročnika in za katero je v ponudbi predložil skice glede na zahteve, navedene v popisu opreme za posamezen artikel, proizvaja sam oziroma njegov podizvajalec, kar bi bilo mogoče šteti kot dopolnitev ponudbe v spornem delu, saj je dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb dopustno le pred sprejemom odločitve o oddaji naročila. Državna revizijska komisija je že večkrat odločila, da je mogoče formalno nepopolne ponudbe dopolniti samo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, saj je ta institut stvar postopka oddaje javnega naročila in ne (pred)revizijskega postopka, to možnost pa je skladno z 80. členom ZJN-2 dopustno uporabiti le pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila. Nasprotna interpretacija bi lahko privedla do položajev, v katerih bi bilo ponudnikom onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj bi lahko povzročila, da bi bil zahtevek za revizijo ob njegovi vložitvi sicer utemeljen, naročnik pa bi ga v predrevizijskem postopku, zaradi naknadno izvedenega odpravljanja formalnih nepopolnosti ponudbe, zavrnil kot neutemeljenega. V primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, lahko že po naravi stvari upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila (in njene odpreme ponudnikom), ne pa tudi kasneje nastalih dejstev, enako velja tudi za naročnika pri odločanju o zahtevku za revizijo.

Vlagatelj dalje zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, ker izbrani ponudnik pri pozicijah B1 in C1 ni navedel, kateri model proizvajalca FORCAR ponuja, zaradi česar ni mogoče preveriti, ali izbrani ponudnik ponuja hladilnik in zamrzovalnik, ki ustrezata minimalnim tehničnim pogojem.

Z vpogledom v Popis tehnološke opreme kuhinje v vrtcu Fram gre ugotoviti, da so morali ponudniki pri poziciji B1 ponuditi Inox hladilno omaro, ki izpolnjuje tam opisane tehnične lastnosti. Enako gre ugotoviti tudi za pozicijo C1, kjer je iz popisa opreme razvidno, da je naročnik zahteval, da morajo ponudniki ponuditi Inox hladilno omaro in ne zamrzovalne omare, kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik za poziciji B1 in C1 ponudil proizvod "hladilna omara FORCAR GN650TN", iz česar gre razbrati, da je izbrani ponudnik navedel tako proizvajalca (FORCAR) kot tudi tip opreme (GT650TN). Poleg tega gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik poleg že navedenih podatkov o proizvajalcu in tipu opreme navedel tudi tehnične podatke za ponujen proizvod in priložil slikovni material, zato bi vlagatelj lahko izpolnjevanje tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije preveril tudi na podlagi teh podatkov. Na podlagi ugotovljenega Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam, da ni mogoče preveriti, ali ponujena oprema ustreza minimalnim tehničnim pogojev, ni sledila.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da izbrani ponudnik tudi pri pozicijah D1 (Inox hladilna omara) in D2 (Inox zamrzovalna omara) ni navedel, kateri model proizvajalca FORCAR ponuja ter da je vlagatelj šele po preverjanju pri proizvajalcu hladilnikov FORCAR ugotovil, da izbrani ponudnik ponuja hladilnik model SNACK 400 in zamrzovalnik model SNACK 400 BT, Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da bi lahko vlagatelj to ugotovil že na podlagi ponudbe izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je namreč pri sporni poziciji D1 zapisal, da ponuja Inox hladilno omaro proizvajalca FORCAR, model SNACK 400 TN, pri poziciji D2 pa Inox zamrzovalno omaro proizvajalca FORCAR, model SNACK 400 BT.

Vlagatelj v zvezi s ponujenima modeloma hladilne in zamrzovalne omare dalje zatrjuje, da iz tehnične dokumentacije proizvajalca FORCAR izhaja, da sta podnožje in zadnja stran hladilnika in zamrzovalnika izdelana iz pocinkane pločevine, kar ne ustreza minimalnim tehničnim zahtevam naročnika, da morata biti v celoti izdelana iz inox AISI 304 nerjavne pločevine, kar vlagatelj dokazuje z izpisom iz javno dostopnega kataloga proizvajalca FORCAR za model SNACK 400.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je naročnik pri pozicijah D1 in D2 v razpisni dokumentaciji zahteval, da morata biti notranji in zunanji plašč iz inox pločevine AISI 304, kot je razvidno iz Popisa tehnološke opreme kuhinje v vrtcu Fram. Med strankama tudi ni sporno, da je izbrani ponudnik za dokazovanje tehničnih lastnosti ponujene Inox zamrzovalne omare in Inox zamrzovalne omare v ponudbi predložil fotografiji obeh omar z navedbo tehničnih podatkov zanju. Med strankama pa je sporno, ali ponujeni omari izpolnjujeta tehnično zahtevo naročnika, da morata biti notranji in zunanji plašč iz inox pločevine AISI 304.

Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tehnično dokumentacijo za ponujeni omari v pozicijah D1 in D2, iz katere pa ni razvidno, ali sta pri ponujenih omarah notranji in zunanji plašč iz inox pločevine AISI 304. Izbrani ponudnik je torej (kot je bilo zahtevano) predložil tehnično dokumentacijo, ki pa je bila nepopolna v takšnem obsegu, da iz nje ni bilo mogoče razbrati (ne)izpolnjevanja tehnične zahteve po notranjem in zunanjem plašču iz inox pločevine AISI 304. Vendar pa ponudbe izbranega ponudnika zaradi navedene pomanjkljivosti, kljub drugačnemu vlagateljevemu prepričanju, ni mogoče označiti za neprimerno, ne da bi bila izbranemu ponudniku predhodno dana možnost dopolniti ponudbo v tem delu. Navedeno pomanjkljivost, ki je v tem, da je dokazilo o tehnični ustreznosti ponujene opreme nepopolno, je upoštevaje določbo razpisne dokumentacije, da mora ponudnik k vsaki poziciji iz specifikacije priložiti slikovni material z navedenimi tehničnimi karakteristikami, mogoče kvečjemu označiti kot formalno pomanjkljivost ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, to pa je mogoče odpraviti v okviru dopustnih dopolnitev ponudbe v skladu z 78. členom ZJN-2. Seveda je treba pri tem ponovno poudariti, da naročnik izbranemu ponudniku ne bo smel dopustiti, da z dopolnitvijo ponudbe spremeni ponudbo na način, da ponudi drugi omari, kot ju je ponudil v ponudbi, ampak bo moral dokazati, da že ponujeni omari izpolnjujeta tudi tehnično zahtevo po notranjem in zunanjem plašču iz inox pločevine AISI 304. Šele ko bo izbrani ponudnik dopolnil ponudbo, bo mogoče ugotavljati, ali ponudbena dokumentacija v celoti izkazuje izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev naročnika ali pa morebiti ponudba odstopa od zahtevanih lastnosti predmeta javnega naročila. Zaradi navedenega so neupoštevne vlagateljeve navedbe, s katerimi dokazuje neprimernost ponudbe izbranega ponudnika s podatki iz javno dostopnega kataloga proizvajalca FORCAR za ponujena modela, ki izkazujejo drugačne podatke od tistih, zahtevanih v razpisni dokumentaciji, saj izbrani ponudnik omenjenega kataloga v ponudbi ni predložil kot tehnično dokumentacijo, ki bi dokazovala primernost njegove ponudbe za konkretno ponujeno opremo, niti se v nobenem delu ponudbe nanj ni skliceval. Prav tako izbrani ponudnik v izjasnitvi z dne 19. 4. 2013 upravičeno opozarja, da se lahko podatki proizvajalca iz javno dostopnega kataloga razlikujejo od tistih, ki jih pri posameznem naročilu zagotavlja ponudnik v ponudbi, saj ne gre izključiti možnosti, da se v posameznih primerih blago izdela in dobavi posebej za konkretnega naročnika in se zato v ta namen izdela tudi posebne tehnične specifikacije, za kar naj bi po trditvah izbranega ponudnika šlo tudi v obravnavani zadevi. Ali je temu res tako, pa bo mogoče preveriti šele po tem, ko bo naročnik v okviru postopka oddaje javnega naročila izbranemu ponudniku omogočil dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje tehnične zahteve po notranjem in zunanjem plašču iz inox pločevine AISI 304. Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila, je dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb dopustno le pred sprejemom odločitve o oddaji naročila in ne šele v (pred)revizijskem postopku, ko lahko takšno dopolnjevanje ponudb privede do drugačnega dejanskega stanja od tistega, na podlagi katerega je pravno varstvo uveljavljal vlagatelj. Zato Državna revizijska komisija ni upoštevala pojasnil in dokazil izbranega ponudnika, danih šele v (pred)revizijskem postopku, da lahko proizvajalec FORCAR kot poslovni partner izbranega ponudnika svoje produkte izdela tudi v skladu z zahtevami naročnika.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik na podlagi dokazil, predloženih v ponudbi, ni mogel ugotoviti, da ponujena oprema pri pozicijah D1 in D2 v celoti izpolnjuje tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije, saj so bila dokazila o izpolnjevanju tehničnih zahtev pomanjkljiva, zaradi česar je njegova odločitev o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika preuranjena in zato neutemeljena, s tem pa je naročnik kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2.

Vlagatelj dalje navaja, da je izbrani ponudnik pri poziciji F5 (Prehodni pomivalni stroj za belo posodo) ponudil prehodni pomivalni stroj za belo posodo proizvajalca WALO, model S-KA, ki pa glede na tehnično dokumentacijo proizvajalca WALO, ki jo je pregledal vlagatelj, ne obstaja. Ker je izbrani ponudnik navajal netočne in neresnične podatke o modelu ponujenega stroja, bi moral po prepričanju vlagatelja naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot neprimerno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi pri poziciji F5 ponudil prehodni pomivalni stroj za belo posodo proizvajalca WALO, model S-KA, kar je mogoče potrditi tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je v ponudbi navedel proizvajalca spornega pomivalnega stroja, model stroja kot tudi tehnične podatke stroja. Vendar vlagatelj trdi, da proizvajalec WALO takšnega modela pomivalnega stroja ne proizvaja, pri čemer se sklicuje na katalog proizvajalca WALO.

Najprej velja ugotoviti, da izbrani ponudnik kataloga, na katerega se sklicuje vlagatelj, v ponudbi ni priložil kot tehnično dokumentacijo, ki bi izkazovala primernost njegove ponudbe v tem delu, ampak je sam navedel tehnične podatke pomivalnega stroja, ki ga je ponudil. Prav tako gre ugotoviti, da izbrani ponudnik dejstvu, da v katalogu, katerega kot dokaz prilaga vlagatelj, ni modela S-KA, ne oporeka, vendar istočasno zatrjuje, da proizvajalec WALO model S-KA proizvaja in da je ponudbo pripravil na podlagi podatkov, ki jih je dobil od proizvajalca WALO. Izbrani ponudnik navedeno dokaže z izjavo proizvajalca WALO z dne 16. 4. 2013, v kateri slednji pojasni, da je stroj S-KA nov model, ki je na njihovem ceniku, vendar ga ni mogoče najti na spletnih straneh, na katerih je mogoče najti samo stare modele. Izbrani ponudnik priloži tudi tehnične podatke proizvajalca WALO za pomivalni stroj S-KA, za katere Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne odstopajo od tistih, navedenih v ponudbi. Ob upoštevanju predloženih dokazil Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni najti razlogov, ki bi potrjevali vlagateljeve očitke, da so bili podatki v ponudbi izbranega ponudnika neresnični, saj so bili ponudbeni podatki potrjeni s strani proizvajalca opreme, ki jo je izbrani ponudnik ponudil. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati, da so podatki v ponudbi izbranega ponudnika neresnični in je zato naročnik zmotno ugotovil, da je ponudba v tem delu primerna, zato je s tem povezane revizijske očitke kot neutemeljene zavrnila.

Ponudba izbranega ponudnika naj bi bila po prepričanju vlagatelja neprimerna tudi zato, ker izbrani ponudnik pri poziciji I3 (Kuhinjski univerzalni stroj s priključki) ni ponudil 4 mm srpastega noža, ampak 6 mm srpasti nož koda 542 363 in ker ni ponudil dveh strgalnih cilindrov 1,5 mm koda 542 526.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri poziciji I3 (Kuhinjski univerzalni stroj s priključki) določil, da morajo ponudniki pri tej poziciji ponuditi tudi "srpasti nož 4" in "strgalni cilinder 1,5; 2,8 mm".

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudil tako srpasti nož za rezanje 4 mm, kap. 300 kg/h (koda 542 362) kot tudi strgalni cilinder 1,5 mm debeline, kap. 150 kg/h (koda 542 526), medtem ko srpastega noža s kodo 542 363, katerega kot spornega izpostavlja vlagatelj, pri poziciji I3 v ponudbi izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ni našla. Prav tako gre ugotoviti, da je za primernost ponudbe zadoščal le en strgalni cilinder 1,5 mm in ne dva, kot to izhaja iz navedb vlagatelja. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je vlagateljeva ponudba v tem delu neprimerna, zato gre njegove navedbe v tem delu zavrniti kot neutemeljene.

Kot zadnje je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik v tehnični dokumentaciji, ki je priloga ponudbe, pri poziciji K1 (Plinski kotel za kuhanje) ponudil kotel proizvajalca GAZZI model PK-898-150, in pri poziciji K2 (Plinska prekucna ponev) plinsko prekucno ponev GAZZI model KPK- 898-80, ki po zatrjevanju vlagatelja ne obstajata, oziroma proizvajalec GAZZI plinskih kotlov oziroma plinskih prekucnih ponev ne proizvaja. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi dal neresnične in netočne podatke, zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti iz postopka javnega naročila.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik pri poziciji K1 ponudil plinski kotel za kuhanje GAZZI PK-898-150, za katerega je navedel tehnične podatke in priložil fotografijo kotla. Pri poziciji K2 je izbrani ponudnik ponudil plinsko prekucno ponev GAZII PKP-898-80 in tudi zanjo podal tehnične podatke in priložil fotografijo.

Kot gre ugotoviti iz vlagateljevega zahtevka za revizijo, vlagatelj ne nasprotuje ustreznosti tehničnih podatkov ponujene opreme v pozicijah K1 in K2 s tehničnimi podatki iz razpisne dokumentacije, ampak zatrjuje, da proizvajalec GAZZI te opreme sploh ne proizvaja. Pri tem se sklicuje na tehnično dokumentacijo proizvajalca GAZZI, dostopno na njegovi spletni strani. Čeprav se gre strinjati z vlagateljem, da iz tehnične dokumentacije proizvajalca GAZZI in njegove spletne strani (http://www.gazzi.si/domov.html, datum vpogleda 30. 5. 2013) ni razvidno, da bi proizvajalec GAZZI proizvajal tudi plinske kotle in plinske prekucne ponve oziroma ti v predstavljenih katalogih niso omenjeni, pa navedeno še ne pomeni, da proizvajalec GAZZI te opreme, tudi če ni objavljena na spletu, ne proizvaja. Navedeno potrjuje izjava proizvajalca GAZZI, ki jo je v predrevizijskem postopku priložil izbrani ponudnik (izjava z dne 18. 4. 2013), v kateri proizvajalec GAZZI pojasnjuje, da je proizvajalec kompletnega programa tehnične gostinske opreme, njegova osnovna dejavnost pa zajema proizvodnjo in prodajo termične gostinske opreme za profesionalne kuhinje, med katero so tudi kotli in prekucne ponve. Proizvajalec še pojasni, da so vsi elementi dobavljivi v plinski, električni ali kombinirani izvedbi, v različnih dimenzijah ali izvedbi po naročilu. S predloženo izjavo je torej proizvajalec opreme, ki jo je izbrani ponudnik ponudil naročniku, potrdil, da proizvaja tudi plinske kotle oziroma plinske prekucne ponve, s čimer je potrdil resničnost podatkov izbranega ponudnika iz ponudbe. Ob upoštevanju predloženih dokazil Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel dokazati, da so podatki v ponudbi izbranega ponudnika neresnični in je zato naročnik zmotno ugotovil, da je ponudba v tem delu primerna, zato je s tem povezane revizijske očitke kot neutemeljene zavrnila.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bila ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na podatek o proizvajalcu in tipu opreme ter izpolnjevanju tehničnih zahtev pri postavkah D1 in D2, do sprejema naročnikove odločitve o oddaji naročila formalno nepopolna, naročnik ni imel pravne podlage za sprejem odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku. Na podlagi 79. člena ZJN-2, v povezavi z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2, lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki je oddal popolno ponudbo, kar pa ponudba izbranega ponudnika v trenutku sprejema odločitve o oddaji javnega naročila ni bila. Zato je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot je razvidna iz Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 20. 2. 2013.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. V ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb bo moral naročnik pozvati izbranega ponudnika na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe in na podlagi prejete dopolnitve ugotoviti, ali je ponudba izbranega ponudnika popolna, ter na podlagi izvedenega pregleda in ocenjevanja ponudb sprejeti novo odločitev o oddaji naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, v višini 625,94 EUR za plačano takso.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), pri čemer mora vlagatelj v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (peti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potrebne stroške priznala strošek takse v višini 625,94 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala naročnikov predlog, da se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Temeljno pravilo ZPVPJN torej je, da lahko naročnik po prejemu zahtevka za revizijo nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom. Izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo, in sicer v primerih ter pod pogoji, ki so taksativno navedeni v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, ter v primeru, če to dovoli Državna revizijska komisija na podlagi njegovega predloga (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija dovoli sklenitev pogodbe v primeru, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Pri tem ZPVPJN izrecno določa, da zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom.

Ker predstavlja možnost iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN izjemo glede na strogo pravilo o prepovedi sklenitve pogodbe, izjeme pa je treba interpretirati ozko, je treba ugotoviti, da je možnost sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana le za izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere, pri čemer je naročnik tisti, ki mora predlog za izdajo sklepa ustrezno obrazložiti in dokazati, da je izdaja sklepa o sklenitvi pogodbe nujna in objektivno upravičena. Pri odločanju o tem, ali lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila, mora Državna revizijska komisija zato ugotavljati ne samo obstoj javnega interesa za sklenitev pogodbe, saj ta po naravi stvari obstaja v vsakem izvedenem javnem naročilu, s katerim naročniki zadovoljujejo potrebe v javnem interesu in zagotavljajo nemoteno izvajanje javnih storitev, temveč mora ugotavljati tudi posebne okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev in ki kažejo na dejansko nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve.

Okoliščine, ki jih lahko Državna revizijska komisija upošteva pri presoji izdaje sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN, morajo biti objektivne, izredne in nepredvidljive. Okoliščine, ki jih s svojim ravnanjem povzroči sam naročnik, ali okoliščine, ki bi jih naročnik pri skrbnem poslovanju moral predvideti, ne morejo biti upoštevne. Prav tako pri izdaji sklepa Državna revizijska komisija glede na izrecno določbo zakona ne more upoštevati zgolj ekonomskih interesov naročnika, ki se npr. kažejo v tem, da bo naročnik s sklenitvijo nove pogodbe o izvedbi javnega naročila prišel do cenejšega izvajanja storitev ali nabave blaga. Pri presoji utemeljenih okoliščin mora Državna revizijska komisija tudi upoštevati, da mora biti nastanek škodljivih posledic gotov in ne le verjeten, dovolitev sklenitve pogodbe pa mora biti edini možni ukrep za preprečitev škode. Za ugoditev predlogu za sklenitev pogodbe mora naročnik izkazati višjo stopnjo intenzivnosti škodljivih posledic, kot jih s pravilom o prepovedi sklenitve pogodbe iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN predvideva že sam zakon, saj v nasprotnem primeru to pravilo ne bi imelo nobenega pomena. V nasprotnem primeru bi že samo dejstvo, da je predmet javne nabave po naravi stvari vedno v javnem interesu, razvrednotilo obstoj pravila zadržanja sklenitve pogodbe. Šele v primeru, kadar obseg škodljivih posledic preseže tisto mejo, ki je že sicer vključena v pravilo iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN, je možno zaključiti, da ne gre več za običajne oziroma pričakovane škodljive posledice, temveč za škodljive posledice, kjer je intervencija Državne revizijske komisije v smislu izdaje sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN nujna.

Kot je bilo že zapisano, je možnost sklenitve pogodbe kljub vloženemu zahtevku za revizijo pridržana za posebne primere, kjer obstajajo objektivne, izredne in nepredvidljive okoliščine, ki kažejo na dejansko nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve. Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik v konkretnem primeru ni izkazal, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prišlo do izrednih ali nepredvidljivih okoliščin. Vložitev zahtevka za revizijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni nepredvidljiv dogodek, s katerim naročnik ni mogel vnaprej računati in ga vnaprej predvideti, saj ta pravica ponudnikov izhaja že iz zakona, naročnik pa bi jo moral upoštevati pri načrtovanju postopkov. Enako gre ugotoviti tudi glede pričakovanega trajanja postopka revizije zaradi vloženega zahtevka za revizijo, saj so roki za posamezna dejanja znotraj postopka pravnega varstva določeni v zakonu. Naročnik sicer zatrjuje, da gre v konkretnem primeru za nepričakovano dolgotrajni postopek revizije, vendar Državna revizijska komisija na podlagi odstopljene dokumentacije izrednih okoliščin, ki bi nakazovale na nepričakovano podaljšanje odločanja o vloženem zahtevku za revizijo, ni našla. Prav tako jih ni izpostavil niti naročnik. Tudi ekonomski interesi, ki jih naročnik izpostavlja v predlogu in naj bi se kazali v tem, da bo zaradi zamude pri predmetnem javnem naročilu lahko prišlo do podražitve pri javnem naročilu izgradnje vrtca Fram ter da obstaja možnost, da naročnik izgubi že pridobljena sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN), poleg tega pa so te posledice le verjetne in s strani naročnika tudi neizkazane.

Ker naročnik v predlogu ni navedel argumentov, ki bi izkazovali, da v obravnavanem primeru obstajajo izredne in nepredvidljive okoliščine oziroma da grozi resna in nepopravljiva škoda, je Državna revizijska komisija predlog naročnika za izdajo sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 11. 6. 2013


Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije














Vročiti:
" GORENJE GTI, trgovina, inženiring, d.o.o., Partizanska cesta 12, Velenje
" Občina Rače " Fram, Grajski trg 14, Rače
" Lesnina MG oprema d.d. Ljubljana, Parmova 53, Ljubljana
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv, tu

Natisni stran