018-106/2013 Občina Laško

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in mag. Nataše Jeršič, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Izdelava IDP infrastrukturnih ureditev na območju Laško Jug - Marija Gradec in IDZ za most preko Savinje" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj LINEAL, d. o. o., Jezdarska ulica 3, Maribor, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA LAŠKO, Mestna ulica 2, Laško (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 6. 2013

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 31. 1. 2013 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Predlog izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11. 10. 2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo "IDP infrastrukturnih ureditev na območju Laško Jug - Marija Gradec in IDZ za most preko Savinje". Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 19. 10. 2012 (pod številko dokumenta JN11305/2012) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 24. 10. 2012 (pod številko dokumenta 337653) pa v Dodatku k Uradnemu listu EU, številka 2012/S 205.

Naročnik je dne 8. 1. 2013 sprejel "SKLEP O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka 430-22/2012, iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku "ANDREJC nizke gradnje, urejanje okolja d.o.o, Topolščica 199b, 3325 Šoštanj", čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 10. 1. 2013, dne 14. 1. 2013 pa je oddal "Vlog[o] za dodatno obrazložitev", znak 061678, z dne 14. 1. 2013, ki jo je naročnik s sklepom številka 430-22/2012, z dne 17. 1. 2013, zavrgel. Omenjeni sklep je vlagatelj prejel dne 21. 1. 2013.

Dne 17. 1. 2013 je vlagatelj opravil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 31. 1. 2013 oddal zahtevek za revizijo, "Ev. št. 13/2013-KF", z dne 31. 1. 2013, skupaj s prilogami. V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da njegovemu zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, zahteva pa tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj v navezavi na ponudbo izbranega ponudnika
" zatrjuje, da referenca, navedena v njej, kot izhaja iz "potrdil[a] Naročnika MO Velenje, da je izdelal projektno dokumentacijo faze IDP za objekt: Izgradnja "turbo" krožišča v km 2+082/1419 Pesje-Velenje" (v nadaljevanju: referenca za izdelavo projektne dokumentacije faze IDP za izgradnjo "turbo" krožišča), ne ustreza zahtevi razpisa glede mostu, ki "zahteva glavni razpon dolžine najmanj 40m",
" zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskih pogojev, kot jih je naročnik določil v "točki 3.D" razpisne dokumentacije na strani "20 točke 12 in 13",
" zatrjuje, da za osebo M. K., ki je v ponudbi izbranega ponudnika navedena, da prevzame elaborat dimenzioniranja voziščne konstrukcije z raziskavami, iz vseh treh referenčnih del ni razbrati, da bi kadarkoli opravljala ali izdelala elaborat dimenzioniranja voziščne konstrukcije,
" zatrjuje, da je enako neustrezno tudi referenčno potrdilo za osebo I. Č., saj del, ki jih omenjena oseba kot odgovorni projektant prevzema v ponudbi, v njenem "referenčnem opisu ni zajetih",
v navezavi na ponudbo "ponudnika PROJEKTIVA-INŽENIRING CELJE d.d." pa naročniku očita neustrezno in nezakonito ugotovitev njene popolnosti.

Naročnik je dne 4. 2. 2013 sprejel sklep številka 430-22/2012, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, pa je zavrnil. Zoper omenjeno odločitev naročnika je vlagatelj vložil pritožbo, kateri je Državna revizijska komisija s sklepom številka 018-54/2013-3 ugodila, razveljavila omenjeni naročnikov sklep, naročniku pa naložila, da mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Vlagatelj je dne 7. 3. 2013 oddal "DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO", "Ev. št. 13/2013-KF", z dne 7. 3. 2013, skupaj s prilogami. V omenjeni dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj svoj zahtevek za revizijo dopolnjuje glede na prvo zatrjevano kršitev naročnika.

Naročnik je dne 21. 3. 2013 prejel vlogo izbranega ponudnika z dne 20. 3. 2013, skupaj s prilogami. V izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izbrani ponudnik navaja, da je prepričan, da so navedbe vlagatelja neutemeljene, zato predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, obenem pa priglaša tudi stroške, ki predstavljajo nagrado za zastopanje v postopku, ter strošek pod postavko "Taksa".

Naročnik je dne 25. 3. 2013 sprejel sklep številka 430-22/2012, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
" zatrjuje, da je po telefonskem preverjanju referenc pri naročnikih, po prejemu "načrta gradbenih konstrukcij-most, IDP, št. 072/08" pa tudi na podlagi omenjenega načrta, ugotovil, da se referenca, ki jo v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, nanaša na izdelavo idejnega projekta "turbo" krožišča z največjim glavnim razponom 52,08 metra (in ne 80 metrov, kot je navedeno v referenčnem potrdilu) in zaključil, da je ustrezna in "izpolnjuje vse razpisne pogoje",
" zavrača vlagateljeve očitke o tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskih pogojev, določenih v "točki 3.D" razpisne dokumentacije na strani "20 točke 12 in 13", obenem pa poudarja, da je zahteval (zgolj) odgovorne projektante, ki izpolnjujejo zapisane pogoje za posamezna strokovna področja (geologijo, gradbene konstrukcije in cesto), za ostale odgovorne projektante (oziroma projektante, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila) pa v razpisni dokumentaciji izpolnjevanja omenjenih pogojev ni zahteval,
" zavrača vlagateljeve očitke o tem, da naj referenčni potrdili za osebo M. K. oziroma za osebo I. Č. ne bi bili ustrezni, obenem pa poudarja, da je izbrani ponudnik za opravljanje nalog odgovornega projektanta za strokovno področje gradbene konstrukcije in cesta v ponudbi navedel tudi odgovorno vodjo projekta, zoper katero pa "se vlagatelj v zahtevku za revizijo v ničemer ne pritožuje",
" navaja, da se iz razloga, ker je "izkazal, da so vlagateljevi očitki v revizijskem zahtevku, o izbranem ponudniku, neutemeljeni," v predrevizijskem postopku "ni opredelil o navedbah vlagatelja, da je ponudba ponudnika PROJEKTIVA-INŽENIRING CELJE d.d.., nepopolna".

Naročnik je z dopisom z dne 27. 3. 2013 odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Dne 4. 4. 2013 je Državna revizijska komisija prejela tudi pripravljalno vlogo vlagatelja, "Ev. št. 13/2013-KF", z dne 3. 4. 2013, v kateri se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (v delu, ki se navezuje na prvo zatrjevano kršitev naročnika), vztraja pri svojem zahtevku za revizijo in predlaga, da naročnik nemudoma odstopi dokumentacijo v reševanje Državni revizijski komisiji.

Dne 8. 4. 2013 je Državna revizijska komisija prejela tudi naročnikov "Odgovor na Pripravljalno vlogo vlagatelja zahtevka za revizijo", številka 430-22/2012, z dne 5. 4. 2013, skupaj z ostalo dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila in postopka pravnega varstva postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je s pozivom številka 018-106/2013-13, z dne 26. 4. 2013, Mestno občino Velenje pozvala na posredovanje podatkov, dne 8. 5. 2013 pa je s strani Mestne občine Velenje prejela dopis številka 344-06-0010/2013 - 620, z dne 6. 5. 2013.

Državna revizijska komisija je s sklepom številka 018-106/2013-15, z dne 10. 5. 2013, sklenila, da se strokovno delo in izdelava strokovnega mnenja zaupa strokovnjaku, dr. Francetu Sajetu (v nadaljevanju: strokovnjak), naročnika in vlagatelja pa je pozvala, da založita predujem za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja.

Dne 15. 5. 2013 je vlagatelj Državno revizijsko komisijo obvestil o plačilu predujma, dan kasneje pa je Državna revizijska komisija prejela tudi naročnikovo vlogo številka 430-22/2012, z dne 14. 5. 2013, poimenovano "Posredovanje potrdila o plačilu predujma za strokovno mnenje", skupaj s prilogo.

Državna revizijska komisija je v prilogi dopisa številka 018-106/2013-18, z dne 17. 5. 2013, strokovnjaku odstopila dokumentacijo za izdelavo strokovnega mnenja.

Dne 27. 5. 2013 je Državna revizijska komisija prejela strokovno mnenje, ki ga je dne 27. 5. 2013 posredovala v izjasnitev vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku.

Državna revizijska komisija je dne 28. 5. 2013 prejela vlagateljevo zaprosilo za vpogled v tehnično (projektno dokumentacijo), na osnovi katere je bilo strokovno mnenje pripravljeno, dne 31. 5. 2013 pa je vlagatelj opravil vpogled v omenjeno dokumentacijo.

Dne 29. 5. 2013 je Državna revizijska komisija prejela izjasnitev naročnika o strokovnem mnenju, številka 430-22/2012, z dne 28. 5. 2013, dne 5. 6. 2013 pa tudi izjasnitev vlagatelja ("Ev. št. 13/2013-KF") o strokovnem mnenju.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, proučitvi strokovnega mnenja in stališč vlagatelja ter naročnika glede strokovnega mnenja, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz točke IV.1.1) objave obvestila o javnem naročilu izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Ker se javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo o (javnem) naročilu pa je bilo v objavo na Portal javnih naročil poslano dne 19. 10. 2012 (točka VI.5) omenjenega obvestila), torej pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 90/2012 " ZJN-2D; v nadaljevanju: ZJN-2D), ki je začel veljati dne 30. 12. 2012, se postopek oddaje tega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 27. člena ZJN-2D izvede po določbah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), brez upoštevanja novele ZJN-2D.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da iz 5. točke zapisnika o odpiranju ponudb postopka oddaje zadevnega javnega naročila med drugim izhaja, da je v postopku oddaje javnega naročila pravočasno prispelih šest ponudb. Med pravočasno prispelimi ponudbami sta tudi ponudba izbranega ponudnika in ponudba "JV LINEAL & PONTING". Na podlagi podatkov, kot izhajajo iz 7. točke zapisnika o odpiranju ponudb, je bila ob upoštevanju najnižje (ponudbene) cene kot merila za izbor najugodnejšega ponudnika vlagateljeva ponudba uvrščena na tretje mesto, za ponudbo izbranega ponudnika in za ponudbo ponudnika PROJEKTIVA - INŽENIRING CELJE, d. d., Opekarniška cesta 15D, Celje.

Upoštevaje opravljeni predhodni preizkus zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v nadaljevanju sprejela v (vsebinsko) obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim odstavkom istega člena).

V zahtevku za revizijo vlagatelj najprej zatrjuje, da je naročnik v nasprotju z določili razpisne dokumentacije ugotovil popolnost ponudbe izbranega ponudnika, saj ta vsebuje pomembne nepopolnosti in nepravilnosti, ki jih je naročnik spregledal.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v točki II. 1.) glede na morfologijo in širino reke Pake zatrjuje, da referenca za izdelavo projektne dokumentacije faze IDP za izgradnjo "turbo" krožišča, navedena v ponudbi izbranega ponudnika, ne ustreza zahtevi razpisa glede mostu, ki "zahteva glavni razpon dolžine najmanj 40m".

V 1. točki Povabila k oddaji ponudbe je naročnik ponudnike povabil, da ponudbo podajo v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, v četrtem odstavku 3. točke Povabila k oddaji ponudbe pa je določil, da mora biti ponudbena dokumentacija pripravljena v skladu z določili razpisne dokumentacije. Za pravilnost ponudbe je moral ponudnik na podlagi prvega odstavka (v povezavi z drugim odstavkom) točke 2.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim obvezno predložiti tudi potrdila o referenčnih delih (POT-REF). Ponudniki so morali izjave predložiti na predpisanih obrazcih brez dodatnih pogojev, pripisi in dodatni pogoji ponudnika pa se ne upoštevajo (točka 2.11.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, primerljivo pa tudi člen 3.D razpisne dokumentacije). Če je bil iz tehničnih razlogov posamezen obrazec izdelan oziroma izpolnjen drugače, je moralo besedilo v njem ustrezati zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije, kar pomeni, da je moralo besedilo obrazca vsebinsko in pomensko ustrezati besedilu na predpisanem obrazcu (peti odstavek točke 2.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). V zadnjem odstavku točke 2.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik poudarjeno zapisal, da neizpolnitev vseh zahtev iz razpisne dokumentacije pomeni, da "naročnik ponudbo kot nepopolno zavrne". Ponudbo se zavrne, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti ali zahtev iz specifikacije naročila (točka 2.15 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

V členu 3.D razpisne dokumentacije je naročnik v poudarjenem tisku zapisal, da bo priznal sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili "vse zahtevane pogoje iz člena (3. POGOJI ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI) in predložili ustrezna dokazila".

Med pogoji, na osnovi izpolnjevanja katerih bo priznal sposobnost ponudnikom, je naročnik v 15. točki člena 3.D ("Tehnična in kadrovska sposobnost") razpisne dokumentacije zapisal pogoj, katerega vsebino je z odgovorom ("reference, Datum objave: 29.10.2012, 12:17") na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, postavljeno v navezavi na "točk[o] petnajst na strani dvajset" razpisne dokumentacije, spremenil tako, da se odtlej glasi:
"Ponudnik oz. partner v ponudbi je moral v zadnjih treh letih uspešno izdelati idejni projekt (IDP) ali projekt za pridobitev gradbenega dovoljena (PGD) ureditve državne ceste v dolžini najmanj 1 km (ne nujno javnega naročila) in idejni projekt (IDP) ali projekt za pridobitev gradbenega dovoljena (PGD) mostu namenjenemu motornemu prometu z glavnim razponom dolžine najmanj 40 m (ne nujno javnega naročila)" (v nadaljevanju: pogoj številka 15).

Naročnik je pri tem na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo "V zvezi z referenco za ponudnika oziroma partnerja - v zadnjih treh letih je uspešno izdelal IDP ali PGD mostu z glavnim razponom najmanj 40 m - sprašujemo, ali bo naročnik upošteval tudi referenco IDZ za most s takim razponom, saj je zahtevana obdelava na ravni IDZ"", odgovoril ("referenca, Datum objave: 23.11.2012, 08:06"): "Naročnik bo upošteval reference v skladu z razpisnimi pogoji oz. določili. Odgovor na vaše vprašanje je torej NE".

Citirana odgovora naročnika se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 štejeta kot del razpisne dokumentacije.

Naročnik je glede na pogoj številka 15 (v 15. točki člena 3.D razpisne dokumentacije) med drugim določil, da se njegovo izpolnjevanje dokazuje s podpisanim in žigosanim potrdilom o referenčnih delih (POT-REF). Ponudnik je moral navesti referenčni posel in njegovo vrednost ter predložiti potrjeno referenco s strani naročnika, ki je izvedbo del ocenil kot pozitivno. V potrdilu o referenčnem delu so morali biti navedeni kraj izvedbe, kakovost izvedenih del, spoštovanje roka izvedbe ter skladnost izvedbe s pogodbenimi določili. Reference so morale biti predložene v obliki potrdil in so morale vsebovati predstavljene podatke, ponudnik pa je lahko predložil reference na priloženem obrazcu (obrazec POT-REF, katerega si je lahko fotokopiral). Za vsako referenčno delo je bilo potrebno izpolniti svoj obrazec oziroma potrdilo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da se v njej med drugim nahaja tudi potrdilo o referenčnem delu (izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec POT-REF) za izdelavo projektne dokumentacije faze IDP za izgradnjo "turbo" krožišča. Iz omenjenega potrdila o referenčnem delu izhaja podatek, da je mostna konzolna konstrukcija razpona "cca 80 m". Kot je razbrati iz vsebine zahtevka za revizijo vlagatelj razume, da omenjeni podatek predstavlja podatek o dolžini glavnega razpona mostu, vsebinsko enako pa omenjeni podatek razumeta tudi naročnik in izbrani ponudnik. Ob upoštevanju navedenega bi bilo v konkretnem primeru potrebno zaključiti, da omenjeno referenčno delo izpolnjuje zahtevo pogoja številka 15 v delu, ki se glasi, da mora ponudnik oziroma partner v ponudbi uspešno izdelati "idejni projekt (IDP) ali projekt za pridobitev gradbenega dovoljena (PGD) mostu" ["] "z glavnim razponom dolžine najmanj 40 m (ne nujno javnega naročila)". Iz potrdila namreč izhaja, da je referenčni naročnik v njem potrdil, da so bila pogodbena dela izvedena po pravilih stroke in ustrezno zaključena v "kvaliteti" ["] "zelo dobro".

Vendar pa vlagatelj glede na morfologijo in širino reke Pake ugotavlja, da "navedba razpona, kot jo je navedel izbrani ponudnik ni pravilna" (točka II. 1. na tretji strani zahtevka za revizijo), oziroma da "je očitno, da so navedbe v referenčnem potrdilu neresnične in zavajajoče ter ne izpolnjujejo pogojev".

Kot izhaja iz strokovnega mnenja je dejstvo, da nosilna smer (s tem pa največja razpetina enosmerno nosilne glavne prekladne konstrukcije) zasnovane onosmerno nosilne glavne prekladne konstrukcije zadevnega mostu lahko poteka samo v smeri, ki je vzporedna z osnovnicama trapeznega tlorisa mostu, iz tehnične dokumentacije iz smeri glavnih nosilcev natančno razvidno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti vlagatelju v smislu, da nosilna smer in s tem razpetina glavne prekladne konstrukcije potekata v smeri, ki je pravokotna na osnovnici trapeznega tlorisa mostu. Nosilna smer prekladne konstrukcije namreč ni vezana na smer ovire, ki jo most premošča, temveč je vezana na podpore. Da v omenjenem idejnem projektu (IDP) "[r]azpon ni orientiran pravokotno na vodotok, ampak vzporedno z vodotokom", pa v svoji vlogi z dne 3. 4. 2013 ugotavlja tudi vlagatelj.

Na vprašanje Državne revizijske komisije, kolikšna je (v metrih) dolžina glavnega razpona mostu, namenjenega motornemu prometu, kot izhaja iz predloženega idejnega projekta (IDP, številka projekta 072/08) za objekt "IZGRADNJA "turbo" KROŽIŠČA V KM 2+082/1419 PESJE-VELENJE", je strokovnjak odgovoril, da se največja razpetina glavne prekladne konstrukcije mostu nahaja v ravnini opornih stebrov številka 3, njena dolžina pa ob predpostavki, da je ležišče prekladne konstrukcije situirano na sredini temeljne blazine (izmerjene na načrtu "3 Načrt gradbenih konstrukcij", številka lista 1/2), znaša 53,5 metra ("Lmax = 53,50 m"), kar je za 1,42 metra več od podatka ("L = 52,08m"), navedenega v drugem odstavku točke 1.2.2. Tehničnega poročila k idejnemu projektu IDP izgradnje predmetnega "turbo" krožišča (omenjeno tehnično poročilo je sestavni del načrta "3 Načrt gradbenih konstrukcij - most"). Razlika, kot ugotavlja strokovnjak, izhaja iz neznanega natančnega mesta ležišča prekladne konstrukcije na temeljni blazini, ki v načrtu "3 Načrt gradbenih konstrukcij", številka lista 1/2, ni določena (pri merjenju dolžine največje razpetine prekladne konstrukcije je bilo privzeto, da se ležišče nahaja na sredini temeljne blazine). Strokovnjak je v točki 5.2 svojega strokovnega mnenja zapisal, da podatek o največjem razponu prekladne konstrukcije pri oporniku 3, ki znaša "L= 52,08 m", predstavlja dejansko vrednost največje razpetine prekladne konstrukcije obravnavanega mostu. Državna revizijska komisija sprejema v strokovnem mnenju navedene ugotovitve strokovnjaka.

Ugotovitvi strokovnjaka, da podatek o največjem razponu prekladne konstrukcije pri oporniku 3, ki znaša "L= 52,08 m", predstavlja dejansko vrednost največje razpetine prekladne konstrukcije obravnavanega mostu, je Državna revizijska komisija v celoti sledila, omenjeni podatek pa potrjuje tudi vsebina drugega odstavka točke 1.2.2. Tehničnega poročila k idejnemu projektu IDP izgradnje predmetnega "turbo" krožišča (omenjeno tehnično poročilo je sestavni del načrta "3 Načrt gradbenih konstrukcij - most").

Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel dokazati, da izbrani ponudnik ni uspešno izdelal idejnega projekta (IDP) "mostu namenjenemu motornemu prometu z glavnim razponom dolžine najmanj 40 m" (torej del pogoja številka 15) in s tem kršil določbe ZJN-2 ali določbe razpisne dokumentacije. Glede na navedeno ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje, da glavni razpon mostu preko reke Pake "lahko znaša približno 25m, kar je manj od zahtevanih 40m". Vsebinsko enako bi šlo odločiti tudi v primeru upoštevanja podatka strokovnjaka, pridobljenega z merjenjem, da dolžina največje razpetine glavne prekladne konstrukcije mostu (ob predpostavki, da je ležišče prekladne konstrukcije situirano na sredini temeljne blazine) znaša 53,5 metra ("Lmax = 53,50 m").

Omenjenih ugotovitev v ničemer ne spreminjajo dokazi, katerih izvedbo v zahtevku za revizijo predlaga vlagatelj. Dokaz, ki ga je vlagatelj označil s številko 1, je tako predložen zgolj z namenom dokazovanja širine reke Pake na mestu, na katerem naj bi stal most, širina reke Pake pa v konkretnem primeru zlasti iz razloga, ker (kot to potrjuje tudi strokovno mnenje) nosilna smer prekladne konstrukcije ni vezana na smer ovire, ki jo most premošča, pač pa je vezana na podpore, ni pravno relevantna za odločitev o zahtevku za revizijo. Zaključek, da nosilna smer in s tem razpetina glavne prekladne konstrukcije potekata v smeri, ki je pravokotna na osnovnici trapeznega tlorisa mostu, je namreč napačna. Ker izjava osebe D. R., na katero se v zahtevku za revizijo sklicuje vlagatelj, temelji prav na tem, da glavni razpon mostu navezuje na reko Pako in "pravokotni razpon", iz navedenih razlogov tudi ta ne spreminja dosedanjih zaključkov Državne revizijske komisije. Vsebinsko enak zaključek velja za dokaz "Poročilo o pregledu projektne dokumentacije ".", ki je priloga dopolnitve zahtevka za revizijo (v omenjenem dokumentu je med drugim navedeno, da "dolžina objekta v smeri premostitve reke Pake znaša 25,20m"), pri čemer iz njega izhaja, da "širina objekta pri oporniku 3 znaša 52,08m", v "ravnini opornih stebrov štev. 3" pa se nahaja "[n]ajvečja razpetina glavne prekladne konstrukcije mostu" (točka 5.1 strokovnega mnenja).

Dokaznih predlogov z zaslišanjem prič (K. P. oziroma S.) Državna revizijska komisija ni izvedla, saj v zahtevku za revizijo ni navedbe o tem, o čem naj bi omenjeni priči pričali (236. člen Zakona o pravdnem postopku " Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem. " v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Poleg tega je Državna revizijska komisija (tudi) na podlagi vlagateljevega dokaznega predloga "izvedenec ustrezne gradbene oziroma inženirske stroke" pridobila strokovno mnenje, na podlagi strokovnega mnenja in drugih izvedenih dokazov pa je ocenila, da je ob upoštevanju njihove vsebine mogoče z zanesljivostjo sklepati o obstoju odločilnih dejstev. Državna revizijska komisija ob tem v navezavi na Splošne tehnične specifikacije TSC 07.101, ki jih vlagatelj prilaga zahtevku za revizijo, še dodaja, da te predstavljajo zgolj "predlog, december 2006", prav tako pa pripominja, da je že v sklepu številka 018-314/2012-12, z dne 26. 11. 2012, zapisala, da "je TSC 07.101" ["] "še predlog, kar je mogoče potrditi s tem, da ni " glede na peti odstavek 10. člena ZCes-1 " še objavljena na spletni strani http://www.dc.gov.si/si/delovna_podrocja/ceste/tehnicne_specifikacije_za_ ceste/izdane_ts/, zato njena uporaba za razlago referenčnega pogoja tudi sicer ne bi mogla biti obvezna." ["] "Državna revizijska komisija pa tudi pripominja, da bi bila obveznost uporabe dokazana tudi na podlagi pravne oblike. Skladno s šestim odstavkom 10. člena ZCes-1 namreč velja, da, če minister, pristojen za promet, oceni, da je potrebna obvezna uporaba tehnične specifikacije ali tehnične smernice, jo izda kot predpis".

Dosedanjih zaključkov Državne revizijske komisije ne spreminja niti zatrjevanje vlagatelja v vlogi z dne 3. 4. 2013, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika zavrniti že iz razloga, ker je "ugotovil lažno referenco, ki ne vsebuje pravih dejanskih podatkov". Četudi bi bilo namreč šteti, da je podatek "cca 80 m" na potrdilu o referenčnem delu (obrazec POT-REF) v ponudbi izbranega ponudnika napačen, pravi podatek, ki bi moral biti na omenjenem potrdilu zapisan namesto podatka "cca 80 m", še vedno sledi zahtevam pogoja številka 15, naročnik pa bi ravnal v nasprotju z določbami ZJN-2, če bi ponudbo izbranega ponudnika izločil zgolj zaradi forme (napačnega vpisa podatka na potrdilu o referenčnem delu), brez upoštevanja njene vsebine (pravega podatka). Ponudbo izbranega ponudnika bi namreč naročnik lahko izločil le v primeru, če ta ne bi izpolnjevala pogoja iz 45. člena ZJN-2, zaradi česar bi bila nepravilna in nepopolna (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi z 19. in 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Glede na navedeno ni mogoče slediti vlagatelju niti v njegovem zatrjevanju (v vlogi z dne 3. 4. 2013), da naročnik omenjenega referenčnega potrdila, iz razloga, ker "referenčno potrdilo ni verodostojni in je ugotovljeno zavajanje", nikakor ne bi smel upoštevati.

Vlagatelju je sicer smiselno pritrditi v njegovem zatrjevanju v vlogi z dne 3. 4. 2013, da naročnik "v svoji zavrnitvi, niti ne pojasni kdo naj bi telefonsko preverjal referenco, prav tako pa ni navedeno s kom naj bi govoril in kdo je domnevno referenco v izmeri 52,08 m potrdil", vendar pa ob tem ne gre prezreti dejstva, da je naročnik svojo ugotovitev glede reference "v izmeri 52,08 m" utemeljil tudi s podatkom, ki ga je pridobil iz "načrta gradbenih konstrukcij-most, IDP, št. 072/08", omenjeni podatek pa primerljivo sovpada s podatkom, ki ga je strokovnjak (ob predpostavkah, ki jih v točki 5.1 strokovnega mnenja izpostavlja) izmeril "na načrtu štev. 1/2".

Glede zatrjevanja vlagatelja, da naj bi bila rešitev v projektni dokumentaciji "v direktnem nasprotju z vodnogospodarskimi smernicami MOP ARSO", oziroma, da "je idejni projekt zasnovan v diametralnem nasprotju s pravili stroke", Državna revizijska komisija opozarja na peti odstavek 29. člena ZPVPJN. Iz razloga, ker v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vlagatelj (na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN) ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija omenjenih novih dejstev, ki jih vlagatelj podaja v svoji vlogi z dne 3. 4. 2013 in po vsebini predstavljajo novo dejstvo v smislu (prekluzije iz) petega odstavka 29. člena ZPVPJN, ni obravnavala. Vlagatelj v konkretnem primeru namreč ni dokazal, da novih dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti (že) v predrevizijskem postopku (v zahtevku za revizijo oziroma v dopolnitvi zahtevka za revizijo). Tudi v primeru, če bi Državna revizijska komisija obravnavala omenjena (sicer prepozno) zatrjevana dejstva v vlogi z dne 3. 4. 2013, pa bi bilo potrebno ugotoviti, da omenjena zatrjevanja vlagatelja v ničemer ne bi spremenila odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo (vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo in njegovi dopolnitvi ni uspel dokazati, da izbrani ponudnik ni uspešno izdelal idejnega projekta (IDP) "mostu namenjenemu motornemu prometu z glavnim razponom dolžine najmanj 40 m"), Državna revizijska komisija pa tudi sicer v zadevnem postopku ni pristojna za odločanje o omenjenih vprašanjih.

Dosedanjih zaključkov Državne revizijske komisije, iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, ne spreminjajo zatrjevanja vlagatelja v vlogi z dne 5. 6. 2013, s katero se je izjasnil o strokovnem mnenju.

Glede zatrjevanja vlagatelja, da je evidentno, da se referenca za izdelavo projektne dokumentacije faze IDP za izgradnjo "turbo" krožišča ne more glasiti na izbranega ponudnika, ampak na gospodarski subjekt VGP, d. o. o., Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju, ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije in Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 in sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1), ni mogoče slediti. V razpisni dokumentaciji je bil pogoj številka 15 vezan na izdelavo idejnega projekta (IDP), ne pa na izdelavo posameznih načrtov, ki ga sestavljajo. V načrtu "3 Načrt gradbenih konstrukcij - most" je bil kot projektant načrta sicer res naveden gospodarski subjekt VGP, d. o. o., vendar pa je vlagatelj naveden kot vodilni projektant oziroma kot "naročnik/vodilni projektant". Ker niti razpisna dokumentacija niti ZGO-1 ne razmejujeta pravice sklicevanja na posamezno referenco za projektanta, odgovornega projektanta oziroma odgovornega vodjo projekta, Državna revizijska komisija ni sledila vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da se izbrani ponudnik "ne more sklicevati na predloženo, tudi sicer sporno referenčno potrdilo". Vlagatelj nadalje trdi, da projekt ni skladen s pravili stroke. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na podlagi določb razpisne dokumentacije glede vprašanja izpolnjevanja pogoja številka 15 v konkretnem primeru edina pravno relevantna presoja referenčnega naročnika, ne pa presoja vlagatelja (v postopku oddaje predmetnega javnega naročila). Državna revizijska komisija tudi ni sledila vlagatelju v njegovi zahtevi po (ponovnem) preverjanju mostne konzolne konstrukcije razpona "cca 80 m", vlagateljevim očitkom glede neskladja reference "z veljavno zakonodajo" ter vlagateljevi navedbi vprašanj, ki naj bi jih (dodatno) zastavila strokovnjaku.

Ob upoštevanju dosedanje obrazložitve tega sklepa in ob upoštevanju vlagateljevih zatrjevanj, kot izhajajo iz njegovih vlog, podanih v postopku pravnega varstva, vlagatelju v konkretnem primeru tudi ni bilo "onemogočeno celovito pravno varstvo" (kot to navaja v vlogi z dne 3. 4. 2013).

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj (v točki II. 2) zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskih pogojev, kot jih je naročnik določil v "točki 3.D" razpisne dokumentacije na strani "20 točke 12 in 13". Po zatrjevanju vlagatelja namreč referenci, ki se nanašata na osebo M. N., v ničemer ne pokrivata zahtevanih izkušenj za izdelavo tehnološkega elaborata tehnologije gradnje na podvozu z ureditvijo železniškega prometa, načrt tirnih naprav v območju gradnje podhoda, ki naj bi jih v predmetnem naročilu prevzel.

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahaja tudi izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec OBR-6a, iz katerega izhajajo podatki o kadrovskih zmogljivostih za osebo M. N., ki je v ponudbi izbranega ponudnika nominirana v funkciji odgovornega projektanta. Kot je navedeno v obrazcu OBR-6a omenjena oseba v ponudbi prevzema dela izdelave "tehnološkega elaborata tehnologije gradnje na podvozu z ureditvijo žel. prometa, načrt tirnih naprav v območju gradnje podhoda".

Pogoj, ki se nanaša na odgovorne projektante, ponudniki pa so ga morali izpolnjevati, da jim bo naročnik priznal sposobnost, je naveden v 12. točki člena 3.D ("Tehnična in kadrovska sposobnost") razpisne dokumentacije (v nadaljevanju: pogoj številka 12). Iz vsebine pogoja številka 12 izhaja, kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje naročnik, da je v njem naročnik od ponudnikov zahteval, da zagotovijo "odgovorne projektante, ki izpolnjujejo zapisane pogoje za posamezna strokovna področja - geologijo, gradbene konstrukcije (premostitveni objekti, zidovi") in cesto". Na dejstvo, da je naročnik zahteval le "reference za strokovna področja kot so geologija, gradbene konstrukcije in cesto", v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo upravičeno opozarja tudi izbrani ponudnik. Ob upoštevanju vsebine pogoja številka 12, tudi v navezavi na odgovor naročnika, objavljen na Portalu javnih naročil ("kadrovski tim, Datum objave: 6.11.2012, 14:27"), tako dejansko ni mogoče zaključiti, da bi morala tudi oseba M. N., v ponudbi izbranega ponudnika nominirana v funkciji odgovornega projektanta, izpolniti zahteve, določene v pogoju številka 12. Naročnik je namreč na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo:
"Naročnika sprašujemo ali mora ponudnik v okviru projektnega tima zagotoviti tudi odgovornega projektanta za načrt tirnih naprav, vozne mreže in elaborat tehnologije gradnje na podvozu z ureditvijo železniškega prometa v času gradnje"
Naročnika sprašujemo ali mora ponudnik zagotoviti referenco za projektiranje tirnih naprav ter vozne mreže oziroma na kak način bo naročnik preverjal sposobnost ponudnikov za izvedbo železniškega dela projekta"
Vljudno prosimo, da neočnik navede za katera delovna področja mora ponudnik zagotoviti odgovorne projektante",
odgovoril: "Ponudnik mora zagotoviti za izvedbo predmetnega naročila kadrovski tim, da bo moč v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi, ki urejajo to področje, izvesti naročilo". Naročnik torej v odgovoru na navedeno vprašanje ni zapisal, da bi morali ponudniki "zagotoviti referenco" odgovornega projektanta "za projektiranje tirnih naprav ter vozne mreže", zato v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ponudbe, ki reference odgovornega projektanta "za projektiranje tirnih naprav ter vozne mreže" ne vsebuje, ne bi bilo mogoče označiti za formalno nepopolno (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oziroma nepravilno (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in nepopolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Predstavljeni odgovor naročnika je namreč razumeti na način, da bo "sposobnost ponudnikov za izvedbo železniškega dela projekta" preverjal z navedbo takšnega kadrovskega tima, da bo z njim moč izvesti zadevno javno naročilo. Če bi naročnik v konkretnem primeru dejansko želel, da ponudniki v svojih ponudbah (da bodo te štele za pravilne oziroma popolne) predložijo tudi reference odgovornega projektanta "za projektiranje tirnih naprav ter vozne mreže", bi to moral določiti na jasen in nedvoumen način, saj, kot je to Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija. Kot izhaja iz prvega odstavka 8. člena ZJN-2 mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, iz načela transparentnosti javnega naročanja pa izhaja tudi zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje javnega naročila v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako (v zvezi s tem primerjati zlasti sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-368/10, Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, točka 109, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-496/99 P, Evropska komisija proti CAS Succhi di Frutta SpA, točka 111).

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika, iz razloga, ker referenčna posla osebe M. N. "v ničemer ne pokrivata zahtevanih izkušenj za izdelavo tehnološkega elaborata tehnologije gradnje na podvozu z ureditvijo žel. prometa, načrt tirnih naprav v območju gradnje podhoda, ki naj bi jih v tem predmetnem naročilu" omenjena oseba prevzela, kršil določbe ZJN-2 ali določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

Ker vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo (v točki II. 2) najprej izpostavlja dejstvo, da je izbrani ponudnik za svojega podizvajalca navedel hčerinsko družbo, ki je v njegovi 100 % lasti, nato pa omenjeno dejstvo navezuje na "kadrovske reference" podizvajalca izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo razumela na način, da vlagatelj v njem kot kršitev naročnika zatrjuje naročnikovo ugotovitev, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja izpolnjevanje pogojev glede "kadrovske reference" podizvajalca izbranega ponudnika.

Glede na zatrjevanje vlagatelja, da iz referenčnih potrdil za osebe I. Č., M. K. oziroma U. Š. ni razvidno, na katerega naročnika naj bi se nanašala, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz določb razpisne dokumentacije ni razvidno, da bi morali ponudniki omenjeni podatek vpisati v obrazec OBR-6a, ki je namenjen vpisu podatkov o kadrovskih zmogljivostih. Za pravilnost ponudbe je moral ponudnik na podlagi prvega odstavka (v povezavi z drugim odstavkom) točke 2.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe obvezno predložiti tudi podatke o kadrovskih zmogljivostih (OBR-6a). Iz obrazca OBR-6a pa v tabeli izhajajo zgolj rubrike "Predmet", "Vrednost (z DDV)", "Leto izvedbe" in "Opis del", ne pa tudi rubrika, ki bi se nanašala na navedbo naročnika oziroma referenčnega naročnika. Tudi na mestu, predvidenem za potrditev obrazca, je navedeno "Ponudnik:", ne pa morebiti "Naročnik" (kot v obrazcu POT-REF) ali "Referenčni naročnik". Ob upoštevanju predstavljenih poimenovanj rubrik v tabeli od ponudnikov ni bilo mogoče pričakovati, da bi morali obrazec OBR-6a razumeti na način, da mora biti podatek o naročniku, na katerega se referenčna potrdila za osebe I. Č., M. K. oziroma U. Š. nanašajo, vsebovan v navedbi predmeta ali v opisu del. Kot je to Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, pa tudi v predmetni odločitvi, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več, ali drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje, da naročnik "referenc ni preverjal", vendar pa to zatrjuje v povezavi z ugotovitvijo, da si je naročnik v določbah razpisne dokumentacije zgolj pridržal pravico, da to stori. Ker je naročnik v pravno relevantnem delu 12. oziroma 13. točke člena 3.D razpisne dokumentacije zapisal, da "si pridržuje pravico, da navedbe preveri", vlagatelj pa v zahtevku za revizijo že sam ugotavlja, da naročnik "referenc ni preverjal tako kot si je v RD pridržal" (podčrtala Državna revizijska komisija), Državna revizijska komisija (ob upoštevanju vlagateljeve trditvene podlage v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo) ni ugotovila kršitev naročnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudnikom omenjenega podatka za to, da bo njihova ponudba štela za pravilno (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in popolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) v ponudbo ni bilo potrebno vpisati. Državna revizijska komisija obenem zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika, iz razloga, ker iz referenčnih potrdil za osebe I. Č., M. K. oziroma U. Š. ni razvidno, na katerega naročnika naj bi se nanašale, ni označil za formalno nepopolno (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), nepravilno (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oziroma nepopolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in je iz omenjenega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), z opisanim ravnanjem kršil določbe ZJN-2 ali določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

Kot naslednje vlagatelj v zahtevku za revizijo (v točki II. 2) zatrjuje, da za osebo M. K., ki je v ponudbi izbranega ponudnika navedena, da prevzame elaborat dimenzioniranja voziščne konstrukcije z raziskavami, iz vseh treh referenčnih del ni razbrati, da bi kadarkoli opravljala ali izdelala elaborat dimenzioniranja voziščne konstrukcije. Po zatrjevanju vlagatelja je enako neustrezno tudi referenčno potrdilo za osebo I. Č., saj del, ki jih kot odgovorni projektant prevzema v ponudbi, v njenem "referenčnem opisu ni zajetih".

Državna revizijska komisija je na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo (12. točka člena 3.D "Tehnična in kadrovska sposobnost" in obrazec OBR-6a) ugotovila, da naročnik pojem istovrstnosti ni definiral na način, kot ga je predstavil vlagatelj v zahtevku za revizijo. Iz razpisne dokumentacije tako ne izhaja, da bi moral ponudnik pri navedbi referenčnih poslov natančno popisati prav vsa dela, ki so bila v posameznem poslu izvedena. Hkrati pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj kot sporne ne izpostavi in tudi ne dokazuje (kot dokaz vlagatelj navaja "izpis GVIN") vsebine posamezne reference iz obrazca OBR-6a, temveč zgolj izostanek popisa del v primerjavi s popisom del iz ponudbe.

Prav tako iz razpisne dokumentacije (12. točka člena 3.D) v zahtevah glede pogoja številka 12 ne izhaja zahteva naročnika glede števila odgovornih projektantov, ki jih mora ponudnik zagotoviti za posamezna strokovna področja (geologijo, gradbene konstrukcije oziroma cesto), temveč je naročnik določil le, da mora ponudnik "za posamezna strokovna področja" ["] "zagotoviti odgovorne projektante, ki izpolnjujejo" njegove zahteve. Vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne zatrjuje in ne dokazuje niti, da je oseba M. K. ali oseba I. Č. edini odgovorni projektant, ki v ponudbi izbranega ponudnika prevzema dela, ki so v navezavi nanj navedena v obrazcu OBR-6a. V primeru, da dela, ki jih v ponudbi izbranega ponudnika prevzemata oseba M. K. oziroma oseba I. Č., prevzema še kakšna druga oseba, izbranemu ponudniku namreč ni mogoče očitati, da ni sledil zahtevam pogoja številka 12.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika, iz razlogov, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja za odgovorna projektanta M. K. oziroma I. Č., ni označil za formalno nepopolno (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), nepravilno (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oziroma nepopolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in je iz omenjenega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), kršil določbe razpisne dokumentacije in ZJN-2.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu (v točki III.), v katerem zatrjuje neustrezno in nezakonito ugotovitev popolnosti ponudbe "ponudnika PROJEKTIVA-INŽENIRING CELJE d.d.", ni (vsebinsko) obravnavala. Iz odločitve o oddaji naročila namreč ne izhaja, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila za vsako prejeto ponudbo ugotavljal, ali je ta popolna ali ne. Iz omenjene odločitve tako sicer izhaja, da je komisija naročnika v postopku oddaje javnega naročila opravila pregled in ocenjevanje ponudb, vendar pa so v nadaljevanju odločitve o oddaji naročila predstavljene le ugotovitve naročnika glede ponudbe izbranega ponudnika. Ob upoštevanju vsebine odločitve o oddaji naročila in ob upoštevanju dejstva, da v odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik pojasnjuje, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila "najprej razvrstil pravočasne ponudbe glede na merila, nato pa preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna", "ostalih ponudb" pa "podrobneje ni preverjal glede popolnosti", je Državna revizijska komisija zaključila, da naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila po razvrstitvi pravočasnih ponudb glede na merila in preverjanju, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša (ponudba izbranega ponudnika), popolna, popolnosti ostalih ponudb (na podlagi drugega odstavka 41. člena ZJN-2) ni preverjal.

Ker v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik popolnosti ponudbe "ponudnika PROJEKTIVA-INŽENIRING CELJE d.d." (še) ni ugotavljal, tega ni mogoče ugotavljati niti v predmetnem revizijskem postopku, saj bi to poseglo v pravico do pravnega varstva omenjenega ponudnika. Poleg tega tudi z vidika 14. člena ZPVPJN za priznanje aktivne legitimacije zadostuje, da v primerih, ko naročnik ravna v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2, vlagatelj zatrjuje le kršitve v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika, ni pa mu potrebno izpodbijati popolnosti ostalih ponudb, ker ta (še) ni bila ugotovljena. Navedeno velja tudi v primeru, če je katera od ostalih ponudb po razvrstitvi glede na merila ugodnejša od njegove. Za ugoditev zahtevku za revizijo in razveljavitev odločitve o oddaji naročila v takšnem primeru zadostuje, da ponudnik dokaže, da bi bil naročnik dolžan ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka, oziroma, da je ponudbo izbranega ponudnika neutemeljeno (nezakonito) izbral kot najugodnejšo.

V zvezi
" z zatrjevanjem naročnika, da je več kot očitno, da "je vlagatelj uveljavljal pravico do dodatne obrazložitve z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja, kar pa v skladu s 3. odstavkom 79. člena ZJN-2 ni dovoljeno",
" s pozivom naročnika Državni revizijski komisiji, da "odloči o prekršku iz 5. točke 1. odstavka 109.a člena ZJN-2", oziroma, da "naj začne postopek o prekršku iz 5. točke 1. odstavka 109.a člena ZJN-2 in o njem odloči",
" z zatrjevanjem vlagatelja, da bi moral naročnik "[g]lede na to, da je" v ponudbi izbranega ponudnika "ugotovil lažno referenco", hkrati "skladno s 77. členom ZJN-2 predlagati DKOM uvedbo prekrškovnega postopka",
Državna revizijska komisija pripominja, da o navedenih zatrjevanih prekrških, na katere opozarjata naročnik in vlagatelj, lahko odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003, s sprem.), ne pa v revizijskem postopku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije (drugi odstavek 108. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da vlagatelj, čeprav je "v naslovu zahtevka za revizijo navedeno, da se vlagateljev zahtevek nanaša zoper Sklep o oddaji naročila in zoper Sklep s katerim je naročnik zavrnil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila", "nikjer v obrazložitvi zahtevka ne oporeka naročnikovi zavrnitvi zahteve za dodatno obrazložitev, še več, zavrnitev zahteve za dodatno obrazložitev sploh ni nikjer omenjena". Ker je ob proučitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo tudi Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo, kljub temu, da navaja, da ga vlaga v zvezi z "zavrženjem zahteve za dodatno obrazložitev z dne 17. 1. 2013 številka 430-22/2012", morebitnih kršitev naročnika v zvezi s tem (v obrazložitvi zahtevka za revizijo) ne utemeljuje, Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 38. člena ZPVPJN tudi ni odločala o tem, ali je naročnik s sprejemom sklepa številka 430-22/2012, z dne 17. 1. 2013, kršil katero od določb ZJN-2.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo (vključno z njegovo dopolnitvijo), na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljen zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da stroški strokovnega dela in izdelave strokovnega mnenja v predmetnem postopku pravnega varstva znašajo 500,00 EUR.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne stroške postopka, odločitev o stroških postopka s pritožbo pa je Državna revizijska komisija v sklepu številka 018-54/2013-3, z dne 26. 2. 2013, s katerim je odločila o vlagateljevi pritožbi z dne 4. 2. 2013, pridržala za končno odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prvi stavek tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo priglaša tudi stroške, ki predstavljajo nagrado za zastopanje v postopku, ter strošek pod postavko "Taksa".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se ima izbrani ponudnik na podlagi 11. člena ZPVPJN in drugega odstavka 27. člena ZPVPJN pravico izjasniti o navedbah vlagatelja (tudi s pomočjo odvetnika " v zvezi s tem primerjati drugi odstavek 70. člena ZPVPJN), zahteva pa lahko tudi povrnitev stroškov (šesti odstavek 70. člena ZPVPJN). Vendar je izbrani ponudnik upravičen le do povrnitve potrebnih in ne vsakršnih stroškov (tretji in šesti odstavek 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija stroškov, ki jih izbrani ponudnik priglaša v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, ne priznava za potrebne (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ugotavlja namreč, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Izbrani ponudnik v konkretnem primeru tudi sicer po temelju (in po višini) ni izkazal stroška, ki naj bi mu nastal pod postavko "Taksa".

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija predlog izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva kot neutemeljen zavrnila (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s četrtim in šestim odstavkom istega člena).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker naročnik povrnitve stroškov predujma za strokovno mnenje do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo ni zahteval (sedmi odstavek 70. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija o tem ni odločala.

V Ljubljani, dne 7. 6. 2013


Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije

























Vročiti:
" OBČINA LAŠKO, Mestna ulica 2, 3270 Laško
" odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana
" ANDREJC, d. o. o., Topolšica 199B, 3325 Šoštanj
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu

Natisni stran