018-158/2013 Pošta Slovenije d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Pogodbeni prevozi " dostava in prevzem paketov na območju mesta Ljubljana" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Nova Panorama d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Podjed o.p. - d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 31. 5. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 18. 12. 2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 0125/2012/JNS/6/0125 v ocenjeni vrednosti 1.565.562,00 EUR brez DDV po postopku s pogajanji po predhodni objavi za sklenitev okvirnega sporazuma za obdobje treh let. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 27. 12. 2012 pod št. objave JN13879/2012, dne 29. 12. 2012 pod oznako 2012/S 250-414759 pa še v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik je 1. 3. 2013 sprejel dokument "Odločitev št. 0125/2012/JNS/6/0125", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Andrej Kraljič s.p., Laze pri Borovnici 22, Borovnica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik); vlagatelj je bil z odločitvijo seznanjen dne 25. 3. 2013.

Vlagatelj je dne 26. 3. 2013 vložil zahtevek za vpogled v razpisno in ponudbeno dokumentacijo. Naročnik je vpogled organiziral 29. 3. 2013 in potek vpogleda dokumentiral z zapisnikom št. 6/33-9358 z dne 29. 3. 2013.

Vlagatelj je dne 28. 3. 2013 vložil zahtevo za izdajo obrazložene odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika; naročnik je nato dne 3. 4. 2013 izdal dokument "Dodatna obrazložitev o oddaji naročila".

Vlagatelj je 12. 4. 2013 vložil zahtevek za revizijo in predlagal razveljavitev odločitve naročnika o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj očita naročniku, da je izbral ponudbo, ki bi jo moral v resnici zavrniti kot nepopolno, saj naj izbrani ponudnik ne bi bil sposoben za opravljanje poklicne dejavnosti, potrebne za izvedbo predmetnega javnega naročila. Pri tem se opira na določila razpisne dokumentacije o sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti iz točke P 2 v delu, kjer je določeno, da mora ponudnik predložiti izjavo o sposobnosti opravljanja poklicne dejavnosti ter da mora imeti registrirano dejavnost oz. biti vpisan v register poklicev ali trgovski register. Vlagatelj ugotavlja, da je izbrani ponudnik te pogoje v svoji ponudbi tudi izrecno potrdil, iz izpisa poslovnega registra, ki ga vodi AJPES, pa izhaja, da izbrani ponudnik na dan 26. 3. 2013 ni imel registrirane ustrezne dejavnosti, saj je imel registrirano le dejavnost cestnega tovornega prometa pod šifro 49.410. Vlagatelj meni, da bi moral ponudnik za opravljanje storitev po tem javnem naročilu biti registriran tudi za opravljanje dejavnosti 53.200 (Druga poštna in kurirska dejavnost), saj naj v predmetni zadevi ne bi šlo le za storitev golega prevoza, temveč tudi za izvajanje poštnih storitev " prevoz in vročanje poštnih pošiljk oz. paketov končnim naslovnikom. Na to naj bi kazalo tudi dejstvo, da imajo vozila in delavci oznake in obeležja naročnika, prevzem paketov pa se vpisuje v ustrezno poštno knjigo. Na poštne storitve kot predmet javnega naročila naj bi kazalo tudi to, da je naročnik javno naročilo oddal po določbah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in ne po določbah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), dodatno pa še mnenje Statističnega urada Republike Slovenije. Vlagatelj meni, da je takemu razlogovanju navsezadnje pritrdil tudi izbrani ponudnik, ko je po odločitvi o oddaji javnega naročila registriral še dejavnost 53.200. Vlagatelj še opozarja, da skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) poslovni subjekt ne sme opravljati dejavnosti, za katero ni registriran.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 22. 4. 2013 opredelil do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo in jih v celoti prerekal. Izbrani ponudnik izraža dvom v verodostojnost vlagateljevega pooblastila za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku. Poudarja, da razpisna dokumentacija nikjer ne omenja "ustrezne" dejavnosti in niti ne določa, za kakšne dejavnosti mora ponudnik biti registriran. Iz razpisne dokumentacije naj tudi ne bi izhajalo, da gre za storitve vročanja poštnih pošiljk. Izbrani ponudnik še poudarja, da je Statistični urad Republike Slovenije glavni izvajalec in povezovalec dela na področju državne statistike in nima nobene zveze s področjem poštne in kurirske dejavnosti; za to področje je skladno z določbami Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/2009 s sprem.; v nadaljevanju: ZPSto-2) pristojna Agencija za pošto in elektronske komunikacije (v nadaljevanju: APEK); ta vodi tudi evidenco izvajalcev poštnih storitev. Izbrani ponudnik še navaja, da je po poizkusu priglasitve dejavnosti od APEK prejel tudi uradni odgovor iz katerega izhaja, da opravljanje pogodbenih prevozov paketov za Pošto Slovenije d.o.o. glede na ZPSto-2 ne spada med izvajanje poštnih storitev. Navsezadnje izbrani ponudnik v zvezi s 6. členom ZGD-1 še navaja, da ta dopušča družbi opravljanje tudi vseh drugih poslov, ki so potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.

Naročnik je dne 30. 4. 2013 sprejel sklep pod št. 6/33, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik najprej ugotavlja, da je sporno vprašanje, ali je predmet naročila izvajanje poštnih storitev ali ne in pri tem najprej poudarja, da v razpisni dokumentaciji pri pogoju P 2 ni določil, po katerih šifrah Standardne klasifikacijske dejavnosti (v nadaljevanju: SKD) bi ponudnik moral biti registriran, je pa že pri objavi javnega naročila na Portalu javnih naročil opredelil oznako CPV 60160000 " Prevoz pošte po cesti in ne CPV 6410000 " Poštne in kurirske storitve, kar bi storil v primeru naročanja izvajanja poštnih storitev. Nadalje navaja, da ni razpisal izvajanja poštnih storitev, ampak prevoz pošiljk " paketov, kar predstavlja le posamezno fazo poštne storitve in ki kot taka (t.j. prevoz kot samostojna storitev) v skladu z ZPSto-2 ne spada med poštne storitve. Naročnik na tem mestu pojasnjuje, da pogodbeni izvajalec pošiljk ne sprejema; pošiljka je namreč sprejeta šele takrat, ko jo sprejme, žigosa in drugače obdela sprejemna pošta in jo vnese v svoj sistem. Pogodbeni izvajalec pošiljko pri uporabniku le prevzame in jo dostavi do naročnika. Ravno tako pogodbeni izvajalec ne opravlja vseh opravil v zvezi z dostavo (ne izvaja vnosov podatkov v sistem, ne vrača potrebnih dokumentov pošiljateljem in ne izplačuje vplačanih odkupnin). Naročnik opozarja, da pogodbeni izvajalec napram uporabnikom poštnih storitev nastopa v imenu in za račun naročnika in ne v svojem imenu in za svoj račun. Tudi njegova odgovornost je pogodbena: naročniku odgovarja v skladu z Obligacijskim zakonikom in pogodbenimi določili, medtem ko napram uporabnikom poštnih storitev odgovarja naročnik. Pogodbeni izvajalec je le izpolnitveni pomočnik. V zvezi z očitkom vlagatelja o naknadni registraciji dejavnosti izbranega ponudnika naročnik meni, da to ni bistveno in na to ni imel vpliva. Pri tem omenja še dopis, ki ga je izbrani ponudnik prejel od APEK in iz katerega izhaja, da pogodbeni prevozi paketov ne spadajo med izvajanje poštnih storitev. Naročnik se ne strinja z navedbami vlagatelja, ko ta kot predmet javnega naročila smatra izvajanje poštnih storitev iz razloga, da je bil postopek izveden na podlagi ZJNVETPS in ne ZJN-2. Naročnik pojasnjuje, da po ZJNVETPS naroča zato, ker je skladno s tem zakonom opredeljen kot naročnik po ZJNVETPS in ne, ker bi vsakič naročal poštne storitve, enako sledi tudi iz Mnenja Ministrstva za finance št. 007-481/2007/3 z dne 13. 8. 2007. Naročnik še navaja, da je ponudnikovo izpolnjevanje pogojev preveril na podlagi podpisane izjave obrazca št. 3 (Izjava o izpolnjevanju pogojev) in v uradnih evidencah ter tako ocenil, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj P 2 iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je z vlogo z dne 6. 5. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 9. 5. 2013 opredelil do navedb naročnika. Meni, da je naročnikova odločitev napačna in vztraja pri tem, da je predmet konkretnega javnega naročila izvajanje poštnih storitev; na to naj bi kazal tudi naročnikov opis načina manipulacije s poštnimi paketi v III. točki odločitve. Po mnenju vlagatelja je tudi povsem irelevantno, v čigavem imenu in za čigav račun izbrani ponudnik opravlja storitev, saj tudi poštarji dela ne opravljajo v svojem imenu in za svoj račun. Tudi navedba CPV dejavnosti "60160000 " Prevoz pošte po cesti" še nič ne pomeni, saj ni nujno, da je predmet javnega naročila takšen tudi po vsebini. Vlagatelj ponovno izpostavlja mnenje Statističnega urada Republike Slovenije, ki je potrdil, da je za dejavnost iz tega javnega razpisa ustrezna registrska dejavnost le dejavnost pod šifro 53.200. Navsezadnje vlagatelj še očita naročniku, da ga ni seznanil z dopisom APEK, ki ga je v svoji izjasnitvi priložil izbrani ponudnik.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama revizijskega postopka poteka spor o popolnosti izbrane ponudbe in sicer zato, ker naj izbrani ponudnik ne bi bil registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da če naročnik opravlja eno ali več dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS, veljajo za naročanje v zvezi z naročnikovo dejavnostjo (in ne za registracijo dejavnosti predmeta javnega naročila) določbe ZJNVETPS. ZJNVETPS v prvem odstavku 8. člena določa, da se ta zakon uporablja za dejavnost v zvezi z opravljanjem poštnih storitev ali, pod pogoji iz c) točke drugega odstavka istega člena, drugih storitev, različnih od poštnih.
Po vzoru sodne prakse Sodišča ES (zadeve C 393/06 (Ing. Aigner), C-462/03 in C-463/03 (Strabag AG in Kostmann GmbH)) pa se ZJNVETPS (s katerim je bila v slovenski pravni red prenesena tudi Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2004/17/ES z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, na vsebino katere se nanaša praksa Sodišča ES v navedenih primerih) ne uporablja le za opravljanje dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS, temveč tudi za javna naročila, ki jih naročnik namerava oddati pri opravljanju teh dejavnosti. Uporaba ZJNVETPS je odvisna od dejavnosti, ki jo opravlja zadevni naročnik, ter veze med to dejavnostjo in naročilom, ki ga načrtuje ta naročnik.

Pri predmetnem javnem naročilu naročnik glede na predmet in opis predmeta javnega naročila, kot izhaja iz razpisne dokumentacije (pogodbeni prevozi " dostava in prevzem paketov na območju mesta Ljubljana), naroča storitev pogodbenih prevozov na območju mesta Ljubljana, kar pomeni, da je predmetno naročilo povezano z opravljanjem naročnikove dejavnosti, zato v konkretnem primeru za predmetno javno naročilo veljajo določbe ZJNVETPS.

Vlagateljeve revizijske navedbe o popolnosti izbrane ponudbe je potrebno presojati z vidika 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS, ki določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Vse nepopolne ponudbe je naročnik dolžan na podlagi prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in ki tudi ne vsebuje kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Vlagatelj zatrjuje, da so predmet javnega naročila poštne storitve, zato bi moral izbrani ponudnik imeti registrirano dejavnost 53.200 (Druga poštna in kurirska dejavnost). Naročnik nasprotno meni, da je predmet javnega naročila prevoz pošiljk-paketov za naročnika, za kar je ustrezna dejavnost 49.410 (Cestni tovorni promet), kakršno ima registrirano izbrani ponudnik.

Iz razpisne dokumentacije izhaja zahteva naročnika, določena v točki P 2 poglavja Pogoji za udeležbo: "Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti: ponudnik mora biti vpisan v sodni register, v primeru, da je ponudnik samostojni podjetnik, mora biti vpisan v poslovni register Slovenije, ki ga izdaja AJPES. Ponudnik mora predložiti izjavo, da je sposoben za opravljanje poklicne dejavnosti: da ima registrirano dejavnost oz. je vpisan v register poklicev ali trgovski register." Izjava o sposobnosti za opravljanje dejavnosti je navedena kot 12. točka obrazca št. 3 (Izjave o sprejemu in izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije). Drugih zahtev v zvezi z dokazovanjem sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni opredelil, po katerih šifrah standardne klasifikacije dejavnosti (v nadaljevanju: SKD) bi moral biti ponudnik registriran zato, da izpolni pogoj iz točke P 2, je pa naročnik predmet javnega naročila in CPV oznako določil v objavi predmetnega razpisa na Portalu javnih naročil. Naročnik je na Portalu javnih naročil v rubriki II.1.6) Enotni besednjak javnih naročil (CPV) opredelil CPV oznako, in sicer 60160000 (Prevoz pošte po cesti), kot predmet javnega naročila pa v razpisni dokumentaciji pod točko 4.1 (Predmet naročila) in v 2. točki vzorca okvirnega sporazuma dostavo in prevzem paketov na območju mesta Ljubljana za obdobje treh let.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je predložil podpisan in žigosan Obrazec št. 3, v katerem je med drugim potrdil, da je sposoben za opravljanje poklicne dejavnosti oz. da ima registrirano dejavnost oz. da je vpisan v register poklicev ali trgovski register. S tem je izbrani ponudnik izpolnil naročnikovo zahtevo glede izkazovanja sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti. Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik ob oddaji ponudbe in ob izdaji odločitve o oddaji javnega naročila imel med drugimi dejavnostmi registrirano dejavnost 49.410 (Cestni tovorni promet), ne pa tudi dejavnosti 53.200 (Druga poštna in kurirska dejavnost).

Ne glede na dejstvo, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, po kateri šifri SKD bi moral biti ponudnik registriran, pa vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi izbrani ponudnik moral biti registriran za opravljanje dejavnosti 53.200 (Druga poštna in kurirska dejavnost), ker predmet javnega naročila predstavlja izvajanje poštne dejavnosti.

Iz Pojasnil k standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/2008) v zvezi z dejavnostjo 53.200 (Druga poštna in kurirska dejavnost) izhaja:
"Sem spada:
- sprejem, usmerjanje, prenos in dostava (v notranjem ali mednarodnem poštnem prometu)
pisemskih in paketnih pošiljk s strani izvajalca, ki izvaja storitve izven območja univerzalne poštne
storitve. Načini prenosa so lahko različni, izvajajo pa ga lahko tako zasebna kot javna podjetja
Sem spada tudi:
- storitev dostave na dom naslovnika
- dostava jedi in hrane na dom, brez priprave
Sem ne spada:
- prevoz tovora, gl. (glede na vrsto transportnega sredstva) 49.200, 49.410, 50.200, 50.400, 51.210"

Pri tem je potrebno poudariti, da v zvezi s poštnimi storitvami posebne pogoje za opravljanje dejavnosti vsebuje ZPSto-2. Zakon obravnava tako izvajalce poštnih storitev, kot tudi izvajalce univerzalne poštne storitve (slednjim je po SKD namenjena šifra 53.100 " Izvajanje univerzalne poštne storitve). ZPSto-2 v 18. točki 2. člena kot poštne storitve določa storitve, ki vključujejo sprejem, usmerjanje, prevoz in dostavo poštnih pošiljk v notranjem ali čezmejnem poštnem prometu (ne pa tudi prevoza kot samostojne storitve), kot poštno pošiljko pa v 16. točki istega člena pošiljko, ki je naslovljena v končni obliki, v kakršni jo bo prenesel izvajalec poštnih storitev; poleg pošiljk korespondence lahko take pošiljke vključujejo še na primer knjige, kataloge, časopise, periodični tisk, poštne pakete, ki vsebujejo blago s komercialno vrednostjo ali brez nje.

ZPSto-2 v 24. in 25. členu ob upoštevanju bistvenih zahtev dopušča opravljanje poštne storitve vsaki fizični ali pravni osebi, ki o tem vnaprej obvesti APEK.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru javnega naročila, glede na opis predmeta naročila, določila razpisne dokumentacije in ZPSto-2, ne gre za izvajanje poštnih storitev v smislu določil ZPSto-2. Iz razpisne dokumentacije namreč izhaja, da bo izbrani ponudnik opravljal storitve prevoza za naročnika in v razmerju do uporabnikov ne bo nastopal kot samostojni izvajalec, temveč v imenu in na račun naročnika, kar se navsezadnje kaže tudi z označbami vozil in osebja pogodbenega izvajalca ter v njegovi odškodninski odgovornosti. Iz osnutka pogodbe o okvirnem sporazumu je tudi jasno razvidno, da je predvidena odškodninska odgovornost pogodbenega izvajalca nasproti naročniku. Skladno s 50. členom ZPSto-2 izvajalec poštne storitve odgovarja uporabnikom poštnih storitev za škodo, ki nastane med prenosom priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa zaradi v nadaljevanju istega člena navedenih razlogov. Navedeno pomeni, da v konkretnem primeru uporabnikom poštnih storitev še vedno odgovarja naročnik po ZPSto-2 in ne pogodbeni izvajalec. Vse navedeno pomeni, da pogodbeni izvajalec ni izvajalec poštne storitve v smislu ZPSto-2 " izvajalec poštne storitve je v takem primeru le naročnik.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da razpisna dokumentacija za pogodbenega izvajalca pri izvajanju predmetnega javnega naročila ne določa izvajanja aktivnosti, ki so specifične za opravljanje poštnih storitev, nasprotne trditve vlagatelja pa niso utemeljene in podprte z vsebino razpisne dokumentacije. Naročnik je v sklepu o zavrnitvi revizijskega zahtevka prepričljivo pojasnil postopanje izbranega ponudnika pri izvajanju predmetnega javnega naročila. Iz navedb naročnika izhaja, da bo izbrani ponudnik pošiljke prevzemal pri uporabniku poštnih storitev in jih dostavil do naročnikove sprejemne pošte. Naročnik bo pošiljko sprejel, t.j. žigosal in vnesel podatke v računalniški sistem. To pomeni, da fazo sprejema in usmerjanja opravlja naročnik in ne izbrani ponudnik. Podobno velja zaključiti v zvezi z dostavo pošiljke: glede na opis predmeta naročila, razpisno dokumentacijo in določbe ZPsto-2 izbrani ponudnik ne bo opravljal dostave pošiljk v smislu 5. točke 2. člena ZPSto-2 (prenos poštnih pošiljk od dostavne točke do predaje pošiljk naslovnikom in zajema dostavo na poštni naslov ali vročitev pošiljk). Iz vsega navedenega izhaja, da bo v konkretnem primeru javnega naročila izbrani ponudnik opravljal storitev prevoza kot samostojno storitev, ki pa skladno z 18. točko 2. člena ZPSto-2 ne spada med poštne storitve.

Državna revizijska komisija z upoštevanjem vsega navedenega ugotavlja, da vlagatelj ni uspel dokazati, da predmet konkretnega javnega naročila predstavlja izvajanje dejavnosti, za katero bi izbrani ponudnik moral imeti registrirano dejavnost 53.200 (Druga poštna in kurirska dejavnost), na podlagi česar bi lahko naročniku v zvezi z izbiro ponudnika očitala ravnanje v nasprotju z ZJNVETPS, zato je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, 31. 5. 2013

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Podjed o.p. - d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana
- Andrej Kraljič s.p., Laze pri Borovnici 22, 1353 Borovnica
- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, 2500 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- v arhiv, tu.

Natisni stran