018-127/2013 Občina Kanal ob Soči

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata, Boruta Smrdela in mag. Nataše Jeršič kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Prenova javne razsvetljave v Občini Kanal ob Soči", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ELBI d.o.o., Cesta 1. maja 75, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Kanal ob Soči, Trg Svobode 23, Kanal (v nadaljevanju: naročnik), 27. 5. 2013

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 21. 3. 2013 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 16. 1. 2013 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN527/2013, objavil javno naročilo "Prenova javne razsvetljave v Občini Kanal ob Soči" s popravki pod objavo št. JN1315/2013 z dne 5. 2. 2013. Kakor izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila z dne 8. 3. 2013, naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 8. 3. 2013 je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila št. 430-0001/2013-15, s katero je predmetno naročilo za ponudbeni sklop A oddal ponudniku GGE d.o.o., Brnčičeva ulica 39, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 21. 3. 2013 pravočasno vložil revizijski zahtevek, v katerem naročniku očita, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, zaradi česar bi morala biti izločena iz postopka vrednotenja in ocenjevanja ponudb. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik v obrazcu 2a pod 1. pozicijo ponudil svetilko Nias Led 48S 400K IP65 GR. Iz priložene tehnične dokumentacije izbranega ponudnika iz lista A izhaja: moč svetilke 75 W, svetlobni tok svetilke 5.925 lm, iz lista B: moč svetilke 80.30 W in svetlobni tok 6364,05 lm, iz lista C pa 6364,05 lm. Vlagatelj navaja, da sta lista B in C objavljena v angleškem jeziku, list A pa v slovenščini. Iz predložene dokumentacije gre po vlagateljevih navedbah razbrati, da ponudba izbranega ponudnika ni primerna in ni popolna, saj svetilka po priloženi dokumentaciji (list B) presega dovoljeno moč in je zato neustrezna, naročnik je kot največjo moč zahteval 75 W. Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik na obrazcu 2a stran, v delu "Specifikacij cen in količin, osnovni tehnični podatki" navedel dve svetilki, in sicer sporno svetilko Nias Led 48S 400K IP 65 GR, za katero je izbrani ponudnik navedel, da je moč te svetilke 75 W, svetlobni tok pa 5959 lm, pri čemer tehnični list, ki je sestavni del ponudbe, slednjega ne potrjuje in svetilko Nias Led 24 400K IP65 GR DEB-M, za katero tehnični listi dokazujejo navedbe, zajete v specifikaciji v delu moči in svetlobnega toka svetilke. Vlagatelj še zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi iz razloga, ker ne izkazuje letnega prometa v zadnjih treh letih, kakor je bilo to z razpisno dokumentacijo zahtevano, saj je bila gospodarska družba izbranega ponudnika ustanovljena šele leta 2011. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj razveljavi naročnikova odločitev za sklop A in mu povrne stroške postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 2. 4. 2013 izjasnil o vlagateljevih navedbah iz revizijskega zahtevka.

Naročnik je dne 9. 4. 2013 sprejel odločitev, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik glede vlagateljevih očitkov pojasnjuje, da se tehnične specifikacije (80,3 W in 6.364,05 lm), ki jih navaja vlagatelj kot dokaz o tehnični neustreznosti, v konkretnem primeru ne nanašajo na svetilko, ki je predmet ponudbe, temveč gre za tehnično specifikacijo oz. konfiguracijo, ki se lahko v konkretnem primeru doseže z drugim tipom LED diod in/ali napajalnika. Naročnik zatrjuje, da je predmetna dokumentacija, na katero se sklicuje vlagatelj, del širše tehnične dokumentacije, družine modela cestnih svetilk. Slednje po naročnikovih navedbah dokazuje tudi dejstvo, da gre lahko dejansko za več tipov svetilk, vendar je popolnoma jasno, da sta cestni svetilki moč 75 W in 80,3 W tehnično različni. Svetilka, ki je predmet konkretne ponudbe, ima točno specificirane tehnične lastnosti, opisane z ustrezno tehnično dokumentacijo. Izbrani ponudnik je ponudil svetilko moči 75 W in ne svetilke moči 80,3 W, ker gre za dve različni svetilki. Za naročnika so torej relevantni podatki, podani v ponudbi (Obrazec 2a), kjer je tudi jasno navedeno, da so zahtevane priloge "podrobne tehnične specifikacije obeh tipov ponujenih svetilk (prospekti)", ki jih je izbrani ponudnik tudi priložil. Vsi ostali prospekti oziroma tehnična dokumentacija, ki se nanaša na konkretno svetilko, pa so v tem pogledu irelevantni. Poleg tega bo naročnik pred podpisom pogodbe zahteval dostavo vzorcev vseh tipov svetilk izbranih ponudnikov (sklop A in B), ter na podlagi tehnične preverbe ugotovil, ali posamezne svetilke izbranih ponudnikov tudi v praksi ustrezajo vsem zahtevanim kriterijem. V primeru, da bo ugotovljena neskladnost z razpisnimi pogoji, naročnik s takim dobaviteljem pogodbe ne bo sklenil. Glede vlagateljevih očitkov o neizpolnjevanju pogojev za ugotavljanje finančne sposobnosti naročnik zatrjuje, da si vlagatelj povsem napačno razlaga zahtevane pogoje k obrazcu 6. Predložitev "dokazil, ki dokazujejo ponudnikove povprečne letne prihodke v obdobju zadnjih treh let 2009, 2010, 2011" je po naročnikovih navedbah podana zgolj kot alternativna možnost, če ponudnik ne predloži BON-2 obrazca ali revidirane bilance stanja ali davčne napovedi, pri čemer pa ti dokumenti niso zahtevani za zadnja tri leta. Če bi veljala vlagateljeva razlaga, izbrani ponudnik ne bi mogel izpolniti tega pogoja, upoštevajoč dejstvo, da je bil ustanovljen dne 18. 7. 2011. Takšno pogojevanje, za katerega se zavzema vlagatelj s svojo napačno razlago obravnavanega razpisnega pogoja, pa bi bilo po naročnikovih navedbah v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je dne 12. 4. 2013 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 4. 2013 izrekel o naročnikovih navedbah iz sklepa o zavrnitvi revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je na podlagi 37. člena ZPVPJN dne 9. 5. 2013 podaljšala rok za sprejem odločitve.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, ter ostale spisovne dokumentacije, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali ponujena cestna svetilka izbranega ponudnika izpolnjuje naročnikove tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj zatrjuje, da ponujena svetilka Nias LED 48S 400K IP 65 GR ne izpolnjuje zahteve po moči 75 W, temveč ima moč 80,30 W, s čimer pa se ne strinja naročnik.

Pri tem gre ugotoviti, da v zvezi zahtevanim predmetom obravnavanega javnega naročila pod 1.2. točko razpisne dokumentacije izhaja:

"Zahteve/pogoji po posameznih PONUDBENIH SKLOPIH

A.) Dobava cestnih svetilk v LED tehniki, in sicer:

Vrsta svetilk(e) Število svetilk
1. Cestna svetilka, LED tehnika, moč največ 75 W, svetlobni tok oz. svetlobna moč svetilke (kot celote) mora znašati najmanj 5.900 lm

(primer ustrezne svetilke: INTRA - NIAS LED 48 - 75W) 30

["]
POMEMBNO: Ponudnik mora hkrati kot prilogo ponudbi predložiti izkaz fotometričnih karakteristik obeh tipov svetilk (izključno svetilk kot celoti (!), pri čemer mora svetilka, ki je predmet fotometričnega izkaza imeti vgrajene enake oziroma isti tip LED-diod, kot so navedene v ponudbi). Na izkazu mora biti jasno razviden datum in kraj ter izvajalec fotometričnega testa. ["]"
Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotavlja, da iz prvega stolpca Obrazca 2a, kamor so morali ponudniki vpisati naziv oz. tip svetilke, izhaja, da izbrani ponudnik ponuja svetilko Nias LED 48S 4000K IP 65 GR, z močjo 75 W, kar je med strankama v konkretnem primeru tudi nesporno dejstvo. Tisto kar ostaja sporno je priložena tehnična dokumentacija, iz katere po vlagateljevih trditvah izhaja, da je moč svetilke večja od zahtevane, s čimer pa se Državna revizijska komisija ne strinja. Ponudniki so morali k omenjenemu Obrazcu 2a priložiti naslednje priloge: "podrobne tehnične specifikacije obeh tipov ponujenih svetilk (prospekti), izkaz fotometričnih karakteristik obeh tipov ponujenih svetilk in (morebitni) pridobljeni certifikati." Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v Obrazec 2a in priloženih prilog glede sporne svetilke ugotavlja, da iz prospektov, kjer so podrobno navedene tehnične specifikacije, izhaja, da je moč sporne svetilke 75 W. Enako dejstvo Državna revizijska komisija tudi ugotavlja na podlagi opravljenega vpogleda (dne 20. 5. 2013) na spletno stran proizvajalca (http://www.intra-lighting.com/street.aspx"catid=1687&scatid=2009&pid=23132), kjer je navedena enaka moč svetilke (75 W), kakor je tudi navedena v Obrazcu 2a ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika. Iz nadaljnje tehnične dokumentacije, na katero se v revizijskem zahtevku sklicuje vlagatelj, sicer izhaja, da je moč sporne svetilke lahko tudi 80.30 W, vendar pa navedeno dejstvo po presoji Državne revizijske komisije še ne dokazuje, da izbrani ponudnik ne ponuja svetilke Nias LED 48S 4000K IP 65 GR z močjo 75 W, kakor to v revizijskem zahtevku trdi vlagatelj. Izbrani ponudnik je v povezavi z dodatno tehnično dokumentacijo prepričljivo pojasnil, da proizvajalec v prospektu prikazuje tudi največjo zmogljivost svetilke pod drugačnimi oz. posebnimi pogoji in da gre tehnično za dve različni svetilki, in sicer z močjo 75 W, ki je bila ponujena, in z močjo 80,30 W, ki sicer ni bila predmet ponudbe, vendar je bila tehnična dokumentacija kljub temu predložena.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ocenjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji v Obrazcu 2a natančno navedel, da ponuja svetilko Nias LED 48S 4000K IP 65 GR, z močjo 75 W. K navedenemu Obrazcu 2a je bil priložen tudi prospekt, ki obstoj navedenih tehničnih karakteristik dokazuje, kakor jih tudi dokazuje k omenjenemu obrazcu predložen certifikat Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje, št. SI-ENEC 040/13, izdan dne 15. 11. 2012. Iz certifikata pod rubriko "Specification of the certified production" izhaja začetna moč 75 W, kar dokazuje, da proizvajalec ponujeno svetilko z zahtevano močjo tudi izdeluje. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da vlagatelj v konkretnem primeru ni uspel dokazati, da ponujena sporna svetilka naročnikovih tehničnih karakteristik po moči ne izpolnjuje, zaradi česar je bilo potrebno vlagateljeve očitke o neizpolnjevanju tehničnih zahtev zavrniti.

Enako Državna revizijska komisija zavrača tudi vlagateljeve očitke, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje finančne sposobnosti, ker ni predložil dokazila, ki bi dokazovalo povprečni letni dohodek v obdobju zadnjih treh let 2009, 2010 in 2011, kakor je bilo to z razpisno dokumentacijo zahtevano. Državna revizijska komisija je pri presojanju vlagateljevih očitkov najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo. Naročnik je pod 1.5. točko razpisne dokumentacije Pogoji za udeležbo določil, da mora vsak ponudnik z izjavo, ki je del razpisne dokumentacije, izkazati ekonomsko " finančni pogoj oz. sposobnost, skladno s 44. členom ZJN-2. V ta namen so morali ponudniki izpolniti Obrazec 6: IZJAVA ZA UGOTAVLJANJE KADROVSKE, TEHNIČNE IN FINANČNE SPOSOBNOSTI. Sestavni del obrazca so tudi priloge, in sicer:

"PRILOGA k obrazcu:
-BON-2 obrazec / revidirano bilanco stanja ali davčno napoved / dokazila, ki izkazujejo ponudnikove povprečne letni prihodki v obdobju zadnjih treh let 2009, 2010, 2011, in
-S.BON-1/P oz. BON-S/SP."

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotavlja, da je slednji k podpisanemu Obrazcu 6 predložil dva obrazca, in sicer BON-2 in S.BON-1, ne pa tudi dokazila, ki naj bi izkazovalo ponudnikove povprečne letne prihodke v obdobju zadnjih treh let 2009, 2010, 2011, kar kot sporno navaja vlagatelj.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je za izkazovanje finančne usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila v obravnavanem primeru zadostovala že predložitev BON-2 obrazca. Naročnik je pri navajanju dokazil v prvi alinei Priloge k Obrazcu 6 uporabil poševnico, zato je Državna revizijska komisija sledila naročnikovim trditvam, da je bila poševnica uporabljena v pomenu "ali", ki označuje možnost izbire. Zato se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljevo navedbo, da bi moral kot obvezno izbrani ponudnik predložiti dokazila, ki izkazujejo ponudnikov povprečni letni prihodek v obdobju zadnjih treh let 2009, 2010, 2011, saj je razpisno dokumentacijo v tem delu razumela kot način možnosti izbire. Navedeni del razpisne dokumentacije je tudi v skladu z drugim odstavkom 44. člena ZJN-2, ki naročnikom omogoča, da kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti gospodarskega subjekta lahko zahteva različne oblike izpisov prometa ter, v kolikor je to primerno, prometa na področju javnega naročila za največ zadnja tri poslovna leta, upoštevajoč datum ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo. Na podlagi sedmega odstavka 44. člena ZJN-2 pa izhaja, da če gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren.

Naročnik je s spornim določilom v razpisni dokumentaciji alternativno navedel vsa možna dokazila, ki jih bo kot dokazilo za izkazovanje finančne usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila sprejel (in sicer BON-2 obrazec ali revidirano bilanco stanja ali davčno napoved ali dokazila, ki izkazujejo ponudnikove povprečne letni prihodki v obdobju zadnjih treh let 2009, 2010, 2011), na ponudniku pa je bila odločitev, katero od dokazil bo v ponudbeni dokumentaciji predložil. Če pa gre vlagateljeve navedbe razumeti v smislu, da se morajo vsa zahtevana dokazila nanašati na obdobje zadnjih treh let, in sicer 2009, 2010 in 2011, je Državna revizijska komisija v celoti sledila naročnikovim navedbam, da je takšna razlaga zmotna, ker nekateri od naštetih dokumentov izkazovanju letnega prihodka sploh niso namenjeni. Tako se obrazec BON-2 uporablja kot informacijo o tekoči plačilni sposobnosti posameznega gospodarskega subjekta v Sloveniji. Kakor izhaja iz spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, se pri izdaji obrazca BON-2 uporabljajo podatki o prejemkih in izdatkih gospodarskega subjekta v tekočem letu ter podatki o morebitnih dospelih neporavnanih obveznostih v zadnjih šestih mesecih, ta obrazec pa tako ne zajema podatkov o zadnjih treh letih poslovanja.

Glede na to, da je izbrani ponudnik v obravnavanem primeru predložil eno izmed zahtevanih dokazil iz prve alinee Priloge k obrazcu (BON-2 obrazec), je s tem po presoji Državne revizijske komisije izkazal svojo finančno usposobljenost za izvedbo predmetnega naročila, zaradi česar je bilo potrebno vlagateljeve očitke v zvezi s tem zavrniti.

Upoštevaje vse navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo, na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 27. 5. 2013


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
- Občina Kanal ob Soči, Trg Svobode 23, Kanal,
- GGE d.o.o., Brnčičeva ulica 39, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv - tu.

Natisni stran