018-165/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Obvoznica Škofja Loka " II. in III. Etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil SEFO gradbeništvo d.o.o., Usnjarska ulica 12, Kamnik (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 12, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 24. 5. 2013

odločila:

Vlagateljevemu predlogu, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila "Obvoznica Škofja Loka " II. in III. Etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe", se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 2. 4. 2013 na Portalu javnih naročil dne, pod št. objave JN3726/2013 objavil javno naročilo "Obvoznica Škofja Loka " II. In III. Etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe", dne 5. 4. 2013 pa še popravek JN3881/2013. Obvestilo je bilo 4. 4. 2013 objavljeno tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (številka objave 2013/S 066-110315).

Vlagatelj je, pred potekom roka za prejem ponudb, z vlogo z dne 15. 5. 2013 vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo. V vlogi je vlagatelj podal tudi predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila, v katerem navaja, da bi nadaljevanje postopka pred pravnomočno odločitvijo o zahtevku za revizijo bistveno zmanjšalo učinkovitost pravnega varstva ter vsem udeležencem povzročilo škodo. Vlagatelj in ostali ponudniki bi bili za zaščito svojih pravic primorani oddati ponudbo. Pri tem bi tudi ob uspešnosti vloženega pravnega varstva v smislu razveljavitve javnega naročila vlagatelju oz. ponudnikom nastala škoda (stroški bančne garancije, stroški priprave ponudbe ipd.), škoda pa bi nastala tudi naročniku, saj bi bilo potrebno postopek v celoti ponoviti, opravljena postopkovna ravnanja in za to porabljena sredstva pa bi bila izgubljena.

Naročnik je z vlogo z dne 17. 5. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil predlog vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je po proučitvi predloga vlagatelja in vseh pomembnih okoliščin konkretnega primera odločila, da se predlogu vlagatelja ne ugodi.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen, če so za to podani razlogi, ki jih zakon v nadaljevanju te določbe taksativno našteva. Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo, sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj v konkretnem primeru pri utemeljitvi predloga za zadržanje postopka oddaje javnega naročila sklicuje na pravni položaj vlagatelja in ostalih ponudnikov, ki bi bili ob obstoječi razpisni dokumentaciji primorani oddati ponudbo še pred pravnomočno odločitvijo o zahtevku za revizijo, s čimer bi lahko nastali nepotrebni stroški (za bančno garancijo, za pripravo ponudbe itd.), oziroma, bi vlagatelj, kolikor ponudbe ne bi oddal, z zahtevkom za revizijo pa ne bi uspel, tvegal, da na razpisu ne bi mogel več konkurirati. Vlagatelj ob tem izpostavlja tudi možnost nastanka škode naročniku v primeru ugoditve zahtevku za revizijo, saj bi moral postopek oddaje javnega naročila v celoti ponoviti.

Navedeni argumenti vlagatelja, po oceni Državne revizijske komisije, ne izkazujejo, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva. Vlagatelj je namreč vložil zahtevek za revizijo, ki ga bo naročnik (in Državna revizijska komisija) moral obravnavati skladno z določili ZPVPJN in, kolikor bo zahtevku za revizijo ugodeno, bo moral naročnik sprejeti ustrezna ravnanja oziroma odpraviti posledice morebitnih ugotovljenih kršitev (s čimer bo učinek pravnega varstva dosežen). Učinkovitost pravnega varstva torej, ne glede na nadaljevanje postopka javnega naročanja (kar je sicer pravilo in ne izjema zakona), ne bo zmanjšana ali otežena.

Vlagatelj dejansko navaja le logične posledice nadaljevanja postopka javnega naročanja, ki so lahko tudi v tem, da v primeru izteka roka za prejem ponudb ponudniki predložijo ponudbe (s čimer tvegajo stroške predložitve ponudb, kolikor bi se naročnik odločil spremeniti ali ponoviti razpis), oziroma se odločijo, da jih, glede na obstoječo razpisno dokumentacijo, ne bodo predložili (s čimer sicer tvegajo, da v primeru zavrnitve zahtevka za revizijo ne bodo več imeli možnosti pridobitve javnega naročila). Vendar pa gre, po mnenju Državne revizijske komisije, za običajna in pričakovana tveganja ponudnikov, ki se pojavijo vsakokrat, ko je vložen zahtevek za revizijo zoper vsebino razpisne dokumentacije in morajo ponudniki nanje računati. Tovrstna tveganja pa se lahko pojavijo tudi v kasnejši fazi postopka javnega naročanja (ko npr. naročnik odstopi od izvedbe naročila). Enako velja ugotoviti glede navedb vlagatelja o možnosti nastanka znatne škode naročniku v primeru ugoditve zahtevku za revizijo, ker bi naročnik postopek zaradi ugoditve zahtevku za revizijo morebiti moral ponoviti, saj takšno tveganje naročnika obstaja pri vsakem javnem naročilu in v vsaki fazi postopka " prav zaradi učinkovitega zagotavljanja pravnega varstva ponudnikov.

Posledice nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila zato, zgolj zaradi navedenih tveganj (ki se kažejo v morebitnih stroških priprave ponudbe in stroških naročnika ter podaljšanju postopka javnega naročanja), po mnenju Državne revizijske komisije niso takšne, da bi lahko bistveno vplivale na učinkovitost pravnega varstva.

Ker Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin konkretnega primera ni ugotovila, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva v tem postopku oddaje javnega naročila, predlogu vlagatelja, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila, ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.



V Ljubljani, 24. 5. 2013

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- mag. Franci Kodela " odvetnik, Ravbarjeva ulica 12, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, Tržaška 19, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- v arhiv, tu.

Natisni stran