018-135/2013 Splošna bolnišnica Izola

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Digitalni artroskopski stolp za projekt IntegrAid JN 003/EB-12", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik OLYMPUS Slovenija, trgovina in storitve, d.o.o., Baznikova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, Izola (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 5. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 7. 3. 2013, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo, ki ga oddaja v odprtem postopku, dne 7. 5. 2012 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN4764/2012, dne 11. 5. 2012 pa še v Uradnem listu EU, pod številko 2012/S 90-148130. Dne 1. 8. 2012 je naročnik izdal dokument "Odločitev o izbiri in oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. JN 003/EB-12, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo vlagatelja.

Zoper obvestilo o oddaji naročila z dne 1. 8. 2013 je ponudnik KARL STORZ Endoskopija, d.o.o., Verovškova ulica 60a, Ljubljana, vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-311/2012-4 z dne 15. 11. 2012 ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila.

Naročnik je dne 21. 2. 2013 izdal novo odločitev o oddaji naročila, iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika KARL STORZ Endoskopija, d.o.o., Verovškova ulica 60a, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila z dne 21. 2. 2013 je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 7. 3. 2013, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-311/2012-4 ugotovila, da je njegova ponudba formalno nepopolna in da bi ga naročnik moral pozvati k dopolnitvi. V zvezi s pomanjkljivostjo v tehničnem delu pa vlagatelj meni, da bi morali biti njegova ponudba in ponudba izbranega ponudnika obravnavani z enako stopnjo tolerance, saj je mogoče tudi ponudbi izbranega ponudnika očitati neskladje s tehničnimi zahtevami. Vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita naslednje tehnične pomanjkljivosti:

- Videoprocesor "Image 1 Pure HD CCU mit ICM", ki ga je ponudil izbrani ponudnik, sicer ima dva digitalna DVI izhoda, vendar nima dodatnih dveh digitalnih SDI izhodov. Naročnik je v odgovoru na vprašanje ponudnikom dopustil, da jim ni treba ponuditi videoprocesorja z več kot dvema DVI izhodoma, vendar pa ni popravil tehnične zahteve za videoprocesor v smislu odpovedi zahteve po ustreznem SDI izhodu za prenos Full HD 1080p signala. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik enako kot v njegovem primeru tudi v primeru izbranega ponudnika upoštevati, da ta ne ponuja opreme, ki bi ustrezala tehničnim zahtevam.
- Iz kataloga izbranega ponudnika ne izhaja, da je izpolnjena tehnična zahteva glede upravljanja kontrasta preko glave kamere.
- Iz kataloga izbranega ponudnika ne izhaja, da videoprocesor omogoča vnos podatkov o pacientu za namen arhiviranja.
- Izjava, v kateri izbrani ponudnik navaja, da ponujen izvor svetlobe Cold Light Fountain Power LED 175SCB ne predvideva potrošnega materiala, ker življenjska doba žarnice zagotavlja delovanje vsaj 50.000 ur, po mnenju vlagatelja ni ustrezna, saj bi moral izjavo podati proizvajalec, ne pa ponudnik, pri čemer iz kataloga proizvajalca življenjska doba žarnice ni razvidna.
- Iz kataloga izbranega ponudnika ni razvidno, da aparat izvora svetlobe zagotavlja priklop različnih svetlobnih kablov, saj izbrani ponudnik zagotavlja kompatibilnost le s svetlobnimi kabli Karl Storz, ne pa z različnimi svetlobnimi kabli. Naročnik je pričakoval vsaj kompatibilnost s svetlobnimi kabli Karl Storz in Olympus, česar izbrani ponudnik ni zagotovil.
- Iz kataloga za artroskopski brivnik, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ne izhaja, da stopalka omogoča vsaj izbiro vrtenja naprej, nazaj, oscilacijo ter izbiro hitrosti vrtenja. Dvojna stopalka ne izpolnjuje naročnikove zahteve.
- Izbrani ponudnik je ponudil endoskopski voziček, ki ima nosilec za dvojno stopalko. Naročnik je zahteval, da mora stopalka omogočati vsaj izbiro vrtenja naprej, nazaj, oscilacijo ter izbiro hitrosti vrtenja, vlagatelj pa meni, da je ponujeni sistem vrtenja neprimeren.
- Izjava izbranega ponudnika, da je ponujeni dokumentacijski sistem kompatibilen z obstoječim bolnišničnim sistemom Birpis21 in obstoječim strežnikom, je zavajajoča, saj izbrani ponudnik še ni uspel zagotoviti kompatibilnosti z informacijskim sistemom večinskega dobavitelja, družbe SRC Infonet, d.o.o. Ta družba v dopisu, ki ga je predložil izbrani ponudnik, navaja le, da sta sistema potencialno kompatibilna. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik kompatibilnosti ne bo mogel izkazati pred dokončno izbiro na kraju samem, saj izdelava vmesnika traja več kot 90 dni. Naročnik je zato ravnal napačno, ko je izbranemu ponudniku dodelil 25 točk pri merilu "dodatne tehnične ugodnosti". Vlagatelj tudi izpostavlja, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve po kompatibilnosti programske opreme z obstoječo mrežno programsko opremo, ki omogoča registriran vpogled v dokumentacijo posameznega pacienta. To ni mogoče, če izbrani ponudnik ponuja sistem, ki ni kompatibilen z obstoječim dokumentacijskim sistemom Endobase. Ponudnik dokumentacijskega sistema Endobase, ki ga v Sloveniji trži vlagatelj, izjavlja, da kompatibilnost tehnično ni možna. Izjava, ki jo je dal izbrani ponudnik, je zato zavajajoča in bi moral naročnik predlagati uvedbo postopka o prekršku.

Z vlogo z dne 14. 3. 2013 je vlagatelj dopolnil zahtevek za revizijo z utemeljitvijo priglašenih stroškov.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 15. 3. 2013, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o vlagateljevih revizijskih navedbah. V vlogi odgovarja na posamezne vlagateljeve očitke in pojasnjuje primernost svoje ponudbe.

Naročnik je dne 2. 4. 2013 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne vlagateljeve očitke z naslednjimi argumenti:

- Naročnik je na vprašanje enega izmed ponudnikov odgovoril, da je dopustno ponuditi videoprocesor z dvema DVI-D izhodoma, zato ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika ustreza tehničnim pogojem.
- Iz tehničnega prospekta izbranega ponudnika je naročnik ugotovil, da lahko preko glave kamere upravlja zahtevane funkcije.
- Funkcija vnosa podatkov o pacientu je omogočena preko priložene tipkovnice v meniju.
- Naročnik je na podlagi izjave o zagotavljanju 50.000 ur delovanja žarnice ugotovil, da ponudba izbranega ponudnika ustreza tehničnim zahtevam.
- Na podlagi pregleda ponudbe izbranega ponudnika naročnik meni, da ponudba ustreza tehničnim zahtevam.
- Naročnik meni, da bi lahko stopalka ustrezala vsem zahtevam.
- Na podlagi pregleda ponudbe in prospektnega materiala naročnik meni, da voziček ustreza vsem zahtevam.
- Naročnik na podlagi ponudbe izbranega ponudnika in izjave družbe SRC Infonet, d.o.o., o potencialni kompatibilnosti z dokumentacijskim sistemom ter na podlagi dodatno ponujenega modula AIDA Advanced Reporter in obrazložitve meni, da bi lahko izbrani ponudnik uspel vzpostaviti in dokazati kompatibilnost v roku, ki ga je zahteval naročnik.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 4. 2013 izjasnil o naročnikovem sklepu, s katerim je bil zavrnjen zahtevek za revizijo. V vlogi vlagatelj odgovarja na naročnikove trditve in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Državna revizijska komisija je dne 18. 4. 2013 prejela dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno in jo izločil iz postopka, ponudbo izbranega ponudnika pa je označil kot popolno in jo izbral kot najugodnejšo. 19. in 20. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) določata, da je nepravilna ponudba tista, ki (med drugim) ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, neprimerna pa tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Nepravilne ali neprimerne ponudbe ob upoštevanju 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni mogoče označiti kot popolne, vse nepopolne ponudbe pa je naročnik dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Kot je razvidno iz dokumentacije, je bila vlagateljeva ponudba v prejšnjem postopku pravnega varstva ocenjena kot nepopolna, in sicer zato, ker je Državna revizijska komisija v postopku, ki se je končal z izdajo sklepa št. 018-311/2012-4 z dne 15. 11. 2012, ugotovila, da videoprocesor OTV-S190, ki ga ponuja vlagatelj, ne vsebuje dveh DVI izhodov. Naročnik je tej ugotovitvi sledil in vlagateljevo ponudbo v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja izločil iz postopka.

Prvi odstavek 14. člena ZPVPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN je ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je v postopku pravnega varstva spoznana kot nepopolna, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, t. j. verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot primerne oz. popolne, jo je treba v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 zavrniti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi neprimernosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda.

Vendar pa je treba v predmetnem postopku, ne glede na zapisano, upoštevati, da vlagatelj v okviru izkazovanja aktivne legitimacije zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), saj naj bi naročnik njegovo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika obravnaval neenakopravno. Vlagatelj namreč navaja, da naj bi tudi v ponudbi izbranega ponudnika obstajale tehnične pomanjkljivosti, ki naj bi jih naročnik spregledal oz. glede katerih naj bi celo odstopil od določenih tehničnih zahtev, ob enaki obravnavi pa bi moral tudi za vlagateljevo ponudbo ugotoviti, da je popolna. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer ne zatrjuje izrecno (in tudi ne predlaga nobenih dokazov), da bi bila njegova ponudba popolna, saj ne zatrjuje popolnosti svoje ponudbe v smislu dokazovanja, da njegov videoprocesor izpolnjuje tehnične zahteve glede video izhodov (kar bi bilo možno in dopustno, saj bi lahko bila presoja popolnosti vlagateljeve ponudbe na podlagi drugačnih dejstev in dokazov tudi drugačna). Zatrjuje pa, da bi bilo treba ob enako tolerantni razlagi tehničnih zahtev razpisne dokumentacije tudi njegovo ponudbo oceniti kot popolno. Čeprav vlagatelj zatrjuje, da naj bi naročnik izbranemu ponudniku dopustil, da njegova oprema odstopa od tehničnih specifikacij in da bi zato moral tudi pri vlagatelju dopustiti, da kljub tehnični zahtevi iz razpisne dokumentacije po dveh DVI izhodih njegov videoprocesor zagotavlja le en DVI izhod, Državna revizijska komisija opozarja, da presoja enakopravnega obravnavanja ponudnikov ne more pripeljati do tega, da bi se ugotovilo, da je mogoče zato, ker nobena izmed ponudb ne izpolnjuje tehničnih zahtev, te relativizirati oz. od njih odstopiti, posledično pa ugotoviti, da so ponudbe popolne. V okviru ugotavljanja enakopravne obravnave je v predmetnem postopku pravnega varstva glede na revizijske navedbe mogoče le presoditi, ali je naročnik razpisno dokumentacijo v istovrstnem delu v primeru ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika razlagal na enak način oz. ali bi enaka razlaga konkretne določbe razpisne dokumentacije tudi v primeru vlagateljeve ponudbe pripeljala do ugotovitve o njeni popolnosti. Ob tem je treba opozoriti, da se lahko presoja enakopravne obravnave omeji le na istovrstne kršitve " torej kršitve, ki se nanašajo na enaka dejanska in pravna vprašanja oz. na identične ponudbene pomanjkljivosti. V predmetnem postopku pravnega varstva je zato treba ugotoviti, ali je naročnik, ko je ocenjeval ponudbo izbranega ponudnika glede ustreznosti video izhodov na videoprocesorju, določbo razpisne dokumentacije v tem delu razlagal na način, da bi bilo treba na enak način tudi vlagateljevo ponudbo oceniti kot popolno.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da videoprocesor "Image 1 Pure HD CCU mit ICM", ki ga je ponudil izbrani ponudnik, sicer ima dva digitalna DVI izhoda, vendar nima dodatnih dveh digitalnih SDI izhodov. Čeprav je naročnik na portalu javnih naročil pojasnil, da ponudnikom ni treba ponuditi videoprocesorja z več kot dvema DVI izhodoma, vlagatelj meni, da s tem ni spremenil tehničnih zahtev oz. da se ni odpovedal SDI izhodu za prenos Full HD 1080p signala.

Naročnik je zahtevo glede izhodov videoprocesorja določil v 3. alineji 1. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije, v kateri je zapisal:

"Zagotavljati mora vsaj osnovne analogne video izhode (RGB, Y/C, kompozitni) ter digitalna izhoda DVI 2x in ustrezen SDI izhod za prenos Full HD 1080p signala 2x".

Kot v zahtevku za revizijo navaja že vlagatelj, je naročnik v zvezi s citirano zahtevo prejel vprašanje enega izmed ponudnikov z naslednjo vsebino:

"A) VIDEOPROCESOR
1) Različni proizvajalci imajo različne priključke (izhode) video signalov na enotah -videoprocesorjih. Glede na dejstvo, da gre za opisan videoprocesor polne HD resolucije (full HD) je potreben video izhod za prenos polne visokoresolucijske slike na monitor izhod DVI-D. Sprašujemo vas, ali je dovolj v kolikor ponudimo videoprocesor z dvema DVI-D izhodoma""

Na navedeno vprašanje je naročnik odgovoril pozitivno. Čeprav vlagatelj zatrjuje, da se naročnik s tem pojasnilom ni odpovedal zahtevi glede SDI izhodov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da takšni vlagateljevi razlagi ni mogoče pritrditi. Naročnik je namreč v 3. alineji 1. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije zahteval različne video izhode, poleg dveh DVI izhodov še analogne izhode in SDI izhod za prenos signala polne ločljivosti. Iz citiranega vprašanja, ki ga je postavil eden izmed ponudnikov, je jasno razvidno, da se nanaša na vse zahtevane video izhode, ne pa le na DVI izhode. Ni namreč logično, da bi ponudnik, ki poleg ostalih zahtevanih izhodov zagotavlja tudi dva DVI izhoda, postavljal vprašanje le v delu, ki se nanaša na DVI izhode. Naročnik je že v razpisni dokumentaciji postavil zahtevo po dveh DVI izhodih, in če posamezen ponudnik (poleg ostalih zahtevanih izhodov) to zahtevo izpolnjuje, po naravi stvari ne bi postavil takega vprašanja. Iz konteksta vprašanja in njegove dikcije ("ali je dovolj") je tako jasno razvidno, da se vprašanje nanaša na to, ali je dopustno, da ponudnik ponudi dva DVI izhoda, ki zagotavljata polno ločljivost, ne pa tudi ostalih izhodov, ki jih je naročnik zahteval v 3. alineji 1. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije. Ker je naročnik odgovoril pozitivno, je njegovo pojasnilo, ki ga ja treba obravnavati kot dodatno informacijo v smislu drugega odstavka 71. člena ZJN-2, postalo del razpisne dokumentacije, na podlagi česar so ponudniki lahko ponudili videoprocesor z le dvema DVI izhodoma.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbi izbranega ponudnika ni mogoče očitati neizpolnjevanja zahteve iz 3. alineje 1. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije, kot je bila dopolnjena z naročnikovim pojasnilom, saj videoprocesor, ki ga ponuja izbrani ponudnik, ima dva DVI izhoda, ki zagotavljata prenos signala polne ločljivosti.

Hkrati pa zapisano pomeni, da je naročnik v pojasnilu razpisne dokumentacije potrdil svojo zahtevo glede dveh DVI izhodov na videoprocesorju. Z drugimi besedami: naročnik je dopustil, da ponudniki ponudijo videoprocesor z le dvema DVI izhodoma, ni pa dopustil, da bi ponudili videoprocesor, ki sicer zagotavlja analogne izhode in SDI izhod, ne zagotavlja pa dveh DVI izhodov. Kot je bilo že ugotovljeno, vlagateljev videoprocesor nima dveh DVI izhodov, vlagatelj pa v predmetnem postopku pravnega varstva niti ni zatrjeval primernosti svoje ponudbe oz. ni predložil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati izpolnjevanje zahteve glede dveh DVI izhodov. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik pri ocenjevanju primernosti ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na zagotavljanje video izhodov, razpisne dokumentacije ni razlagal široko oz. ni odstopil od tehničnih zahtev glede dveh DVI izhodov, ni podlage, da bi lahko ob upoštevanju načela enake obravnave oz. ob enaki razlagi določb razpisne dokumentacije tudi vlagateljevo ponudbo lahko označili za primerno. Nasprotno " ob enaki razlagi določb razpisne dokumentacije je mogoče ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje zahtevo glede dveh DVI izhodov, vlagateljeva ponudba pa ne.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določb ZJN-2 in razpisne dokumentacije, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot primerno in popolno, ponudbo vlagatelja pa izločil iz postopka. Državna revizijska komisija je zato v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen. Ob tem Državna revizijska komisija ni presojala ostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na domnevne tehnične pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, saj ne gre za istovrstne dele ponudbe, v katerih je bila izločena vlagateljeva ponudba, zaradi česar teh navedb ni mogoče preizkusiti v smislu upoštevanja načela enakopravne obravnave ponudnikov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju ni priznala povrnitve v stroškovniku navedenih stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 23. 5. 2013



predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije












Vročiti:

- Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, 6310 Izola
- OLYMPUS Slovenija trgovina in storitve, d.o.o., Baznikova ulica 2, 1000 Ljubljana
- KARL STORZ Endoskopija, d.o.o., Verovškova ulica 60a, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv

Natisni stran