018-146/2013 Občina Ajdovščina

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "ENERGETSKO UČINKOVITA PRENOVA JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI AJDOVŠČINA 2. FAZA" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Elektro Bavcon Valter Bavcon s.p., Stara Gora 15b, Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnica Ana Jug, Vipavska cesta 104, Rožna Dolina, Nova Gorica, zoper ravnanje naročnika Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina (v nadaljevanju: naročnik), 21. 5. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14. 12. 2012 sprejel sklep št. 4301-2/2013-2 o začetku postopka oddaje javnega naročila v ocenjeni vrednosti 54.471,24 EUR brez DDV. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 5. 2. 2013 pod št. objave JN1312/2013.

Naročnik je dne 20. 3. 2013 izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila", št. 4301-2/2013-25, iz katerega izhaja, da je naročnik izbral ponudbo ponudnika Elektro Bratina d.o.o., Gojače 80, Črniče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Obvestilo o izbiri je vlagatelj prejel 22. 3. 2013.

Vlagatelj je 25. 3. 2013 vložil zahtevek za vpogled v dokumentacijo predmetnega javnega naročila, naročnik pa mu je vpogled omogočil 28. 3. 2013 in potek vpogleda dokumentiral z dokumentom "Zapisnik o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo" z dne 28. 3. 2013, št. dokumenta 4301-2/2013-32.

Vlagatelj je 4. 4. 2013 vložil zahtevek za revizijo in zahteval, da se zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijana odločitev o oddaji naročila spremeni tako, da se za najboljšega ponudnika izbere vlagatelja oz. sekundarno, da se zahtevku ugodi in izpodbijana odločitev o oddaji naročila razveljavi ter postopek odločanja ponovi. Vlagatelj meni, da je razvrstitev, kot jo je opravila strokovna komisija, napačna in nezakonita, saj naj bi komisija vzela v obzir zgolj zadnjo ponujeno vrednost posameznega ponudnika, ni pa ocenjevala posameznih postavk " nepredvidenih dodatnih del, ki imajo bistven vpliv na končno razvrstitev. Vlagatelj navaja, da sta oba bolje uvrščena ponudnika pod rubriko "nepredvidena dela" zapisala, da so le-ta vključena v predhodnih postavkah in nista posebej zapisala njihove vrednosti. Po mnenju vlagatelja to pomeni, da ponudnika nista podala osnovne ponudbene cene (brez nepredvidenih del), zaradi česar je njuna ponudba neprimerljiva, neocenljiva in nepopolna. Vlagatelj še ocenjuje, da je glede na predmet javnega naročila v konkretnem primeru izjemno malo možnosti za pojav nepredvidenih del in nato z gotovostjo trdi, da bi bila ponudba izbranega ponudnika najcenejša le v primeru, če bi nepredvidena dodatna dela prekoračila ponudbeno vrednost. Navsezadnje to po vlagateljevem mnenju pomeni, da komisija ni izbrala ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot bi to morala storiti po 48. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj predlaga tudi povrnitev stroškov.

Neizbrani (drugouvrščeni) ponudnik Skapin d.o.o., Vipavska cesta 4, Ajdovščina, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Polanc, d.o.o., Trg Jožeta Srebrniča 7, Solkan, se je z vlogo z dne 11. 4. 2013 izjasnil o zahtevku za revizijo in navedel, da je neutemeljen, brez pravne in dejanske podlage in hkrati zavrnil vse trditve vlagatelja, ki se nanašajo nanj. Neizbrani ponudnik kot neutemeljene označuje navedbe vlagatelja, ko ta razločuje med osnovno ponudbo in nepredvidenimi deli in navaja, da je njegova ponudbe brez nepredvidenih del najnižja. Neizbrani ponudnik poudarja, da je v predmetnem javnem naročilu zahtevana opredelitev do nepredvidenih del; vlagatelj jih je v svoji ponudbi ocenil na 3.332,07 EUR, izbrani in neizbrani ponudnik pa sta jih vključila v predhodno navedene cene. Neizbrani ponudnik še meni, da bi moral naročnik zahtevek za revizijo zavrniti, saj naj bi bil vlagateljev namen, da si naknadno zniža svojo ponudbo in zahteva povrnitev priglašenih stroškov.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 12. 4. 2013 izjasnil o navedbah vlagatelja. Meni, da je revizijski zahtevek neosnovan in da vlagatelj nepravilno loči ponudbe na osnovne in take z vključenimi nepredvidenimi deli. Izbrani ponudnik še meni, da želi vlagatelj z navedbami o majhni možnosti za pojav nepredvidenih del znižati svojo ponujeno ceno.

Naročnik je s sklepom pod št. 4301-2/2013-44 z dne 22. 4. 2013 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik poudarja, da v tej fazi revizija zoper razpisno dokumentacijo ni več možna in očita vlagatelju, da dejstva prilagaja svojim interesom, saj je v predmetni zadevi pomembna cena izvedbe celotnega javnega naročila, ki je sestavljena iz cene vseh ponujenih postavk. Naročnik meni, da je sestava ponudbenega predračuna in vključitev 7% popusta v druge postavke stvar poslovne in ekonomske odločitve ponudnika. Naročnik kot neutemeljene zavrača očitke o (ne)izbiri ekonomsko najugodnejše ponudbe, saj je bilo merilo za izbor najnižja cena in ne ekonomsko najugodnejša ponudba.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 22. 4. 2013 opredelil do navedb naročnika. Vlagatelj vztraja pri tem, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, saj iz nje ni znana vrednost storitve brez nepredvidenih del. Naročniku še očita, da ne loči med pripravljalnimi in nepredvidenimi deli ter da izbrani ponudnik ni niti ponudil najnižje cene.

Naročnik je z vlogo z dne 22. 4. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej v zvezi z vlagateljevo primarno zahtevo po spremembi odločitve o oddaji javnega naročila pojasnjuje, da ima Državna revizijska komisija v postopku pravnega varstva zgolj kasatorična pooblastila (torej lahko le razveljavi naročnikove odločitve v postopku javnega naročanja), ne pa tudi reformatoričnih pooblastil. To pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 31. in 39. člena ZPVPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da bodisi zahtevek za revizijo zavrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Revizija postopka namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja v rokah naročnika.

Na podlagi izvedenega dokaznega postopka Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel osem pravočasnih ponudb in da je vlagateljeva ponudba uvrščena na tretje mesto. Na tem mestu Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik preveril le najugodnejšo ponudbo, zato so v tem sklepu obravnavani le očitki v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal v skladu z ZJN-2 s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika sprejel kot popolno. Vlagatelj zatrjuje nepopolnost in posledično nepravilnost izbrane ponudbe.

ZJN-2 v prvem odstavku 80. člena naročniku nalaga, da mora ponudbe, ki niso popolne, izločiti. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 ali posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo ponudbe upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna (tj. ponudba je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila), mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Iz vlagateljevih navedb izhaja, da je ponudba izbranega ponudnika sporna v delu ponudbenega predračuna glede postavke nepredvidena dodatna dela. Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je ponudnik izpolnil vse postavke popisa materiala in del, pri čemer je v točki 5. (Nepredvidena dela) vpisal "zajeto v ceni svetilke". Navedeno pomeni, da spornih postavk ni obračunal samostojno, pač pa jih je vključil oziroma upošteval v preostalih postavkah predračuna. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zavzela stališče, da spada oblikovanje ponudbene cene v sfero ponudnikove poslovne odločitve. Svobodno določanje cen je ena temeljnih značilnosti konkurence na prostem trgu, kjer praviloma velja, da lahko ponudnik ponudi poljubno visoko ceno, če jo trg le sprejme, lahko pa tudi poljubno nizko ceno, če mu ta zagotavlja obstoj na trgu. Načelo svobodnega oblikovanja cen vključuje tudi možnost njihovega diferenciranja (gospodarski subjekt lahko isti izdelek, storitev oziroma gradnjo ponudi po različnih cenah glede na vrsto kupcev, čas prodaje, območje, količino ter druge tržno pomembne okoliščine) in podobno. Vse navedeno pomeni, da je pri vprašanjih oblikovanja ponudbene cene potrebno izhajati iz stališča, da gre za eno od poslovnih odločitev ponudnika, v katero praviloma ni mogoče posegati oziroma je to mogoče le toliko, kolikor to izrecno dopuščajo zakoni in na njihovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi. Ponudba izbranega ponudnika zaradi vključitve nepredvidenih del v druge postavke ponudbenega predračuna tako ni nepopolna.

Vlagatelj nadalje navaja, da izbrani ponudnik ni podal osnovne ponudbene cene (brez nepredvidenih del), zaradi česar je njegova ponudba neprimerljiva, neocenljiva in nepopolna. Iz določila prvega odstavka 48. člena ZJN-2 izhaja, da naročnik lahko odda naročilo:
a) na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del ali
b) na podlagi najnižje cene.
Iz navedenega določila ZJN-2 izhaja, da merilo najnižje cene ne dopušča nikakršnega izračuna ponudbene cene, ki bi bil pogojen z različnimi postavkami oz. merili. Kadar je merilo za izbor ponudbe pogojeno z različnimi postavkami/merili (cena, storitev, datum dobave...) je potrebno kot merilo uporabiti merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (pod točko 1.3. " Način izbire izvajalca) in objavi javnega naročila (pod točko IV.2.1 " Merila za izbiro ponudbe) jasno in nedvoumno zapisal, da bo kot merilo upošteval najnižjo ceno in ne merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot je razbrati iz očitkov vlagatelja. Na podlagi tega Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevim navedbam o tem, da je naročnik vzel v obzir le zadnjo ponujeno ceno in ni preučil ter ocenil postavke nepredvidenih del. Kot obrazloženo zgoraj, iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da so ta dela zajeta v njegovi ponudbi, skladno z merilom najnižje cene pa se ne ocenjujejo posamezne postavke ponudb in je v tem primeru upoštevna le skupna ponudbena cena. Seveda po drugi strani to pomeni, da izbrani ponudnik (morebitnih) izvedenih nepredvidenih del ne bo smel dodatno zaračunati, saj je ceno teh del že zajel in upošteval v ceni svetilk.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je zahtevek za revizijo utemeljen, zato je zahtevek na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz prve točke tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz druge točke tega sklepa.



V Ljubljani, 21. 5. 2013

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Ana Jug " odvetnica, Vipavska cesta 104, Rožna Dolina, 5000 Nova Gorica
- Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina
- Elektro Bratina d.o.o., Gojače 80, 5262 Črniče
- Odvetniška pisarna Polanc d.o.o., Trg Jožeta Srebrniča 7, 5250 Solkan
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- v arhiv, tu.

Natisni stran