018-145/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "OBJN R1-219/1236 Brežnica, Poljčane: PGD/PZI izvennivojskega križanja z žel. progo v Brežnici" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PNZ svetovanje projektiranje d.o.o. (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 20. 5. 2013

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 27. 3. 2013 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "OBJN R1-219/1236 Brežnica, Poljčane: PGD/PZI izvennivojskega križanja z žel. progo v Brežnici", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-103/2012/30 412 z dne 13. 3. 2013.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.475,82 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14. 12. 2012 sprejel Sklep št. A-94/12 S o začetku postopka javnega naročila za projektantske storitve v ocenjeni vrednosti 66.666,67 EUR brez DDV. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 18. 12. 2012, pod št. objave JN13578/2012 (s popravkoma št. JN110/2013 z dne 4. 1. 2013 in št. JN232/2013 z dne 9. 1. 2013).

Naročnik je dne 13. 3. 2013 izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", št. 43001-103/2012/30 412, iz katerega izhaja, da je naročnik izbral ponudbo ponudnika Lineal d.o.o., Jezdarska ulica 3, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Obvestilo o izbiri je vlagatelj prejel 15. 3. 2013.

Vlagatelj je 18. 3. 2013 vložil zahtevek za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, naročnik pa mu je vpogled omogočil 20. 3. 2013 in potek vpogleda dokumentiral z dokumentom "Zapisnik o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika" z dne 20. 3. 2013, št. 43001-103/2012/34.

Vlagatelj je 27. 3. 2013 vložil zahtevek za revizijo in zahteval razveljavitev odločitve naročnika o oddaji javnega naročila. Vlagatelj očita naročniku, da je izbral ponudbo, ki bi jo moral v resnici zavrniti kot nepopolno, saj naj bi izbrani naročnik kot rok za izvedbo naročila ne navedel roka v dnevih, temveč zgolj napisal: "skladno s projektno nalogo in pogodbo". Vlagatelj meni, da rok kot bistvena sestavina ponudbe ne sme biti naveden nedoločno in da v navedenem primeru ne gre za formalno nepopolno vlogo, ki bi jo bilo mogoče dopolniti. Vlagatelj očita naročniku tudi to, da je netransparentno preferiral izbranega ponudnika s tem, ko je uslužbenka naročnika kar po elektronski pošti obvestila izbranega ponudnika o tem, da je v pozivu za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe prišlo do pomote in da temu pozivu ni potrebno slediti. Vlagatelj meni, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika tudi iz tega razloga izločiti, saj izbrani ponudnik zahteve iz poziva ni izpolnil, v pozivu pa je bil tudi opozorjen na posledice nedopolnitve. Kot dodaten razlog navaja tudi to, da pravnorelevantne odločitve sprejema naročnik in ne posamezni uslužbenci, brez za to potrebnih pooblastil. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov po stroškovniku.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 8. 4. 2013 izjasnil o zahtevku za revizijo in navedel, da ta ni utemeljen ter za svoj odgovor priglasil stroške v višini 500,00 EUR in 20 % DDV. Primarno navaja, da bi moral naročnik zahtevek za revizijo zavreči, ker se vlagateljeva zahteva s sklicevanjem na JN3578/2012 ne nanaša na predmetno zadevo, temveč na javno naročilo "Perkutane aortne zaklopke". Podredno vlagatelju očita, da podatke o roku za izvedbo naročila iz točke 1.1."Povabila k oddaji ponudbe samovoljno in brez dejanske in pravne podlage označuje kot njene bistvene sestavne dele. Izbrani ponudnik navaja, da je ponudbo izpolnil z vsemi potrebnimi podatki in podal tudi rok za izvedbo del v zahtevanih 180 dneh po sklenitvi pogodbe. Po mnenju izbranega ponudnika navedba roka skladno s projektno nalogo in pogodbo ni abstraktna, saj je pogodba del razpisne dokumentacije, iz pogodbe pa je rok jasno razviden in bi v najslabšem primeru lahko šlo le za nebistveno formalno nepopolnost. Glede vlagateljevih očitkov o netransparentnem ravnanju naročnika in preferiranju izbranega ponudnika meni, da so očitki neutemeljeni, saj ima naročnik pravico in tudi dolžnost poskrbeti za spremembo oz. odpravo svojega neutemeljenega poziva k dopolnitvi vloge.

Naročnik je zahtevek za revizijo z dokumentom št. 43001-103/2012/412/39 zavrnil kot neutemeljen. Naročnik uvodoma ugotavlja, da se je vlagatelj v zahtevku za revizijo skliceval na napačno objavo javnega naročila, vendar iz drugih podatkov izhaja, da vlaga zahtevek za revizijo v konkretni zadevi in da zahtevek vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN.

Naročnik navaja, da je v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika kot ustrezno štel izpolnitev ponudbenega obrazca in pojasnjuje, da izbrani ponudnik zaradi načina navedbe roka izvedbe naročila ni v nikakršni prednosti pred ostalimi ponudniki, saj nihče od ponudnikov ni smel ponuditi daljšega roka kot je zapisan v povabilu k oddaji ponudbe in v 7. členu vzorca pogodbe. Naročnik poudarja, da je izbrani ponudnik ponudil natančno takšen rok, kot ga je predvidel naročnik in tako ni bilo zakonite podlage za izločitev te ponudbe.

V zvezi z očitki vlagatelja o netransparentnem ravnanju in preferiranju izbranega ponudnika naročnik pojasnjuje, da je na vprašanje podizvajalca, posredovano po elektronski pošti, odgovoril na enak način, ko pa je spoznal svojo zmoto (namreč da je od ponudnika zahteval več, kot to določa razpisna dokumentacije), je ponudniku in podizvajalcu preko elektronskega naslova kontaktne osebe naročnika posredoval odgovor, da delu poziva ni potrebno slediti. Naročnik še navaja, da je vsa korespondenca evidentirana kot del spisovne dokumentacije predmetnega javnega naročila, podpisana pa je bila uslužbenka, ki je na podlagi opisa delovnih nalog in Poslovnika o vodenju postopkov javnih naročil pooblaščena za izvedbo opisanih del pri naročniku.

Naročnik je z vlogo z dne 22. 4. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 4. 2013 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri tem, da izbrani ponudnik s sklicevanjem na razpisno dokumentacijo ni izpolnil pogoja glede roka izvedbe, saj se je skliceval na vzorec pogodbe, ki ni del ponudbene dokumentacije. Vlagatelj poudarja, da je naročnik sam v razpisu izrecno poudaril, da bo upošteval le listine in navedbe, za katere zahteva, da so navedene oz. predložene v ponudbi. Naročnikove navedbe naj bi pomenile spremembo razpisnih pogojev, kar pa po roku za oddajo ponudb ni več dopustno.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej v zvezi z navedbo izbranega ponudnika glede vlagateljevega sklicevanja na napačno številko javnega naročila v zahtevku za revizijo pojasnjuje, da lahko skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN naročnik sprejme v obravnavo revizijski zahtevek tudi če ta ne vsebuje obveznih sestavin iz 3., 4. ali 8. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona, pod pogojem, da so te obvezne sestavine razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je v predhodnem preizkusu ocenil, da zahtevek vlagatelja vsebuje obvezne sestavine in je zahtevek sprejel v obravnavo. Državna revizijska komisija temu pritrjuje, saj iz zahtevka za revizijo jasno izhaja, na katero javno naročilo se nanaša.

Med strankama revizijskega postopka poteka spor o zakonitosti oddaje javnega naročila. Vlagatelj meni, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena kot nepopolna zaradi neizpolnjevanja določila razpisne dokumentacije glede roka za izvedbo javnega naročila.

Med strankama sicer ni sporno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji podal rok za zaključek del 180 dni (koledarskih) od oddaje naročila oz. podpisa pogodbe, enako izhaja tudi iz 7. točke vzorca pogodbe, iz Obvestila o naročilu v točki II.3) in iz Navodil za pripravo ponudbe v točki 1.1 " Osnovni podatki o naročilu. V zvezi s tem velja omeniti še točko 2.9 Navodil za pripravo ponudbe, po kateri se pri pregledu ponudb presojajo le tiste listine in navedbe, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji in točko 4.1.1 istih navodil, po kateri ponudbeni rok za izvedbo naročila ne sme presegati razpisanega. Iz razpisne dokumentacije še izhaja, da naročnik od ponudnikov ni zahteval predložitve (parafiranega) vzorca pogodbe v ponudbeni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik v ponudbi v 4. točki kot svojo obvezo glede roka izvedbe naročila navedel "skladno s projektno nalogo in pogodbo", čeprav je s strani naročnika pripravljen obrazec predvideval vpis roka v dnevih po sklenitvi pogodbe ali navedbo končnega datuma izvedbe naročila. Izbrani naročnik pogodbe, na katero se je skliceval v 4. točki ponudbe, ni parafiral oz. je priložil svoji ponudbi, priložil in parafiral pa je projektno nalogo, vendar iz te ne izhaja nikakršen rok za izvedbo predmetnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni navedel roka, ki bi bil skladen s pogoji iz razpisne dokumentacije, saj iz vpisanega ("skladno s projektno nalogo in pogodbo") rok ni razviden. Po eni strani se izbrani ponudnik sklicuje na ponudbi priloženo projektno nalogo, kjer rok izvedbe naročila ni naveden, po drugi strani pa na pogodbo, ki pa ni del njegove ponudbe.

Ni se mogoče strinjati z izbranim ponudnikom, ko ta navaja, da naročnik ni posebej navedel načina za izkazovanje roka: res je naročnik v navodilih za pripravo ponudbe način navedbe roka navedel opisno (točka 4.1.1: "Ponudbeni rok za izvedbo naročila ne sme presegati razpisanega"), vendar iz že predhodno omenjenih določb razpisne dokumentaciji jasno izhaja, da je razpisan rok za izvedbo del 180 dni po podpisu pogodbe. Iz ponudbenega obrazca, ki je del razpisne dokumentacije, izhaja, da je naročnik predvidel vpis roka v dnevih oz. do določenega datuma (točka 4.: "Naročilo se obvezujemo izvesti v roku _ dni po sklenitvi pogodbe oz. do ."). Izbrani ponudnik za drugačno postopanje v zvezi z navedbo roka ne daje upoštevnih pojasnil oziroma argumentov, ki bi lahko upravičeno utemeljevali njegove trditve.

Izbrani ponudnik meni, da bi v (zanj) najslabšem primeru šlo kvečjemu za nebistveno formalno nepopolno ponudbo in navaja, da rok izvedbe v obravnavani zadevi ne pomeni bistvene zahteve naročnika, ker je naveden pod točko 1.1 - Osnovni podatki o naročilu. Državna revizijska komisija se s tem ne strinja in poudarja, da v tem primeru ne gre niti za nebistveno formalno nepopolno ponudbo niti za formalno nepopolno ponudbo, ki bi jo bilo mogoče dopolniti v skladu s prvim odstavkom 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj na tem mestu pravilno opozarja, da se rok za izvedbo naročila nanaša na vsebino predmeta javnega naročila, predmet javnega naročila pa je tista vsebina, v katero ni mogoče več posegati, saj ga ZJN-2 obravnava strožje.
Ponudnik lahko skladno z 78. členom ZJN-2 ponudbo v določenih delih sicer dopolni, ne sme pa tega storiti v delu, ki se nanaša na predmet javnega naročila. Pojem formalno nepopolne ponudbe je potrebno razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske narave, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Ob tem je treba poudariti, da pojem dopolnjevanja ponudbe pomeni tudi pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v ponudbi.

Državna revizijska komisija še opozarja, da podpisana splošna izjava izbranega ponudnika o seznanjenosti in strinjanju z razpisno dokumentacijo (5. točka Ponudbe) ne more sanirati ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi. Sprejeti stališče, v skladu s katerim bi podpisana izjava o sprejemanju vseh razpisnih pogojev, pri izbranem ponudniku nadomeščala izpolnjevanje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije (tudi tistih, ki se nanašajo na predmet javnega naročila in niso ponujene v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije) bi pomenilo ne le kršitev zahtev iz razpisne dokumentacije, temveč tudi kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2 in poseg v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja ni razlikovanja. Nenazadnje je naročnik tisti, ki določi in opiše predmet javnega naročila, zato mora ponudbe presojati zgolj ob doslednem upoštevanju vseh postavljenih zahtev.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja neizpolnjevanje enega od pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in sicer pogoja, ki se nanaša na rok za izvedbo naročila. Naročnik je v razpisni dokumentaciji namreč določil, da morajo biti dela izvedena najkasneje v roku 180 dni, iz ponudbe izbranega ponudnika pa to ni razvidno.

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da je vlagateljeva ponudba neprimerna (20. točka prvega odstavka 1. člena ZJN-2) in s tem nepopolna (16. točka prvega odstavka 1. člena ZJN-2), naročnik pa jo je bil kot takšno dolžan izločiti iz postopka (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Ker tega ni storil, temveč je izbranemu ponudniku tudi oddal predmetno javno naročilo, je izpodbijana odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila nezakonita (v neskladju z navedenimi določili ZJN-2), s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 27. 3. 2013 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "OBJN R1-219/1236 Brežnica, Poljčane: PGD/PZI izvennivojskega križanja z žel. Progo v Brežnici", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-103/2012/30 412 z dne 13. 3. 2013. Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnavanih revizijskih navedb ugotovila nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika in je razveljavila odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, preostalih revizijskih navedb vlagatelja ni obravnavala; obravnava teh navedb na vlagateljev položaj v predmetnem postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijskem zahtevku pravočasno priglasil stroške, in sicer: 1.495,82 EUR za takso, 1.209,00 EUR, povečanih za 20 % DDV, za nagrado za odvetniško zastopanje ter 20,00 EUR za materialne stroške.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.) po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku nagrado v višini 800,00 EUR, povečano za 20 % DDV, za materialne stroške poštnine in kopiranja znesek v višini 20,00 EUR ter strošek takse za revizijski zahtevek v višini 1.495,82 EUR.

Glede na dosežen uspeh je Državna revizijska komisija ocenila, da je vlagatelj v obravnavanem primeru upravičen do povračila stroškov v višini 2.475,82 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik je v vlogi, v kateri se je izjasnil do vlagateljevih navedb, navedel tudi stroške, ki jih je imel z revizijskim postopkom. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami) v povezavi s 13. členom ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, 20. 5. 2013

Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, p.p. 4372, 1001 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, 1000 Ljubljana
- Lineal d.o.o., Jezdarska ulica 3, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- v arhiv, tu.

Natisni stran