018-108/2013 Elektro Gorenjska, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega "Nabava, implementacija in vzdrževanje distribucijskega centra vodenja Elektra Gorenjske d.d." in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Kron Telekom d.o.o., Koroška cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Gorenjska, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.05.2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 09.11.2012, pod št. objave JN 12117/2012 in v Uradnem listu Evropske Unije dne 14.11.2012, pod št. Objave 2012/S 219-361209.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila št. JN-10/2012-706635, z dne 31.01.2013, vse ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku GDB d.o.o., Tehnološki park 24, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitev je zapisal, da so tri ponudbe nepravilne (ponudbi Schneider Electric DMS NS d.o.o., Novi Sad in Siemens d.o.o., Ljubljana ter skupna ponudba družb Končar d.d., Zagreb in Solvera LYNX d.d., Ljubljana), ponudba, ki jo je oddal vlagatelj skupaj z družbo PSI Aktiengesellschaft fur Produkte und Systeme der Informationtechnologi iz Nemčije, pa nesprejemljiva. Naročnik je še navedel, da je ponudba izbranega ponudnika popolna.

Vlagatelj je dne 19.02.2013 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in v spisovno dokumentacijo. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in v naročnikovo dokumentacijo je bil opravljen dne 25.02.2013, o čemer je sestavljen zapisnik.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 28.02.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se mu dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v priloge P/15, P/16, P/17 in P/18 (ter se mu po vpogledu omogoči dopolnitev zahtevka za revizijo) in da se naročnikova odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj navaja, da mu je bil onemogočen vpogled v zapisniku o vpogledu naštete dele dokumentacije, ki se nanašajo na ponujeno opremo ter v del, ki se nanaša na ponujene storitve. Takšno ravnanje naročnika je v nasprotju z določilom razpisne dokumentacije iz točke 2.6.4, kjer je navedeno, da ponudnik kot poslovno skrivnost ne more označiti tistih delov ponudbe, ki se ocenjujejo. Ker se tehnološka raven opreme ocenjuje na podlagi izpolnjenih prilog P/15, P/16, P/17 in P/18, ta dokumentacija ne more biti varovana kot poslovna skrivnost. Naročnik je v tehničnem delu razkril le tiste dele ponudbe, ki se nanašajo na vrste ponujenih monitorjev, strežnikov in tiskalnikov, opis relejne zaščite, opis mej delovanja sistema in funkcionalnosti telefonskega dispečerskega sistema. Vlagatelj tudi navaja, da je izbrani ponudnik v dveh različnih delih ponudbe navedel dve različni ceni - v Prilogi P/1 je navedel ceno v višini 1.174.875 EUR, v Prilogi P/19 pa ceno v višini 1.187.875 EUR. Ne glede na to, ali je do navedene neskladnosti prišlo namenoma ali ne, ima izbrani ponudnik ob podpisu pogodbe možnost, da se sklicuje na eno izmed obeh cen, kar je po roku za oddajo ponudb, skladno z zakonom in prakso Državne revizijske komisije, nedopustno. Drugi odstavek 82. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) namreč prepoveduje spreminjati ceno na enoto, vrednost postavke, skupno vrednost ponudbe in ponudbo v okviru meril, ugotavljanje katera izmed različnih cen je prava, pa bi pomenilo nedovoljeno spremembo ponudbe. Da je potrebno takšno ponudbo izločiti kot nepopolno, je v podobnem primeru ugotovila tudi Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-201/2012-2. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik v zvezi z zahtevo iz točke 5.3.2.4. (Tiskalniki v komandnem prostoru), za zahtevani barvni A3 laserski tiskalnik z visoko ločljivostjo izpisa, ponudil tiskalnik Canon iR2525i MFP, pri čemer iz javno dostopnih virov izhaja, da ne gre za barvni tiskalnik, ampak ponujen model nudi le možnost črno - belega tiskanja. Ker ponudba ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, bi morala biti izločena. Vlagatelj še navaja, da so morali ponudniki, skladno s Prilogo P/18, predložiti podroben opis ponujene opreme in storitev. Izbrani ponudnik pa v svoji ponudbi ni eksplicitno opisal sistema in s tem potrdil, da bo v primeru, če bo naročnik tekom izvedbe projekta razpolagal s podatkovno obdelanim omrežjem NN, izdelal popoln model DEES EG, kot je to naročnik navedel v točki 5.4.1 Obrazca 5 (Tehnološka specifikacija). Vlagatelj citira naročnikove zahteve iz točke 5.4.3.16 (Relejna zaščita) in navaja, da izbrani ponudnik ni navedel, na kakšen način bo zagotovil navedeno funkcionalnost, saj je v zvezi s tem zgolj kopiral naročnikovo zahtevo. Vlagatelj tudi navaja, da je iz točke 2.3.19 (Obdelava telefonskih klicev) ponudbe izbranega ponudnika mogoče razbrati, da je izbrani ponudnik navedel le tiste funkcionalnosti, ki so bile zahtevane v prvotni razpisni dokumentaciji (v točki 5.4.2.19 - Obdelava telefonskih klicev), ni pa upošteval funkcionalnosti, ki jih je naročnik zahteval s pojasnilom na Portalu javnih naročil. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo kot nesprejemljivo, nezakonito izločil. Vlagatelj pojasnjuje, da je ponudil ceno v višini 2.335.413 EUR brez DDV, od tega znaša dobava 1.970.413 EUR, pogarancijsko vzdrževanje pa 365.000 EUR. Vlagatelj navaja, da je naročnik v odločitvi zapisal le, da njegova ponudbena vrednost presega zagotovljena sredstva naročnika za več kot 50 %. Vlagatelj navaja, da iz dokumentacije ne izhaja, da bi bila višina zagotovljenih sredstev enaka ocenjeni vrednosti niti da je ocenil vrednost izvedbe celotnega naročila, prav tako iz nje tudi ni razvidno, da ima naročnik v letu 2013 zagotovljena sredstva za realizacijo cca 40 % investicije nabave in implementacije DCV. Tudi sicer sredstev ni možno zagotoviti zgolj z navedbo v odločitvi o oddaji javnega naročila, saj bi navedeno omogočalo naročnikom arbitrarno določitev meje za sprejemljivost ponudbe, s čimer bi naročnik lahko to mejo vsakič oblikoval med vrednostjo izbrane ponudbe in vrednostjo ponudbe, ki sledi izbrani. Takšen ponudnik bi moral dokazati, da ima naročnik na voljo zagotovljena sredstva, kar pa v primeru, da bi bilo to mogoče opredeliti šele v odločitvi o oddaji naročila, ne bi bilo mogoče storiti. Naročniki morajo zato vire financiranja v dokumentaciji določiti vnaprej, s čimer zagotovijo objektivnost pri presoji nesprejemljivosti ponudb. Vlagatelj navaja, da iz sklepa o začetku postopka izhaja ocenjena vrednost v višini 1.500.000 EUR brez DDV, ta pa ni enaka zagotovljenim sredstvom. Vlagatelj pojasnjuje, da je prejel 50. stran naročnikovega poslovnega načrta za triletno obdobje, iz katerega izhaja, da naročnik v letu 2013 začenja s prenovo distribucijskega centra vodenja DCV, za katerega je predvidel 500.000 EUR. Naročnik ima torej za predmetno storitev zagotovljenih le 500.000 EUR, pri čemer je kljub temu ponudbo izbranega ponudnika (s ceno v višini 1.487.800 EUR) označil kot sprejemljivo, vlagateljevo ponudbo (s ceno v višini 2.335.413 EUR) pa kot nesprejemljivo. Naročnik je s tem kršil načelo enakopravne obravnave, iz navedenega pa izhaja tudi njegov namen, da vlagatelju oteži uveljavljanje pravnega varstva in pri tem prikrije napake v ponudbi izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 12.03.2013, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik navedbam nasprotuje in zatrjuje, da v kolikor bi vlagatelj dobil vpogled v celotno strukturo in v ponujeno opremo, vključno z načinom formiranja cene, bi lahko navedeno izkoristil pri drugih projektih. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da njegova ponujena cena zapisana v Prilogi P/1, iz posameznih postavk, na podlagi katerih se izračuna končna vrednost, pa je razvidna enaka cena. Izbrani ponudnik tudi navaja, da je v Opisu ponujene opreme in storitev ter v Seznamu ponujene opreme in storitev jasno navedel, da ponuja barvni A4 in barvni A3 tiskalnik. Dejansko gre pri tipu Canon iR2525i MFP za manjše neskladje med ponujeno opremo in tipom, navedenim v Seznamu ponujene opreme in storitev, ki pa ga bo mogoče odpraviti ob dobavi. Ponudniki so se morali zavezati, da bodo, ne glede na dejansko ponujeno strojno opremo, dobavili najnovejšo preizkušeno različico, ki bo v trenutku dobave na voljo in bo delovala s ponujeno programsko opremo. Pri tem gre za nebistveno napako, ki ne more vplivati na izbiro. Tiskalniki so pomožna oprema, ki na delovanje sistema nimajo vpliva, poleg tega sprememba tiskalnika nima vpliva na končno ceno, vrednost tiskalnikov pa je, upoštevaje celotno vrednost naročila, zanemarljiva. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je naročnikov tekst, ki se nanaša na meje delovanja posameznih DMS funkcionalnosti, le navodilo, zato ni mogoče pričakovati, da jih bodo ponudniki (v Opisu ponujene opreme in storitev) potrdili na enak način. Nenazadnje si je naročnik pridržal pravico, da bo to zadevo dokončno uredil v Work Statement-u. Izbrani ponudnik še pojasnjuje, da funkcija relejne zaščite deluje na podlagi izračunov kratkih in zemeljskih stikov ter izračunov prednapetostne in nadnapetostne zaščite, tako da gre pri tej aplikaciji za podajo omenjenih izračunov v posebni obliki. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je v Opisu ponujene opreme in storitev potrdil, da bo navedeno funkcionalnost izvedel tako, kot je bilo zahtevano. Izbrani ponudnik še navaja, da telefonski dispečerski center in njegova funkcionalnost nista del razpisa, saj je naročnik zahteval le, da mora sistem vodenja DCV vsebovati vmesnik do klicnega centra.

Naročnik je s sklepom št. JN-10/2012-714839, z dne 22.03.2013, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik se je opredelil do vseh očitkov ter v delih, ki se nanašajo na vpogled, laserski tiskalnik, Prilogo P/18, relejno zaščito in na naknadno zahtevane funkcionalnosti povzel navedbe izbranega ponudnika. Naročnik še navaja, da je iz izpodbijane odločitve razvidno, da je javno naročilo oddal za skupno ponudbeno vrednost v višini 1.487.800 EUR, torej za ceno, ki je bila prebrana tudi na javnem odpiranju ponudb. Navedena cena predstavlja seštevek dveh postavk (cene za nabavo, implementacijo, storitve izvajalskega inženiringa, usposabljanja in garancijskega vzdrževanja v znesku 1.174.875 EUR in cene za pogarancijsko vzdrževanje v znesku 312.925 EUR). Prva postavka je seštevek treh elementov - strojne opreme v znesku 98.600 EUR, programske opreme v znesku 588.725 EUR in storitev v znesku 487.550 EUR. Izbrani ponudnik zoper odločitev o oddaji javnega naročila tudi ni vložil zahtevka za revizijo. Naročnik tako ni upošteval vrednosti, ki izhaja iz vzorca pogodbe. V zvezi z nesprejemljivostjo vlagateljeve ponudbe navaja, da že iz obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, da ima v letu 2013 zagotovljena sredstva v višini cca. 40 % investicije (v ta procent stroški pogarancijskega vzdrževanja niso vključeni). Vlagatelju je omogočil vpogled v del gospodarskega načrta, s čimer se je lahko prepričal, da ima naročnik v letu 2013 za začetek prenove DCV zagotovljenih 500.000 EUR. Vlagateljeva interpretacija tega zneska ni pravilna in izhaja iz dejstva, da mu ni bil dovoljen vpogled v celotni gospodarski načrt. Naročnik navaja, da je iz pregleda vlaganj po posameznih investicijskih skupinah razvidno, kolikšen obseg sredstev je v letu 2013 planiran za vsako od njih. Ker se bo investicija dobave in implementacije DCV izvajala daljši čas, bo v vsakokratnem planu investicij, izhajajoč iz gospodarskega načrta, za vsako leto trajanja investicije, posebej določil potrebna sredstva. 500.000 EUR tako predstavlja le začetni znesek za realizacijo investicije v letu 2013.

Naročnik je z vlogo št. JN-10/2012-715128, z dne 27.03.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 02.04.2013, opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj vztraja pri postavljenem zahtevku in ponavlja očitke iz revizijskega zahtevka. Navaja, da naročnik dve različni ceni opravičuje na način, da lahko izbere eno izmed njiju, če izbrani ponudnik temu ne ugovarja. Vlagatelj zatrjuje, da bi dopuščanje takšnih manipulacij predstavljalo poseg v smisel javnega naročanja in v načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik ne zanika, še navaja vlagatelj, da je ponujen tiskalnik črnobel, pač pa primernost ponudbe izbranega ponudnika utemeljuje s tem, da je na več mestih ponudil barvne tiskalnike. Izbrani ponudnik je res na več mestih prepisal naročnikove zahteve, ki se nanašajo na zahtevane barvne tiskalnike, medtem ko je kot model tiskalnika navedel črnobeli tiskalnik Canon iR2525 MFP. Vlagatelj poudarja, da tudi kasnejše nadgradnje ne morejo sanirati dejstva, da barvni tiskalnik ni bil ponujen. Vlagatelj tudi ugotavlja, da je naročnik navedel zgolj to, da bo sistem nekoč vključen v NN omrežje, ne dokazuje pa, da je v ponujeno ceno vključena tudi izdelava popolnega modela DEES EG na vseh napetostnih nivojih. Vlagatelj tudi navaja, da so morali ponudniki relejno zaščito ne le ponuditi temveč jo tudi podrobno opisati. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik v točki 5.4.2.19 jasno navedel, katere funkcionalnosti mora sistem omogočati pri vgradnji vmesnika do klicnega centra. Na ta način je zahteve razumel tudi izbrani ponudnik, ki pa ni upošteval funkcionalnosti, ki jih je naročnik zahteval s pojasnilom na Portalu javnih naročil. Vlagatelj tudi poudarja, da se naročnik sklicuje na zagotovljena sredstva v letu 2013 v višini 500.000 EUR, hkrati pa je tudi v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo navedel, da bo v vsakokratnem planu posebej določil potrebna sredstva. Takšna argumentacija ne more biti razlog za izločitev ponudbe, saj je evidentno, da naročnik, razen v delu gospodarskega načrta za leto 2013, kjer je navedenih 500.000 EUR, nima natančno definirane vrednosti zagotovljenih sredstev.

Državna revizijska komisija je dne 22.04.2013 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je njegovo ponudbo, kot nesprejemljivo, nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila in s tem ravnal tudi v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj tudi zatrjuje, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v Priloge P/15, P/16, P/17 in P/18, s čimer je ravnal v nasprotju z določili lastne razpisne dokumentacije. Vlagatelj prav tako naročniku tudi očita, da naj bi izbrani ponudnik za razpisano storitev ponudil dve različni ceni, poleg tega naj bi bila ponudba izbranega ponudnika iz več razlogov tudi neprimerna v smislu 21. točke 2. člena ZJNVETPS (v delu, ki se nanaša na ponujen tiskalnik, opis ponujenega sistema, relejno zaščito in obdelavo telefonskih klicev).

Med strankama je med drugim sporno, ali je naročnik ravnal v skladu z ZJNVETPS, s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nesprejemljivo in nepopolno. Kot zatrjuje vlagatelj, iz dokumentacije ne izhaja, da je višina zagotovljenih sredstev enaka ocenjeni vrednosti. Zagotovljenih sredstev pa tudi ni možno navesti šele v odločitvi o oddaji javnega naročila, saj bi takšno ravnanje omogočalo naročnikom arbitrarno določitev meje za sprejemljivost ponudbe, s čimer bi jo naročnik vsakič oblikoval med vrednostjo izbrane ponudbe in vrednostjo ponudbe, ki sledi izbrani ponudbi. Vlagatelj zatrjuje, da morajo naročniki vire financiranja v dokumentaciji določiti vnaprej, s čimer zagotovijo objektivnost pri presoji (ne)sprejemljivosti ponudb. Vlagatelj tudi navaja, da je prejel 50. stran naročnikovega poslovnega načrta za triletno poslovno obdobje 2013-2015, iz katerega je razvidno, da v letu 2013 začenja s prenovo distribucijskega centra vodenja DCV, za katerega je predvidenih le 500.000 EUR. Naročnik ima torej za predmetno javno naročilo zagotovljenih le 500.000 EUR, pri čemer je vlagateljevo ponudbo (s ponudbeno ceno v višini 2.335.413 EUR brez DDV) neenakopravno označil kot nesprejemljivo, ponudbo izbranega ponudnika (s ponudbeno ceno v višini 1.487.800 brez DDV) pa kot sprejemljivo in jo izbral kot najugodnejšo.

Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi z (ne)sprejemljivostjo njegove ponudbe je potrebno presojati z vidika 22. točke 2. člena ZJNVETPS, ki nesprejemljivo ponudbo definira kot tisto, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Ponudba, ki je nesprejemljiva, je hkrati tudi nepopolna (popolna ponudba je v skladu s 17. točko 2. člena ZJNVETPS tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna) in jo je naročnik v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS dolžan izločiti iz postopka.

Kot je razvidno iz Obvestila o oddaji javnega naročila št. JN-10/2012 - 706635, z dne 31.01.2013, je naročnik vlagateljevo ponudbo označil za nesprejemljivo zato, ker je ugotovil, da je (ponujena cena v višini 2.335.413 EUR brez DDV oziroma v višini 2.802.495,60 EUR z DDV - od tega za dobavo DCV 1.970.413 EUR brez DDV, za pogarancijsko zavarovanje pa 365.000 EUR brez DDV) presegla njegova zagotovljena sredstva za več kot 50 %. Naročnik je torej, kot navaja tudi sam, oceno o nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe sprejel na podlagi ugotovitve, da vlagateljeva ponudbena cena presega zagotovljena sredstva in ne (tudi) na podlagi primerjave s tržnimi cenami. Ker je ocena o nesprejemljivosti ponudbe (alternativno) odvisna bodisi od preseganja zagotovljenih sredstev bodisi od preseganja tržnih cen, je potrebno pri presoji pravilnosti naročnikovega ravnanja ugotoviti, ali vlagateljeva ponudbena cena res presega zagotovljena sredstva naročnika, medtem ko primerjava s tržnimi cenami glede na prej omenjeno naročnikovo ugotovitev v zvezi z vlagateljevo ponudbo ni potrebna.

Kot je razvidno iz Sklepa o začetku postopka oddaje naročila, z dne 07.11.2012, je naročnik vrednost predmetnega naročila ocenil na 1.500.000 EUR (in sicer iz treh postavk: nabave in implementacije DCV v višini 1.100.000 EUR, pogarancijskega vzdrževanja v višini 300.000 EUR in nadgradnje v višini 100.000 EUR). Cena, ki jo je v svoji ponudbi ponudil vlagatelj, znaša 2.335.413 EUR brez DDV oziroma v višini 2.802.495,60 EUR z DDV. Res je sicer, kar navaja vlagatelj, da ocenjene vrednosti ni mogoče enačiti z zagotovljenimi sredstvi. Pravila glede določanja ocenjene vrednosti so namreč namenjena temu, da naročnik pravilno izbere ustrezen postopek oddaje javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 18. člena ZJNVETPS mora naročnik izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila, upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja, pri čemer se ocenjena vrednost določi tako, da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika. Naročnik mora pri izračunu ocenjene vrednosti upoštevati skupno vrednost plačil, ki jih bo izvedel za poplačilo javnega naročila, ta pa je razumljivo odvisna od cen na trgu. Gre torej za vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (npr. pravilna izvedba postopka, dolžnost objave javnega naročila ipd). Zagotovljena sredstva po drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik na svojih proračunskih postavkah predvidenega in pripravljenega za plačilo obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. Ocenjene vrednosti torej ni mogoče enačiti z zagotovljenimi sredstvi, saj gre za dva različna pojma, ki sta sicer lahko vrednostno enaka, ni pa nujno.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je Državna revizijska komisija na podlagi predložene dokumentacije ugotovila, da se ocenjena vrednost in zagotovljena sredstva za plačilo razpisane storitve razlikujeta v delu, ki se nanaša na stroške pogarancijskega vzdrževanja. Iz naročnikovega poslovnega načrta za triletno obdobje (2013 -2015) namreč izhaja, da ima znotraj investicijske skupine Telekomunikacije v tem letu (v letu 2013) za prenovo distribucijskega centra vodenja DCV zagotovljena sredstva v višini 500.000 EUR. Vlagatelju je bil v ta del naročnikovega poslovnega načrta omogočen vpogled, s čimer se je o navedeni višini zagotovljenih sredstev lahko prepričal tudi sam. Vlagateljeva interpretacija tega zneska (in sicer, da ima naročnik za celotno storitev zagotovljena sredstva zgolj v višini 500.000 EUR) ni pravilna in (kot navaja tudi naročnik) najverjetneje izhaja iz dejstva, da mu je bil omogočen vpogled v naročnikov poslovni načrt v zelo omejenem obsegu oziroma le v stavek na 50. strani, iz katerega je razvidno, da se v letu 2013 začenja s prenovo distribucijskega vodenja DCV, za kar je predvideno 500.000 EUR. Iz odstopljenega naročnikovega Poslovnega načrta izhaja, da je ta znesek namenjen razpisanemu javnemu naročilu le v letu 2013. Iz Tabele 4 (Podrobnejši pregled vlaganj po posameznih investicijskih skupinah pa (med drugim) izhaja, da se za nadaljnji dve leti (2014 in 2015) predvidevajo investicije v podobnih višinah. Ker se bo razpisan projekt raztezal na tri leta, navedeno pomeni, da so zagotovljena sredstva ob dejstvu, da predmetna investicijska postavka ne vsebuje tudi stroškov pogarancijskega zavarovanja, za 300.000 EUR višja od ocenjene vrednosti. Ob navedenem je potrebno ugotoviti, da naročnik ni kršil pravil javnega naročanja, ko je vlagateljevo ponudbo, katere ponudbena cena je za 55,69 % višja od njegovih zagotovljenih sredstev, označil za nesprejemljivo, ponudbo izbranega ponudnika s ponujeno ceno v višini 1.487.800 EUR brez DDV, pa kot sprejemljivo.

Ker so bila zagotovljena sredstva in ocenjena vrednost opredeljena vnaprej (prva so navedena v naročnikovem poslovnem načrtu, ki je bil sprejet v mesecu novembru 2012, druga pa izhajajo iz sklepa o začetku postopka, z dne 07.11.2012, v katerega je vlagatelj tudi vpogledal), Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku, "da je naročnik zagotovljena sredstva navedel oziroma zagotovil šele v odločitvi o oddaji naročila, s čimer mu je bilo omogočeno, da je arbitrarno določil mejo za sprejemljivost ponudb", ni mogla slediti. Višina zagotovljenih sredstev se do poteka roka za oddajo ponudb lahko tudi spremeni, ne more pa se spremeniti po poteku tega roka, saj (le) na ta način naročnik višine zagotovljenih sredstev ne more (naknadno) prilagoditi določenemu ponudniku. Tudi sicer ZJNVETPS ne nalaga naročniku, da mora v objavi javnega naročila ali v razpisni dokumentaciji objaviti višino zagotovljenih sredstev. Načelo transparentnosti javnega naročanja iz 14. člena ZJNVETPS, se v postopku javnega naročanja uresničuje preko določb ZJNVETPS, ki predpisujejo pravila postopka oddaje javnega naročila in zagotavljajo javnost navedenih postopkov z objavami javnih naročil (upoštevaje vrednosti iz 17. člena ZJNVETPS) v Uradnem listu EU in na Portalu javnih naročil. Zakon torej ne nalaga naročnikom, da morajo ponudnike seznaniti z zagotovljenimi sredstvi, mora pa naročnik zagotoviti, da je ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku in v primeru spora tudi dokazati, da je izbral ponudbo, ki je sprejemljiva in s tem tudi popolna. Državna revizijska komisija iz navedenih razlogov tudi ni mogla slediti vlagateljevemu očitku o tem, da je naročnik mejo sprejemljivosti ponudbe prilagodil izbranemu ponudniku oziroma (kot je navedel vlagatelj) da je "mejo za sprejemljivost ponudbe naknadno oblikoval med vrednostjo njegove ponudbe in vrednostjo ponudbe izbranega ponudnika".

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo navaja, da bi morala biti tudi ponudba izbranega ponudnika iz več razlogov izločena kot nepopolna. Prav tako vlagatelj nasprotuje tudi naročnikovi odločitvi, da mu ni omogočil vpogleda v nekatere dele ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanašajo na ponujeno opremo ter na ponujene storitve. Prvi odstavek 14. člena ZPVPJN določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, je ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nesprejemljiva oziroma nepopolna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode razen v primeru istovrstnih kršitev in neenakopravne obravnave ponudnikov v zvezi s takšnimi kršitvami). Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot sprejemljive oz. popolne, jo je potrebno v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS izločiti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nesprejemljivosti (in neenakopravne obravnave v zvezi s tem), ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Upoštevajoč navedeno vlagatelju zato ni več mogoče priznati pravnega interesa glede tistega zahtevka za revizijo, ki se nanaša na domnevno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika in na onemogočanje vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo označil za nesprejemljivo, kršil prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS, je Državna revizijska komisija v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila kot izhaja iz prve točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 15.05.2013




predsednica senata: mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Elektro Gorenjska, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj
- Kron Telekom d.o.o., Koroška cesta 20, Kranj
- GDB d.o.o., Tehnološki park 24, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana,
- arhiv - tu

Natisni stran