018-138/2013 Občina Kamnik

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "Storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika po Zakonu o graditvi objektov pri izvedbi projekta ''ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE NA OBMOČJU DOMŽALE-KAMNIK; NADGRADNJA CČN DOMŽALE-KAMNIK''" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Proplus d.o.o., Strma ulica 8, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik (v nadaljevanju: naročnik), 14. 5. 2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi razpisna dokumentacija v delu:
- pogoj iz 10. točke podpoglavja 1.2 (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik), da mora imeti odgovorni nadzornik pridobljeno najmanj izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke (univ. dipl. inž. ali dipl. inž.);
- pogoj iz 11. točke podpoglavja 1.2 (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik), da mora imeti odgovorni nadzornik za področje tehnologije pridobljeno najmanj izobrazbo univ. dipl. inž. ali dipl. inž.;
- pogoj iz 12. točke podpoglavja 1.2 (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik), da mora imeti odgovorni nadzornik za področje gradbeno obrtniških pridobljeno najmanj izobrazbo gradbene stroke (univ. dipl. inž. ali dipl. inž.);
- pogoj iz 13. točke podpoglavja 1.2 (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik), da mora imeti odgovorni nadzornik za področje strojne opreme in strojnih inštalacij pridobljeno najmanj izobrazbo strojne stroke (univ. dipl. inž. ali dipl. inž.);
- pogoj iz 14. točke podpoglavja 1.2 (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik), da mora imeti odgovorni nadzornik za področje elektro inštalacij pridobljeno najmanj izobrazbo elektro stroke (univ. dipl. inž. ali dipl. inž.).

2. Zahtevku vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 1.500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je 8. 1. 2013 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 354-2/2013-6/4 (2) v ocenjeni vrednosti 300.000,00 EUR brez DDV. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 19. 2. 2013 pod št. objave JN1809/2013, dne 22. 2. 2013 pod oznako 2013/S 038-060080 v Uradnem list EU (s popravki obvestila št. JN2744/2013 z dne 11. 3. 2013, št. JN3413/2013 z dne 26. 3. 2013, št. JN3663/2013 z dne 29. 3. 2013 in št. JN3746/2013 z dne 3. 4. 2013).

Vlagatelj je 15. 4. 2013 vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo in predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj uvodoma pojasnjuje pravočasnost zahtevka za revizijo in zatrjuje aktivno legitimacijo. V nadaljevanju zatrjuje, da so razpisni pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik iz 10. do vključno 14. točke (tehnične in kadrovske sposobnosti, ki se vežejo na nominiran kader) v delu glede višine pridobljene izobrazbe neustrezni, nezakoniti in da niso povezani z javnim naročilom, ker so pretirani. Vlagatelj še posebej poudarja, da so z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1) predpisani pogoji za usposobljenost kadrov merodajna omejitev in pogoj, ki ga naročnik z dodatno zahtevo ni upravičen poviševati in s tem ustvarjati diskriminatornih pogojev na trgu. Vlagatelj zahteva razveljavitev in spremembo razpisne dokumentacije v izpodbijanih delih, izdajo sklepa o zadržanju postopka in povrnitev stroškov takse v višini 1.500,00 EUR.

Naročnik je 18. 4. 2013 sprejel sklep, s katerim je zahtevka za revizijo in povrnitev stroškov zavrnil kot neutemeljena, ugodil pa zahtevi za zadržanje postopka oddaje javnega naročila. Naročnik meni, da v revizijskem zahtevku manjka trditvena podlaga, ker vlagatelj ni povedal, kateri od pogojev iz 10. do 14. točke Tehnične in kadrovske sposobnosti je diskriminatoren in zakaj ga vlagatelj ne more izpolniti. Naročnik poudarja, da zakon res določa minimum pogojev, kar pa ne pomeni, da naročnik ne sme zahtevati od ponudnikov več, če ima za to utemeljene razloge. Naročnik kot utemeljene razloge nato navaja obsežno strokovno ter tehnično zahtevno investicijo izvajanja nadzora nadzornika, ki bo istočasno izvajal tudi storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC na objektu, kjer je že sama ocenjena vrednost gradnje približno 13.900.000 EUR. Naročnik še poudarja, da ti (strožji) pogoji niso diskriminatorni in so skladni z načelom sorazmernosti.

Naročnik je z vlogo z dne 18. 4. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 24. 4. 2013 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi postopka. V zvezi z očitki o pomanjkljivi trditveni podlagi vlagatelj meni, da je v revizijskem zahtevku jasno navajal, da se ne strinja s pogojem pridobljene izobrazbe v segmentu Tehnične in kadrovske sposobnosti, ki se veže na odgovornega nadzornika in odgovorne nadzornike za posamezna področja in dodaja, da so zagotovo diskriminatorni vsi nadaljnji pogoji za usposobljenost kadrov (razen referenc), ki po ZGO-1 smejo opravljati nadzor nad gradnjo zahtevnih objektov. Vlagatelj še opozarja, da je naročnik umetno zvišal sicer zakonsko določene pogoje glede pridobljene izobrazbe ob hkratni opustitvi ostalih pogojev, povezanih s predmetov javnega naročanja, ki bi bili bolj relevantni (pretekle izkušnje oz. reference iz primerljivih projektov, reference FIDIC).

Naročnik se je s pripravljalno vlogo z dne 29. 4. 2013 opredelil do navedb vlagatelja in pojasnil svojo odločitev iz predrevizijskega postopka. Naročnik ponovno poudarja, da bo izbrani ponudnik opravljal tudi storitve inženirja po FIDIC Rumeni knjigi in gre v obravnavanem primeru za bistveno drugačno funkcijo in odgovornost nadzornika, čemur sledijo tudi višje postavljene zahteve od zakonsko dopustnih. Naročnik dodaja, da inženir po FIDIC praviloma ni oseba, ampak družba, ki mora vključevati ustrezno kvalificirane inženirje in druge strokovnjake. Naročnik tudi priznava, da so za odgovorne nadzornike posameznih področij v razpisu resnično omilili pogoje glede referenc svetovanja po pravilih FIDIC, vendar to še ne pomeni, da ti ne bodo opravljali svetovanja po pravilih FIDIC, ki je po naročnikovem mnenju strokovno zahtevnejše kot nadzorstvo po ZGO-1.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 8. 5. 2013 opredelil do navedb naročnika iz prve pripravljalne vloge in poudarja, da se, tako kot navaja tudi naročnik, pod pojmom inženir po FIDIC ne razume posamezne (fizične) osebe, temveč pravno osebo in je tako razumljivo, da bodo delo inženirja lahko poleg imenovanih nadzornikov opravljali tudi ostali za to usposobljeni kadri, ki skupno predstavljajo pravno osebo. Vlagatelj tudi očita, da v prvi pripravljalni vlogi naročnik celo še viša pogoje s tem, ko za odgovornega nadzornika pričakuje tudi izpolnjevanje pogojev za odgovornega projektanta.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja, da je vlagatelju v zahtevku za revizijo v celoti izostala trditvena podlaga, ker naj ne bi navedel, zakaj in kateri od pogojev iz 10. do 14. točke pogojev je diskriminatoren in zakaj ga ne more izpolniti. Državna revizijska komisija izpostavlja pravilo o trditveno-dokaznem bremenu, kot izhaja iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in smiselno tudi iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Skladno s tem pravilom mora tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, tega tudi dokazati, oziroma zanj predlagati dokaze, dejstva pa mora zatrjevati jasno, določno in konkretno in ne zgolj pavšalno ali v obliki hipotetičnih domnev ali prepričanj. Iz zahtevka za revizijo izhaja, da so za vlagatelja sporni pogoji iz 10. do 14. točke podpoglavja 1.2 razpisne dokumentacije, ki se vežejo na usposobljenost odgovornega nadzornika in odgovornih nadzornikov za posamezna področja in to predvsem v smislu pogoja pridobljene izobrazbe " ta del je vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi podčrtal. Vlagatelj tudi zatrjuje, da so taki pogoji v nasprotju z ZGO-1 in mu onemogočajo oddati popolno ponudbo, kot dokaz pa predlaga vpogled v razpisno dokumentacijo. Državna revizijska komisija na podlagi tega zaključuje, da je v zahtevku podana trditveno-dokazno podlaga zadostna; takega mnenja je bil očitno tudi naročnik, ko se je (kljub očitkom o manjku trditvene podlage) opredelil do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo.

Med vlagateljem in naročnikom je sporna določitev pogojev za odgovornega nadzornika iz 10. točke podpoglavja 1.2 (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) in to v delu, kjer je zahtevano, da mora odgovorni nadzornik imeti pridobljeno najmanj izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z nazivom univ. dipl. inž. ali dipl. inž. in določitev pogojev iz 11. do vključno 14. točke istega podpoglavja, kjer je za odgovorne nadzornike posameznih področij zahtevana pridobljena izobrazba najmanj univ. dipl. inž. ali dipl. inž. ustrezne smeri glede na posamezno področje. Med strankama ni sporno, da gre v obravnavanem primeru za javno naročilo opravljanja nadzora pri gradnji zahtevnega objekta.

Iz drugega odstavka 86. člena ZGO-1 je razvidno, da lahko gradbeni nadzor nad gradnjami zahtevnih objektov opravlja samo posameznik, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta ali odgovornega vodjo del pri gradnji zahtevnih objektov, iz tretjega odstavka istega člena pa, da je lahko odgovorni nadzornik posameznih del posameznik, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovorno vodenje posameznih del.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da naročnik v pripravljalni vlogi napačno tolmači ZGO-1, ko kot pogoj za odgovornega nadzornika za zahtevne objekte navaja, da mora ta kumulativno izpolnjevati pogoje za odgovornega projektanta in odgovornega vodjo del pri gradnji zahtevnih objektov. Iz zakona izhaja, da je pogoj postavljen alternativno: odgovorni nadzornik mora izpolnjevati pogoje ali za odgovornega projektanta ali za odgovornega vodjo del.

Zakon pogoje za odgovornega projektanta določa v 45. členu: odgovorni projektant je tako lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik in ima po končanem študiju za pridobitev univerzitetne izobrazbe najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za zahtevni objekt ali ima po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe najmanj sedem let delovnih izkušenj pri zahtevnih objektih. Pogoji za odgovornega vodjo del pri zahtevnih objektih so določeni v 77. členu in iz njih sledi, da je lahko odgovorni vodja del za zahtevne objekte samo posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične smeri, z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah ali posameznik, ki ima visoko strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri in z najmanj sedmimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah ali posameznik, ki ima višjo strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri in ima najmanj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah, za vse pa velja, da morajo imeti opravljen strokovni izpit za odgovorno vodenje del pri pristojni zbornici in biti pri tej zbornici vpisani v ustrezen imenik. V tretjem odstavku istega člena so navedeni še pogoji za odgovornega vodjo posameznih del; to je lahko tudi posameznik, ki ima višjo strokovno izobrazbo z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj dvema letoma delovnih izkušenj in tehnik z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj ali oseba z opravljenim delovodskim ali mojstrskim izpitom s področja izvajanja del pri gradnjah in z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah.

Z upoštevanjem omenjenega 86. člena tako izhaja, da kot odgovorni nadzornik v zvezi z gradnjo zahtevnega objekta lahko nastopa ne samo posameznik z univerzitetno (univ. dipl. inž.) ali visoko strokovno (dipl. inž.) izobrazbo, temveč tudi posameznik s pridobljeno višjo strokovno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke, če seveda izpolnjuje preostale pogoje (število let delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit, vpis v ustrezen imenik zbornice), podobno oz. celo širše pa velja tudi v zvezi s pogoji za odgovornega nadzornika za posamezno področje.

Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2) s 45. členom daje naročniku možnost določitve pogojev za ugotavljanje tehničnih in kadrovskih sposobnosti gospodarskih subjektov, ti pa lahko izpolnjevanje te sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga izkažejo z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje. Vendar pa naročnik pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti ni povsem avtonomen; omejujejo ga pravila in temeljna načela javnega naročanja. V okviru temeljnih načel velja omeniti načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 7. člena, načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena in predvsem načelo sorazmernosti iz 10. člena ZJN-2, po katerem se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

Od naročnikov se ne zahteva enaka obravnava ponudnikov, saj ti dejansko niso enaki; so pa naročniki dolžni zagotoviti enakopravno obravnavo v smislu nediskriminatornosti. Naročnik lahko razpisne pogoje oblikuje tako, da postavi v boljši položaj ponudnike, ki zaradi objektivno utemeljenih okoliščin ponujajo boljšo izvedbo javnega naročila, vendar mora za to imeti objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila. Razpisni pogoji morajo biti oblikovani na način, ki omogoča dejansko diferenciacijo ponudnikov glede na stopnjo njihove usposobljenosti, ne pa na način, ki določenim ponudnikom zaradi nerazumnih ali nesmiselnih zahtev preprečuje sodelovanje v postopku, ne da bi bila pri tem izkazana njihova neustrezna usposobljenost za izvedbo naročila.

Pogoji za odgovornega nadzornika oz. nadzornika posameznih del so natančno in nedvoumno določeni v ZGO-1, naročnik pa ne v tem zakonu in ne v ZJN-2 nima neposredne podlage za zaostrovanje takih zahtev. Vlagatelj ima torej prav, ko zatrjuje, da naročnik z zaostrovanjem pogojev za odgovornega nadzornika in odgovorne nadzornike posameznih področij diskriminatorno onemogoča nastop določenim nadzornikom, čeprav ti izpolnjujejo zakonsko določene pogoje iz ZGO-1.

Naročnik utemeljuje strožje kadrovske pogoje najprej z obsežnostjo strokovno in tehnično zahtevne investicije na objektu, ki po ZGO-1 spada med zahtevne objekte. Državna revizijska komisija se s tako utemeljitvijo ne strinja; zahtevnost objekta v tem primeru ne more predstavljati razloga, ki bi izkazoval sorazmernost strožjim pogojem, saj že sam ZGO-1 upošteva zahtevnost gradnje pri določitvi pogojev. Upoštevaje 77. in 86. člen ZGO-1 je ravno zahtevnost objekta tisti razlog, ki za odgovornega nadzornika v primeru zahtevnega objekta predvideva najmanj višjo strokovno izobrazbo ter ustrezne delovne izkušnje (in s tem izključuje posameznike s pridobljeno srednjo izobrazbo). V primeru odgovornega nadzornika posameznih del zakon ne glede na zahtevnost objekta dopušča nastop širšemu krogu posameznikov. Naročnik lahko v okviru tretjega odstavka 77. člena ZGO-1 pogoje zaostri do te mere, da zahteva za odgovornega nadzornika za posamezno vrsto del posameznika z določeno smerjo izobrazbe, ki je ustrezna področju, katerega bo nadzoroval (prim. npr. odločitev v zadevi št. 018-448/2011), ne pa tudi tako, da zahteva najmanj določeno stopnjo izobrazbe.

Naročnik nadalje navaja, da v predmetni zadevi ne gre le za storitev gradbenega nadzora po ZGO-1, temveč tudi za storitev inženirja po FIDIC. Naročnik še navaja, da FIDIC zahteva ustrezno kvalificirane inženirje, da v naši zakonodaji pravil za inženirja ni in tako naročniki v praksi zahtevajo pooblaščene inženirje (člane strokovne zbornice IZS ali ZAPS).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da pravila FIDIC ne določajo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki mora biti inženir; lahko gre za posameznika ali za pravno osebo (Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev za elektrotehnično in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje izvajalec, prva izdaja 1999, v 1. poglavju " Splošni pogoji pod točko 3.1 " Obveznosti in pooblastila inženirja). Po drugi strani ZGO-1 kot odgovornega nadzornika določa posameznika. Ustrezna kvalificiranost v zvezi z osebo odgovornega nadzornika oz. odgovornimi nadzorniki tako pomeni posameznika, ki izpolnjuje z ZGO-1 določene pogoje.

Državna revizijska komisija ni sledila navedbam naročnika, ko strožje kadrovske pogoje za odgovorne nadzornike utemeljuje s hkratnim opravljanjem svetovanja po FIDIC, saj nikjer iz razpisne dokumentacije ne izhaja to, da bi en in isti posameznik moral opravljati tako storitve svetovanja po FIDIC kot nadziranje po ZGO-1. Na podlagi prej navedenega (pravil FIDIC in ZGO-1) namreč ni nujno, da ponudnikovi odgovorni nadzornik ali odgovorni nadzorniki za posamezna področja opravljajo tudi storitve svetovanja po FIDIC; ponudnik lahko za te storitve uporabi (drugo) ustrezno kvalificirano osebje. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji za to osebje ne postavlja posebnih kadrovskih pogojev. V zvezi z odgovornim nadzornikom oz. odgovornimi nadzorniki za posamezna področja je torej pomembno, da ti za obseg storitev, določenih z ZGO-1, izpolnjujejo pogoje iz tega zakona.

Naročnik je v izpodbijanem delu razpisne dokumentacije kadrovske pogoje višine pridobljene izobrazbe vezal zgolj na osebo odgovornega nadzornika oz. na odgovorne nadzornike posameznih področij, vendar pa ti pogoji ne zavezujejo vsega ostalega osebja ponudnika, ki bo izvajal svetovanje (inženiring) po pravilih FIDIC. Naročnikovo utemeljevanje strožjih pogojev za odgovorne nadzornike v smislu večje zahtevnosti zaradi istočasnega opravljanja svetovanja po FIDIC je tako neupoštevno.

Državna revizijska komisija ugotavlja utemeljenost revizijskih navedb vlagatelja, zato je skladno z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikove pogoje iz 10. do vključno 14. točke podpoglavja 1.2 (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) v delu, kjer so določeni pogoji glede višine pridobljene izobrazbe (univ. dipl. inž. in dipl. inž.).

Z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, naj pripravi razpisno dokumentacijo skladno z določili ZJN-2 in pri tem upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva v višini 1.500,00 EUR za plačano takso. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 1.500,00 EUR.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v treh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, 14. 5. 2013

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Proplus d.o.o., Strma ulica 8, 2000 Maribor
- Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- v arhiv, tu.

Natisni stran