018-123/2013 Javni zavod RTV Slovenija

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Računalniška obdelava podatkov in izvedba grafike športnih prenosov", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Izvajanje producentske dejavnosti na področju filma in televizije, snovanje idej, organiziranje in izvedba reklamnih akcij BEVC Darko s.p., Cerkniška ulica 3, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Boštjan Verstovšek, Ljubljanska cesta 5a, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni zavod RTV Slovenija, Kolodvorska ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 8. 5. 2013

odločila:

Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 27. 3. 2013 se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15. 1. 2013 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN477/2013, objavil javno naročilo "Računalniška obdelava podatkov in izvedba grafike športnih prenosov". Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi z namenom sklenitve okvirnega sporazuma.

Dne 15. 3. 2013 je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila, s katero je zavrnil vse ponudbe iz razloga, ker na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije, najugodnejšega ponudnika ni mogel izbrati.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 27. 3. 2013 pravočasno vložil revizijski zahtevek, v katerem naročniku očita, da je z odločitvijo, da ne sprejme nobenega ponudnika, kršil lastno razpisno dokumentacijo kot tudi ZJN-2. Vlagatelj meni, da si je naročnik razlog za neizbiro ponudbe, in sicer nejasna razpisna dokumentacija, izmislil. Vlagatelj navaja, da razlog za neizbiro ponudnikov in zavrnitev vseh ponudb ne more biti domneva nejasnost razpisnih pogojev, še posebej, če nobeden izmed ponudnikov ni od objave in do zaprtja razpisa postavil nobenega dodatnega vprašanja glede nejasnosti pogojev. Domnevno nejasnost je po vlagateljevih trditvah samoiniciativno ugotovil naročnik, ko oprema enega izmed ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev. Vlagatelj pojasnjuje, da sta se na predmetni razpis pravočasno prijavila dva ponudnika, in sicer Sting d.o.o. in Darko Bevc s.p. Pri tem vlagatelj izpostavlja, da je neresnična naročnikova ugotovitev iz obrazložitve, da sta oba ponudnika izpolnjevala pogoje, ki so bili podani na podlagi Tehničnih zahtev iz 3.2 točke razpisne dokumentacije. Naročnik je dne 4. 2. 2013 izvedel testiranje opreme obeh ponudnikov, pri čemer pa oprema ponudnika Sting d.o.o. ni zadostila tehničnim zahtevam, zaradi česar bi jo moral naročnik v tej fazi iz nadaljnjega postopka javnega naročanja izločiti. V 5. točki razpisne dokumentacije je naročnik navedel, da bo sklenil okvirni sporazum o izvajanju predmetne storitve z vsemi ponudniki, ki bodo izpolnjevali vse pogoje iz razpisne dokumentacije in ki bodo uspešno opravili preskus opreme. Vlagatelj trdi, da je izpolnil vse pogoje, zaradi česar bi moral naročnik, skladno z omenjeno 5. točko razpisne dokumentacije, z njim skleniti okvirni sporazum. Vlagatelj navaja, da je naročnikova komisija pri tem ugotovila, da sta si ponudnika očitno različno razlagala zahteve iz objavljene razpisne dokumentacije, ter da so bile nekatere zahteve v obrazcu "Ponudba" nejasne, s čimer je naročnik kršil lastno razpisno dokumentacijo. Vlagatelj meni, da naročnik v tej fazi postopka ni bil upravičen več ugotavljati in iskati nejasnosti v razpisnih pogojih. Poleg tega sta imela oba ponudnika, v primeru kakršnekoli nejasnosti, možnost postaviti dodatna vprašanja, a jih nista. Naročnik bi lahko zgolj do zaključka zbiranja ponudb podajal dodatna pojasnila k zahtevam, v kolikor je menil, da so nejasne. Prav tako naročnik po vlagateljevih navedbah v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ni navedel, katere zahteve v obrazcu "Ponudba" so bile nejasne. Vlagatelj navaja, da naročnik zgolj pavšalno navaja nejasnosti nekaterih zahtev, pri tem pa svojih ugotovitev sploh ne obrazloži. Naročnik bi po vlagateljevem mnenju moral, v kolikor je nejasnosti že ugotovil, slednje tudi natančno obrazložiti. Pri tem pa po vlagateljevih navedbah v oči bode dejstvo, da sta ponudnik Sting d.o.o. in naročnik neposredno pred tem na področju prenosov športnih dogodkov že sodelovala, tako da je navedeni ponudnik že natančno poznal naročnikove zahteve. Naročnikova odločitev je zato po vlagateljevih navedbah arbitrarna in nima nobene pravne podlage v razpisni dokumentaciji. Prav tako je v nasprotju s četrtim odstavkom 80. člena ZJN-2 naročnikova odločitev, da bo javno naročilo ponovil z bolj natančno definiranimi pogoji. Naročnik v izpodbijani odločitvi ni jasno navedel okoliščin in razlogov za zavrnitev vseh ponudb. Naročnik bi po vlagateljevih navedbah moral že v odločitvi, da bo ponovil postopek, navesti, katere pogoje bo bolj natančno definiral, zgolj tako bi se lahko ugotavljal pravni standard spremenjenih okoliščin. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj odpravi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila in se z vlagateljem sklene okvirni sporazum.

Naročnik je dne 8. 4. 2013 sprejel odločitev, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik glede vlagateljevih očitkov pojasnjuje, da je skladno z določilom iz 80. člena ZJN-2 odločil, da ne izbere nobenega ponudnika, ker se je v fazi pregleda opreme in preverjanja ostalih podatkov izkazalo, da je razpisna dokumentacija v točki 3.2.1 Osnovne tehnične zahteve v tretji in četrti alineji nejasna. Pri pregledu opreme je po naročnikovih navedbah vlagatelj imel pripravljen program za izvajanje grafične opreme za košarko, za preostale navedene športne panoge pa ne, zaradi tega naročnik ni mogel preveriti obdelave podatkov za panoge, ki zahtevajo povezljivost s sodniškimi sistemi, vodstvi tekmovanj, semaforji in uradnimi časomerilci. Iz pridobljenih izjav po naročnikovih navedbah ni razvidno, da lahko vlagatelj na svoji opremi pridobljene podatke tudi obdeluje. Zaradi te na novo nastale okoliščine, se je naročnik odločil, da bo skladno z določbo 4. odstavka 80. člena ZJN-2 izvedel nov postopek javnega naročanja z bolj natančno opredeljenimi tehničnimi zahtevami. Ponudnik Sting Trade d.o.o. na preizkusu opreme ni imel s seboj optičnega vmesnika in vodnikov, zaradi česar ni bilo moč preveriti priključitve aparatur na produkcijsko enoto, zato ga je naročnik skladno z določilom 78. člena ZJN-2 pozval, da izkaže možnost priključitve aparatur preko optičnega vmesnika na produkcijsko enoto naročnika. Navedeno je Sting Trade d.o.o. po naročnikovih navedbah dne 6. 2. 2013 tudi izkazal, ko je izvajal grafično opremo športnega prenosa za naročnika na nogometnem stadionu v Stožicah. Naročnik v nadaljevanju navaja, da se je odločil za zavrnitev vseh ponudb in ponovitev javnega razpisa iz razloga, ker vlagatelj zaradi nejasnosti razpisne dokumentacije v 3.2 točki Tehnične zahteve, ni mogel izkazati možnosti obdelave podatkov za grafične potrebe televizijskega prenosa, ki bi jih pridobil s povezljivostjo s sodniškim sistemom, vodstvi tekmovanj, semaforji in uradnimi časomerilci. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je dne 10. 4. 2013 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 4. 2013, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 15. 4. 2013, izrekel o naročnikovih navedbah iz sklepa o zavrnitvi revizijskega zahtevka.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri naročnikovi odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, ter ostale spisovne dokumentacije, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Določba tretjega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, Naročnik lahko v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in, razen v primeru postopka iz 7. točke prvega odstavka 24. člena, vlado oziroma svoj nadzorni organ. V odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.

V obravnavanem primeru iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik kot razlog za zavrnitev vseh ponudb na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 navaja, da zaradi razpisne dokumentacije ne more opraviti zakonite izbire. Naročnik je v svoji odločitvi o oddaji javnega naročila pojasnil, da je skladno z določili iz razpisne dokumentacije, po katerih si je pridržal pravico preizkusa tehnične opreme in usposobljenosti tehničnega osebja, dne 4. 2. 2013 opravil testiranje tehnične opreme z namenom, da preveri, ali slednja ustreza Tehničnim zahtevam iz 3.2. točke razpisne dokumentacije. Naročnik je ugotovil, da opremi obeh ponudnikov Sting Trade d.o.o. in Darko Bevc s.p. sicer zadostujeta pogojem, navedenim v 3.2. točki razpisne dokumentacije, vendar pa sta si oba ponudnika različno razlagala zahteve iz objavljene razpisne dokumentacije. Iz naročnikove obrazložitve odločitve tudi izhaja, da je komisija ugotovila, da so bile nekatere zahteve v obrazcu "Ponudba" nejasne, zato naročnik na podlagi obstoječe dokumentacije ponudnika ne more opraviti izbire.

Pri presoji predmetnega spora je potrebno najprej opozoriti, da je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala vprašanje zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, opozorila na prakso Sodišča Evropske Unije, ki je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih, ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (na primer v zadevah C-27/98, točki 23 in 25 in C-244/02, točka 29). Sodišče je v zvezi z (ne)oddajo javnega naročila ponudniku, ki je oddal ponudbo, za katero se je ugotovilo, da je edina ustrezna (popolna v smislu ZJN-2), v zadevi C-27/98 navedlo, da naročnik ni obvezan oddati javnega naročila edinemu ustreznemu ponudniku (točki 33 in 34). Je pa sodišče opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (zadeva C-92/00, točka 42). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (zadeva C-244/02, točka 36).

Ob upoštevanju navedenega velja ugotoviti, da niti predpisi javnega naročanja niti sodna praksa ne določata posebnih kriterijev (meril), po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega. Navedeno posledično pomeni, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Povedano drugače: presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku ne more obsegati preverjanja ne/utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v obsegu revizijskih navedb) zgolj preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju (t.j. predvsem, ali je naročnik ravnal diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno).

Ker torej v revizijskem postopku presoja vsebine razlogov za zavrnitev vseh ponudb (kolikor ne gre za domnevne kršitve predstavljenih določil ZJN-2 ali temeljnih načel javnega naročanja oziroma evropskega prava) ni mogoča, se Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ni spuščala v vsebinsko presojo revizijskih očitkov, da so naročnikove ugotovitve glede nejasnosti razpisne dokumentaciji izmišljene in s katerimi vlagatelj izpodbija utemeljenost vsebinskih razlogov za sprejem odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, ampak je presodila le revizijske očitke v obsegu dolžnih formalnih ravnanj naročnika in zatrjevanih kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2).

Kot izhaja iz izpodbijane odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, naročnik v obravnavanem primeru v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ni ugotavljal (ne)popolnosti prejetih ponudb, kakor to v revizijskem zahtevku navaja vlagatelj, temveč je ponudbe zavrnil zaradi razlogov neustrezne razpisne dokumentacije, torej razlogov na njegovi strani. Navedeno tudi istočasno pomeni, da so vlagateljeve revizijske navedbe, da je njegova ponudba popolna in da njegova ponudba izpolnjujejo vse naročnikove tehnične zahteve, ponudba ponudnika Sting Trade d.o.o. pa ne, brezpredmetne. Naročnik namreč vlagateljeve ponudbe ni izločil kot nepopolne na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2, temveč je, kot je bilo že zapisano, vse ponudbe, ne da bi ugotavljal njihovo popolnost, izločil na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2. Kakor izhaja iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, je naročnik pri preverjanju izpolnjevanja tehničnih zahtev, navedenih v 3. 2 točki razpisne dokumentacije, ugotovil, da sta si ponudnika navedene tehnične zahteve razlagala različno. Pri tem Državna revizijska komisija v celoti zavrača vlagateljeve navedbe, da naročnik v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb ni več upravičen ugotavljati nejasnosti razpisne dokumentacije. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) namreč naročnika obvezuje, da mora med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. V konkretnem primeru iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik nejasnosti ugotovil, ko je pri obeh prejetih ponudbah preverjal, ali mu ponudnika ponujata tisto blago in storitve, ki jih je s predmetnim javnim naročilom želel pridobiti. Zato je naročnik v svoji odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb tudi navedel, da so zahteve iz obrazca "Ponudba", ki se nahaja na 14. strani razpisne dokumentacije, nejasne, slednji namreč vsebuje povzetek vseh tehničnih zahtev iz 3. 2 točke razpisne dokumentacije. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim očitkom, da z naročnikovim dejstvom, da tehnične zahteve onemogočajo primerljivost ponudb, ni bil seznanjen. Slednje potrjuje tudi korespondenca med naročnikom in vlagateljem z dne 18. 3. 2013, ko je vlagatelj na naročnikovo vprašanje glede izpolnjevanja tehnične zahteve o povezljivosti opreme s semaforji, naročniku preko elektronske pošte odgovoril, da razpisna dokumentacija ni adekvatna z naročnikovim vprašanjem in da razpisna dokumentacija govori o opremi, ne po o storitvi. Državna revizijska komisija zato ni mogla slediti vlagateljevim trditvam, da mu ni bilo znano, iz katerih razlogov je razpisna dokumentacija nejasna in da so naročnikovi razlogi pavšalni. Poleg tega ima vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 tudi možnost vložiti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri lahko od naročnika zahteva dodatno obrazložitev naročnikove odločitve, česar pa se vlagatelj v obravnavanem primeru ni poslužil. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeve očitke, da o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe ni bil seznanjen in ugotavlja, da je naročnik izpolnil vse v tretjem odstavku 80. člena ZJN-2 zahtevane formalnosti. Naročnik je pisno obvestil ponudnike o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, kakor tudi o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da je njegova ponudba popolna in da njegova ponujena oprema izpolnjuje naročnikove tehnične zahteve, vendar pa Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da naročnik vlagateljeve ponudbe ni zavrnil kot nepopolne, temveč je vse ponudbe zavrnil zaradi (po njegovi oceni) neustrezne razpisne dokumentacije, kar spada v področje njegove avtonomne presoje. Ob tem mora, kot je bilo že zapisano, izpolniti zakonske formalnosti iz tretjega odstavka 80. člena ZJN-2, hkrati pa mora imeti za svojo odločitev objektivno utemeljene razloge, zaradi katerih ne sme priti do medsebojne neenakopravne obravnave ponudnikov. Ker vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije v konkretnem primeru kršitev neenakopravne obravnave ponudnikov ni dokazal, naročniku kršitev določil ZJN-2, ko je na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, ni mogoče očitati.

Državna revizijska komisija prav tako zavrača vlagateljeve očitke, da je naročnik kršil določilo četrtega odstavka 80. člena ZJN-2, ker v svoji odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb ni jasno navedel, katere pogoje bo v primeru ponovitve predmetnega postopka oddaje javnega naročila bolj jasno definiral. Navedeno določilo je namenjeno presoji izpolnjevanja pogojev za izvedbo novega postopka oddaje javnega naročila glede istega predmeta javnega naročanja, za katerega je naročnik že vodil postopek oddaje javnega naročila, pa ga je neuspešno zaključil z zavrnitvijo vseh ponudb. Njegov namen ni, da bi se presojala utemeljenost oz. neutemeljenost razlogov za zavrnitev vseh ponudb v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila, kakor to navaja vlagatelj. Gre za določilo napotitvene narave, izpolnjevanje katerega se bo presojalo v primeru ponovljenega postopka oddaje javnega naročila za isti predmet javnega naročanja.

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

Ker vlagatelj ni priglasil stroškov, jih Državna revizijska komisija ni meritorno presojala.

V Ljubljani, 8. 5. 2013
Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- odvetnik Boštjan Verstovšek, Ljubljanska cesta 5a, Celje,
- Javni zavod RTV Slovenija, Kolodvorska ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- Arhiv- tu.

Natisni stran