018-117/2013 Plinovodi d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Izvajanje gradbenega nadzora pri razširitvi kompresorske postaje Kidričevo s 3. kompresorsko enoto", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Dimičeva ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 5. 2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Izvajanje gradbenega nadzora pri razširitvi kompresorske postaje Kidričevo s 3. kompresorsko enoto".

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva še v višini 1.052,31 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Izvajanje gradbenega nadzora pri razširitvi kompresorske postaje Kidričevo s 3. kompresorsko enoto", katerega obvestilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 21. 12. 2012, pod št. objave JN13804/2012. Naročnik je vlagatelja z Obvestilom o izbiri, št. PSP-98-MW, z dne 20. 2. 2013 obvestil, da se kot najugodnejši ponudnik izbere vodilni partner Projekt d.d. Nova Gorica, Kidričeva 9a, Nova Gorica, ki je oddal ponudbo skupaj s partnerjem IBT SPI d.o.o., Gimnazijska cesta 16, Trbovlje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je z vlogo z dne 8. 3. 2013 vložil zahtevek za revizijo. Navaja kršitve naročnika v zvezi z zavrnitvijo vpogleda v postopkovno dokumentacijo naročnika in končno ponudbo izbranega ponudnika, dalje navaja razloge, zaradi katerih meni, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Izpostavlja, da se izbrani ponudnik v ponudbi sklicuje na kapacitete podizvajalcev, vendar iz ponudbe ni razvidno, da ima te kapacitete na voljo, prav tako iz ponudbe ni razviden obseg in vrednost del podizvajalcev. Dalje vlagatelj opozarja, da pogodba o skupnem nastopu ne izpolnjuje zahteve, da partnerja za obveznosti iz prevzetega naročila odgovarjata neomejeno solidarno, iz ponudbe pa tudi ni razvidno, kakšna je dejanska pogodbena vrednost, kateri od partnerjev prevzema obveznosti do naročnika ter kolikšen del naročila in katera dela prevzema posamezni partner. Vlagatelj tudi navaja, da mu ni bil omogočen vpogled v postopkovno dokumentacijo naročnika, zaradi česar ni mogel preveriti, ali je naročnik preveril izpolnjevanje obveznih zakonskih pogojev o poravnanih davkih in prispevkih in zato trdi, da naročnik teh pogojev ni preveril in jih izbrani ponudnik in podizvajalci ne izpolnjujejo. Vlagatelj dalje navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnih pogojev, saj iz predloženih referenc ni razvidno, da ustrezajo zahtevam, obstaja pa tudi resen dvom v možnost izpolnitve pogodbenih obveznosti v zahtevanem obsegu in po ponujeni ceni, saj je ta bistveno nižja od običajnih cen na trgu, v zvezi s tem pa se vlagatelju poraja tudi sum v pristranskost naročnika pri izbiri ponudnika in možnost korupcijskih tveganj. Vlagatelj tudi izpostavlja, da je izbrani ponudnik na poziv naročnika dopolnil formalno pomanjkljivost iz ponudbe, pri čemer naročnik vlagatelju ni mogel dokazati pravočasnosti dopolnitve. Vlagatelj še opozarja na kršitve temeljnih načel postopka in trdi, da je naročnik ponudnike neenakopravno obravnaval, ker je izbranemu ponudniku omogočil ogled objekta, ki je predmet naročila, pri tem pa o taki možnosti ni obvestil ostalih potencialnih ponudnikov.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 15. 3. 2013 izjasnil o navedbah vlagatelja. Navaja, da je vlagatelju omogočil vpogled v celotno ponudbo, razen v osebne podatke, vlagatelj pa je tudi bil seznanjen z vsebino postopkovne dokumentacije ter celotne korespondence med izbranim ponudnikom in naročnikom, razen v potrdila, pridobljena od državnih organov, ki vsebujejo varovane podatke. Izbrani ponudnik dalje navaja, da iz ponudbe nedvoumno izhaja, da ima kapacitete podizvajalcev na voljo, da pogodba o skupnem nastopu v celoti izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije, partnerja pa sta svoje razmerje še natančneje uredila in sta za svoje delo solidarno odgovorna, kar sta se v 5. členu pogodbe tudi izrecno dogovorila. V zvezi z vpogledom v dokumente davčne uprave izbrani ponudnik opozarja, da gre za davčno tajnost, glede referenc pa pojasni, da so bile pridobljene pri naročniku oziroma njegovem pravnem predniku in jih zato ni bilo potrebno prilagati, ampak je zadostovala izjava ponudnika. Izbrani ponudnik še navaja, da vlagatelj ni predložil nobenega dokaza za navedbe v zvezi z možnostjo izpolnitve pogodbenih obveznosti v zahtevanem obsegu in po ponujeni ceni, prav tako ne v zvezi s formalnim dopolnjevanjem ponudbe izbranega ponudnika, sicer pa izbrani ponudnik meni, da je ponudil ceno za storitve, s katero lahko glede na svojo organizacijo in strokovno usposobljenostjo kadrov uspešno izvede javno naročilo.

Naročnik je s sklepom z dne 9. 4. 2013 zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na vpogled, delno ugodil tako, da je vlagatelju posredoval kopije določenih dokumentov v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila in kopijo končne ponudbe izbranega ponudnika, podane v pogajanjih, v preostalem delu je zahtevek za revizijo zavrnil ter vlagatelju priznal stroške v višini 131,54 EUR. V obrazložitvi glede zavrnilnega dela odločitve pojasni, da je izbrani ponudnik skladno z razpisno dokumentacijo ustrezno navedel vse podizvajalce v ponudbi in dele javnega naročila, ki jih bodo izvedli partnerji v ponudbi in podizvajalci, podpisal pa je tudi izjavo glede podizvajalcev. Naročnik poudarja, da v razpisni dokumentaciji ni določil pogojev, ki se nanašajo na podizvajalce in v fazi oddaje ponudbe ni dolžan preverjati njihove kapacitete, sicer pa za ustreznost kapacitet odgovarja ponudnik. Naročnik dalje navaja, da je izbrani ponudnik predložil ustrezni pravni akt o skupni izvedbi naročila, v katerem je opredeljena odgovornost posameznih ponudnikov za izvedbo naročila in določen vodilni partner, kot je to bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, medtem ko naročnik ni zahteval, da mora biti v fazi oddaje ponudbe navedena podrobnejša delitev del po obsegu in vrednosti. Naročnik še pojasni, da je iz ponudbe v celoti razvidna ponudbena vrednost, skladno z razpisno dokumentacijo in zakonom pa partnerja v skupni ponudbi odgovarjata neomejeno solidarno. Naročnik dalje navaja, da sta oba partnerja v ponudbi podala izjavo pod kazensko in materialno odgovornostjo, da imata plačane vse obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in davkov, naročnik pa nima razloga, da bi dvomil v resničnost izjav. Naročnik še izpostavlja, da v dokazila z oznako "davčna tajnost" v vsakem primeru že na podlagi zakona ne bi smel dovoliti vpogleda. Naročnik dalje navaja, da je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da v celoti izpolnjuje vse kadrovske zahteve, saj je v ponudbi predložil izjavo o izpolnjevanju zahtevanih pogojev ter ustrezno predložil imena in osebne reference delavcev. Naročnik je preveril tudi izpolnjevanje referenc in ugotovil, da so ustrezne, sicer pa je vlagatelj očitke v tem delu po navedbah naročnika navajal le pavšalno. V zvezi s ponujeno ceno izbranega ponudnika naročnik pojasni, da je po preverjanju ponudbe ugotovil, da postopka preverjanja neobičajno nizke cene ni potrebno izpeljati in da ponudba zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Naročnik dalje pojasni, da je datum pravočasnega prejema formalne dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika razviden iz elektronske evidence prejete pošte naročnika in žiga, ki se nahaja na vlogi izbranega ponudnika. V zvezi z očitki vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno kršitev temeljnih načel in v zvezi s tem omogočenim ogledom objekta izbranemu ponudniku, naročnik pojasni, da je izbrani ponudnik naročnika pred oddajo ponudbe zaprosil za ogled predmetnega objekta, ki mu je bil omogočen, medtem ko vlagatelj za ogled ni zaprosil. Naročnik zavrača očitke vlagatelja glede nepravilnostih pri pogajanjih, saj je bil postopek izveden pisno, hkrati za oba ponudnika, brez možnosti vsakršnega vplivanja naročnika, ponudbe pa so bile komisijsko odprte v prisotnosti obeh ponudnikov. Naročnik meni, da so bili v postopku vsi zainteresirani ponudniki enakopravno obravnavani.

Naročnik je dne 9. 4. 2013 in 18. 4. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 4. 2013 opredelil do navedb naročnika, pri čemer opozarja, da naročnik ni vsebinsko odločil o vseh navedbah iz zahtevka za revizijo. Navaja, da v okviru posredovane dokumentacije naročnika ni najmanj vloge izbranega ponudnika za ogled objekta pred oddajo ponudbe, korespondence med naročnikom in izbranim ponudnikom glede odobritve ogleda, zapisnika o dnevu opravljenega ogleda ter obrazložitve ocenjene vrednosti naročila. Vlagatelj izpostavlja, da je bil ogled opravljen in je v tej smeri potekala korespondenca med izbranim ponudnikom in naročnikom, kar potrjuje navedba naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Ker navedena ravnanja niso razvidna niti iz objav niti iz ostale postopkovne dokumentacije, je po prepričanju vlagatelja jasno, da vlagatelju vpogled v ta del dokumentacije ni bil omogočen. Vlagatelj vztraja pri navedbah glede sklicevanja na kapacitete podizvajalcev, dokazovanje pogojev izključno z enostransko izjavo ponudnika pa je po mnenju vlagatelja nezadostno. Enako vlagatelj meni glede izjave o izpolnjevanju pogojev o plačanih davkih in prispevkih, saj sama izjava ne dokazuje izpolnjevanja pogojev, naročnik pa ni dokazal, da partnerja pogoj izpolnjujeta. Vlagatelj ponovno poudarja, da iz pogodbe o skupnem nastopu izhaja, da sta partnerja naročniku neomejeno solidarno odgovorna, vendar za izvedbo posameznih del, ki pa iz ponudbe sploh niso razvidna. Vlagatelj dalje opozarja, da iz navedb naročnika izhaja, da ni preverjal izpolnjevanja referenčnih pogojev, ampak je zgolj na podlagi predloženega seznama referenc štel te za ustrezne, poleg tega se naročnik ni opredelil do vseh očitkov v tem delu. Glede navedb naročnika o nepotrebni izvedbi postopka preverjanja neobičajno nizke cene vlagatelj dvomi v pravilnost ravnanja naročnika glede na dejstvo, da je naročnik sam pojasnjeval, da gre za zahtevno in kompleksno nalogo, ki je predmet javnega naročila, po drugi strani pa pridobil ponudbo, ki je skoraj 50 % nižja od ocenjene vrednosti naročila. Vlagatelj dalje meni, da bi moral naročnik pravočasnost prejema formalne dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika dokazati z ustreznim dokazilom. Vlagatelj na koncu izpostavlja, da je glavni dokaz neenakopravne obravnave ponudnikov in netransparentnosti postopka omogočanje ogleda objekta izbranemu ponudniku pred oddajo ponudbe, o čemer je bil vlagatelj prvič uradno seznanjen s prejemom odločitve o zahtevku za revizijo. Vlagatelj opozarja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni bila navedena možnost ogleda objekta, oziroma da je možno podati prošnjo za ogled. Četudi se je naročnik odločil omogočiti ogled, pa bi po mnenju vlagatelja o tem moral na javno dostopen način obvestiti vse potencialne ponudnike, kolikor je imel resen namen ponudnike enakopravno obravnavati. Vlagatelj bi se lahko na ta način odločil za ogled in pridobil enake informacije kot izbrani ponudnik. Glede na navedeno, in tudi ob upoštevanju dejstva, da o komunikaciji med naročnikom in izbranim ponudnikom glede ogleda očitno ne obstaja nobena dokumentacija, je vlagatelj prepričan, da obstaja utemeljen sum, da je naročnik to ravnanje želel v fazi priprave ponudbe ostalim ponudnikom prikriti, kar predstavlja hudo kršitev načela enakopravnosti in transparentnosti, ki je izbranemu ponudniku omogočila pridobitev dodatnih informacij, s katerimi vlagatelj ni razpolagal.

Naročnik je v dopisu Državni revizijski komisiji z dne 16. 4. 2013 opozoril, da vlagatelj v vlogi z dne 12. 4. 2013 navaja obsežne in nedopustne novote, ki vsebinsko dopolnjujejo zahtevek za revizijo, v nadaljevanju pa je še odgovoril na posamezne navedbe vlagatelja.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V predmetnem revizijskem postopku so med strankama sporna vprašanja glede zakonitosti naročnikovega ravnanja pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila in sprejemu odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku, pri čemer vlagatelj kot (najbolj) sporno izpostavlja neenakopravno obravnavo vlagatelja in izbranega ponudnika pri omogočanju ogleda objekta, na katerega se nanaša predmet naročila in v zvezi s tem zagotavljanjem (več) informacij izbranemu ponudniku za pripravo ponudbe. Ker vlagatelj ni prejel dokumentacije v zvezi z navedenim ravnanjem naročnika, oziroma ta po mnenju vlagatelja ne obstaja, vlagatelj opozarja tudi na netransparentno vodenje postopka oddaje javnega naročila.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika določil Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in tudi z upoštevanjem njegovih temeljnih načel. ZJNVETPS v zvezi z možnostjo ogleda objekta oziroma lokacije, na kateri ali v zvezi s katero se izvaja javno naročilo, nima neposrednih določb, razen v okviru določb o rokih. ZJNVETPS tako v 54. členu (podaljšanje rokov) nalaga naročniku, da če se zaradi kakršnegakoli razloga razpisna dokumentacija ali dodatne informacije, čeprav so bile pravočasno zahtevane, ne predložijo v rokih, določenih v tem zakonu, ali če se naknadno ugotovi, da se ponudbe lahko predložijo šele po ogledu lokacije ali po pregledu drugih dokumentov v zvezi s predmetnim javnim naročilom na kraju samem, se roki za prejem ponudb podaljšajo, tako da se lahko gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb. Iz navedene določbe gre razbrati, da so informacije, ki jih ponudniki pridobijo z ogledom, dodatne informacije, te pa je, upoštevaje drugi odstavek 74. člena ZJNVETPS, šteti za del razpisne dokumentacije. Iz določbe drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS (priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe) izhaja, da se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih naročnik posreduje gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročil. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji.

Ogled objekta oziroma lokacije je torej ena izmed možnosti, ki ponudnikom omogoča, da se (bolje) seznanijo z (potrebnimi, koristnimi) informacijami za pripravo ponudbe in za izvedbo javnega naročila ter na takšen način pripravijo v danih okoliščinah najbolj optimalno ali konkurenčno ponudbo. Zakonitost naročnikovih ravnanj v zvezi z omogočanjem ogleda lokacije je zato treba presoditi zlasti z vidika pravil o naročnikovem informiranju ponudnikov.

V konkretnem primeru iz navedb vlagatelja in navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo izhaja, da je naročnik izbranemu ponudniku na njegovo zaprosilo pred oddajo ponudbe omogočil ogled objekta. Možnosti ogleda naročnik ni navedel v objavi obvestila o naročilu (ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 21. 12. 2012, pod št. objave JN13804/2012), niti v razpisni dokumentaciji. Iz prejete dokumentacije tudi ne izhaja, da bi naročnik dokumentiral korespondenco v zvezi z opravljenim ogledom, o opravljenem ogledu objekta tudi ne obstaja zapisnik (ali drug dokument), zaradi česar tudi ni mogoče ugotoviti natančnega datuma in obsega opravljenega ogleda. Tako ni jasno, ali je bil ogled opravljen že pred pričetkom izvedbe javnega naročila ali pred potekom roka za prejem prvotne ponudbe, ki je bil dne 21. 1. 2013 ali do izvedbe pogajanj in predložitve končnih ponudb dne 4. 2. 2013.

Državna revizijska komisija na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbo 74., 75. in 76. člena ZJNVETPS, ker ni na ustrezen način in vnaprej objavil informacij v zvezi z možnostjo ogleda objekta. Naročnik mora tudi v primeru postopka s pogajanji po predhodni objavi (kot je zadevni) objaviti potrebna obvestila in razpisno dokumentacijo, vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami, na ali prek portala javnih naročil (prvi odstavek 75. člena ZJNVETPS), po preteku roka za prejem ponudb pa ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije (tretji odstavek 74. člena in prvi odstavek 76. člena ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija poudarja, da je dolžnost naročnika, da vsem ponudnikom na enakopraven in pregleden način omogoči dostop do vseh relevantnih informacij, s katerimi razpolaga, kar izhaja tudi iz načela transparentnosti javnega naročanja (14. člen ZJNVETPS) in načela enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS). Ker naročnik možnosti ogleda objekta v zadevnem primeru ni objavil na predpisan način, potem ko je izbranemu ponudniku to možnost dal, oziroma ni morebiti podaljšal roka za prejem ponudb (glede na 54. člen ZJNVETPS) in tako ni omogočil, da se tudi ostali ponudniki seznanijo s to možnostjo, prav tako pa ravnanj v zvezi z opravljenim ogledom ni dokumentiral, ni zagotovil, da bi bil izbrani ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 14. člena ZJNVETPS). Preko načela transparentnosti se zagotavlja tudi enaka možnost pridobivanja informacij za vse ponudnike, brez (neupravičenega) razlikovanja.

Ker je naročnik možnost ogleda dal le izbranemu ponudniku, kateremu je javno naročilo nato tudi oddal, je s tem po mnenju Državne revizijske komisije izbranemu ponudniku omogočil več informacij za pripravo ponudbe, kot jih je imel na voljo vlagatelj, kar ne izključuje tudi možnosti, da je to vplivalo na oblikovanje (končne) ponudbene cene izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija se zato strinja z vlagateljem, da takšno ravnanje naročnika ne sledi načelu enakopravne obravnave ponudnikov v 15. členu ZJNVETPS, ki naročniku nalaga, da mora zagotoviti, da med ponudniki v fazah postopka oddaje javnega naročila in v vseh elementih ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Ravnanje naročnika, ko med izvedbo postopka oddaje javnega naročila zgolj določenim ponudnikom da določene informacije, ne da bi hkrati o tej možnosti obvestil tudi ostale ponudnike, pa ponudnike ne le diskriminira, ampak jim daje tudi različne (konkurenčne) prednosti (npr. pri oblikovanju ponudbene cene, časovni prednosti ipd.). Zainteresirani ponudniki morajo biti obravnavani na enak način, mora jim biti dana enaka možnost dostopanja do informacij, saj v nasprotnem primeru niso v enakopravnem oziroma primerljivem položaju, ker ima določeni ponudnik možnost oddati bolj konkurenčno ponudbo kot ostali. Če obstajajo razlikovanja med ponudniki, pa morajo imeti podlago v objektivnih razlogih, ki izhajajo zlasti iz predmeta javnega naročila, kar pa v zadevnem primeru, ko je naročnik omogočil ogled le izbranemu ponudniku, nikakor ne more biti povezano s predmetom naročila, ampak ima podlago le v subjektivnem ravnanju naročnika. Na drugačen zaključek ne more vplivati niti dejstvo, da je za ogled objekta naročnika zaprosil izbrani ponudnik, medtem ko vlagatelj tega ni storil (na kar se sklicuje naročnik), saj je naročnik tisti, ki mora ves čas postopka oddaje javnega naročila skrbeti za to, da imajo vsi ponudniki enake možnosti dostopanja do informacij in enake možnosti za sodelovanje.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik vlagatelju in izbranemu ponudniku (ki sta predložila ponudbo v zadevnem postopku oddaje javnega naročila) pri možnosti ogleda objekta in posledično seznanitvi z informacijami za pripravo ponudbe ni zagotovil enakih možnosti, možnosti ogleda in opravljenih ravnanj v zvezi z ogledom pa naročnik ni ustrezno objavil oziroma dokumentiral, je že na tej točki presoje ocenila, da je potrebno zahtevku za revizijo ugoditi, ne da bi bila potrebna presoja ostalih revizijskih očitkov.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno odločila, da se na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo vlagatelja ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Izvajanje gradbenega nadzora pri razširitvi kompresorske postaje Kidričevo s 3. kompresorsko enoto", saj so ugotovljene kršitve naročnika takšne narave, da jih ni mogoče odpraviti zgolj z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila. Ponudbe so namreč že bile oddane in zato enakih možnosti seznanitve z informacijami o javnem naročilu v tem postopku oddaje javnega naročila ni več mogoče zagotoviti vsem gospodarskim subjektom.

Državna revizijska komisija naročnika, upoštevaje tretji odstavek 39. člena ZPVPJN, napotuje, da kolikor se bo odločil za ponovno izvedbo postopka oddaje javnega naročila, le tega izvede skladno z določili ZJNVETPS in z upoštevanjem ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve. Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov. Naročnik mora upoštevati, da je namen ogleda lokacije seznanjanje ponudnikov z informacijami o javnem naročilu, zato mora v okviru enakopravne obravnave ponudnikov vsem ponudnikom zagotavljati enake možnosti pri seznanitvi z informacijami o javnem naročilu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v postopku pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 1.183,85 EUR, medtem ko je priglašene stroške v zvezi z revizijskim postopkom in DDV zavrnila, saj vlagatelj teh stroškov ni priglasil po višini, niti njihovega nastanka ni z ničemer dokazal. Ker je naročnik vlagatelju že priznal stroške v višini 131,54 EUR, je Državna revizijska komisija odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva še v višini 1.052,31 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 8. 5. 2013

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, Ljubljana
- Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Dimičeva ulica 12, Ljubljana
- Projekt d.d. Nova Gorica, Kidričeva 9a, Nova Gorica
- IBT SPI d.o.o., Gimnazijska cesta 16, Trbovlje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu

Natisni stran