018-093/2013 Občina Črenšovci

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, Sonje Drozdek Šinko in Vide Kostanjevec kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Ureditev medgeneracijskega centra v vaško-gasilskem domu v Trnju", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Legartis d.o.o., Trimlini 2i, Lendava, ki ga zastopa odvetnik Andrej Husar, Panonska ulica 36, Gornja Radgona (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Črenšovci, Ulica Prekmurske čete 20, Črenšovci (v nadaljevanju: naročnik), 24. 4. 2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 5. 3. 2013, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, vsebovana v dokumentu Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika št. JN1/2013, z dne 19. 2. 2013.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.408,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22. 1. 2013 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN679/2013, objavil javno naročilo "Ureditev medgeneracijskega centra v vaško-gasilskem domu v Trnju". Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.

Dne 19. 2. 2013 je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila št. JN1/2013, s katero je predmetno naročilo oddal ponudniku NIVAL INVEST d.o.o., Pobrežje 6a, Videm pri Ptuju v skupnem nastopu s ponudnikom MARKOMARK d.o.o., Pobrežje 6a, Videm pri Ptuju (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 5. 3. 2013 pravočasno vložil revizijski zahtevek, v katerem naročniku očita neenakopravno obravnavo ponudnikov. Vlagatelj trdi, da je naročnik po izdaji Obvestila o izbori najugodnejšega ponudnika izbranega ponudnika pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, kar pa ni skladno z veljavno zakonodajo. Naročnik po izdaji obvestila o izboru najugodnejšega ponudnika po vlagateljevih trditvah ne sme dopustiti kakršnekoli dopolnitve oz. spreminjanje ponudbe. Vlagatelj trdi, da je opravil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter dokumentacijo naročnika in ugotovil, da je naročnik izbranemu ponudniku spregledal nepopolnosti, ki jih glede na veljavno zakonodajo in razpisno dokumentacijo ne bi smel, ampak bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik k izpolnjeni Izjavi o roku izgradnje (OBR 7) ni predložil terminskega plana in plana predvidenih rokov plačil, kakor je bilo to z razpisno dokumentacijo zahtevano, zaradi česar je ponudba izbranega ponudnika po vlagateljevih trditvah že iz navedenega razloga nepopolna. Slednjega pa ne more spremeniti niti poskus nezakonitega dopolnjevanja nepopolne ponudbe po izdaji obvestila o izboru, kot je to v obravnavanem primeru storil naročnik. Tako je tudi naknadna dopolnitev, po pozivu z dne 25. 2. 2013, po vlagateljevih trditvah nezakonita in neupoštevana. Po vlagateljevem mnenju v tem delu ne gre za formalno nepopolno ponudbo, ki bi jo bilo dopustno v fazi preverjanja ponudb dopolnjevati, ampak gre za takšno vrsto nepopolnosti, ki se je ne da sanirati, zaradi česar bi moral naročnik ugotoviti, da ponudba zahtevanih pogojev ne izpolnjuje in jo na podlagi navedenega kot nepopolno izločiti iz nadaljnje obravnave. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da mu naročniku ni dopustil vpogleda v Izjavo o strokovnem kadru (OBR 8), zato utemeljeno sumi, da izbrani ponudnik ni navedel ustrezne osebe, ki bi izpolnjevala pogoje, kot jih je v razpisni dokumentaciji določil naročnik, in sicer da bi ta oseba posedovala licenco za odgovorno vodjo del. Vlagatelj predlaga, da vpogled v omenjeni del opravi Državna revizijska komisija in preveri, ali so vlagateljeve navedbe v omenjenem delu utemeljene. Vlagatelj tudi izpostavlja dejstvo, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil seznama podizvajalcev oz. je eksplicitno in nedvoumno navedel, da bo dela izvajal sam, kar pa je na kadrovsko strukturo obeh partnerjev po vlagateljevem stališču nemogoče. Partner izbranega ponudnika MARKO MARK d.o.o. ima zgolj dva zaposlena, medtem ko glavni partner podjetje NIVAL INVEST d.o.o. nima zaposlene nobene osebe in gre za družbo, ki po uradnih podatkih ne posluje in je v 100 % lasti glavnega partnerja, MARKOMARK d.o.o. Tako je po vlagateljevih navedbah več kot očitno, da gre za povezani družbi in je izbrani ponudnik s tem zavedel naročnika in se izognil določilom iz razpisne dokumentacije o navajanju podizvajalcev in določilom 72. člena ZJN-2, ki določa razmerja med povezanimi družbami in obvezne sestavine, ki jih morajo navesti ponudniki za podizvajalce. Izbrani ponudnik po vlagateljevih navedbah več kot očitno navedenega javnega naročila ne more izvesti, saj oba partnerja skupaj ne razpolagata s primernim številom zaposlenih, ki bi dela izvedli, hkrati niti ne navajata podizvajalcev. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila in mu povrne stroške postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 12. 3. 2013 izjasnil o vlagateljevih navedbah iz revizijskega zahtevka.

Naročnik je dne 19. 3. 2013 sprejel odločitev, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik glede vlagateljevih očitkov pojasnjuje, da je po vlagateljevem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da izbrani ponudnik ni predložil okvirnega terminskega plana izvedbe del s predvidenimi roki plačil, ki je bil zahtevan kot priloga k Izjavi o roku izvedbe del (OBR-7), zato ga je na podlagi 78. člena ZJN-2 nemudoma pozval k predložitvi navedenega dokazila, saj tega dejstva naročnik ni mogel sam preveriti. Izbrani ponudnik je naslednji dan posredoval dopolnitev ponudbe, zaradi česar naročnik ni izločil njegove ponudbe, ker je bila dopolnitev pravočasna, torej še preden je obvestilo o izbiri postalo pravnomočno. Izbrani ponudnik po naročnikovih navedbah z dopolnitvijo svoje ponudbe ni spreminjal, saj je predložil le prilogo OBR-7, to je okvirni terminski plan izvedbe del s predvidenimi roki plačil. Naročnik poudarja, da je navedeno pomanjkljivost ugotovil po izdaji obvestila o izbiri, vendar pa še pred njegovo pravnomočnostjo. V primeru, da izbrani ponudnik ne bi dopolnil ponudbe, bi ga lahko naročnik še vedno izločil in spremenil obvestilo o izbiri. To pa ne pomeni, da ponudnik ni izpolnjeval zahtevanih pogojev, določenih z razpisno dokumentacijo.
Glede nadaljnjih vlagateljevih očitkov, da obstaja utemeljeni sum, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev iz OBR-8 in da ni zadostno usposobljen za izvedbo predmetnega javnega naročila, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel, da bo odgovorni vodja del M.G., za katerega je predložil tudi vsa z razpisom zahtevana dokazila o usposobljenosti. Prav tako je navedena oseba prokurist družbe NIVAL INVEST d.o.o. in v rednem delovnem razmerju pri MARKOMARK d.o.o. Med gospodarskimi družbami po naročnikovih trditvah obstaja pogodba o sodelovanju glede odgovornega vodje del. Poleg tega je izbrani ponudnik predložil tudi seznam kadra, ki je v rednem delovnem razmerju pri obeh gospodarskih družbah in seznam kadrov, ki je pri družbah v pogodbenem razmerju in bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila. Naročnik zavrača vlagateljeve navedbe, da obstaja utemeljen sum, da izbrani ponudnik ni ustrezno usposobljen za izvedbo predmetnega javnega naročila. Izbrani ponudnik zaposluje štiri osebe z ustrezno izobrazbo gradbene stroke, opravljenim strokovnim izpitom, kar je dovolj za izvedbo javnega naročila in več kot je bilo zahtevano z razpisno dokumentacijo. Naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval minimalnega števila zaposlenih, ki so potrebni za izvedbo predmetnega javnega naročila, saj ne gre za zahtevno javno naročilo in ga lahko izvede tudi samostojni podjetnik oz. druga gospodarska družba, ne da bi imela za to zahtevan usposobljen kader. Glede vlagateljevih očitkov o povezanih družbah naročnik pojasnjuje, da sta ponudnika upoštevaje določilo 72. člena ZJN-2 ravnala pravilno, ko sta oddala skupno ponudbo in da nista priglasila enega izmed njiju za podizvajalca. V zvezi z vlagateljevo trditvijo, da naročnik ni dopustil vpogleda v tiste dele ponudbe, ki se nanašajo na dokazila, ki jih je potrebno predložiti k izjavi OBR-8, naročnik pojasnjuje, da v te dokumente ni dovolil vpogleda, zato ker vsebujejo osebne podatke in ker je izbrani ponudnik te dokumente označil kot poslovno skrivnost. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je dne 21. 3. 2013 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 21. 3. 2013 izrekel o naročnikovih navedbah iz sklepa o zavrnitvi revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je na podlagi 37. člena ZPVPJN dne 12. 4. 2013 podaljšala rok za sprejem odločitve.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, ter ostale spisovne dokumentacije, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo v obravnavanem primeru ugotavlja, da je naročnik prejete ponudbe najprej razvrstil glede na merila in nato preveril, če je po merilih najugodnejša ponudba tudi popolna. Ponudba izbranega ponudnika je po merilu najnižje cene uvrščena pred ponudbo izbranega ponudnika, zato naročnik popolnosti vlagateljeve ponudbe v nadaljevanju ni preverjal.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru med strankama sporno, da je naročnik po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe. Kakor izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik izbranega ponudnika z vlogo z dne 25. 2. 2013 pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, po sprejemu odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, ko je po vlagateljevemu vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotovil, da slednji ni predložil okvirnega terminskega plana izvedbe del s predvidenimi plačili, ki je bil zahtevan kot priloga k Izjavi o roku izvedbe del (OBR-7).

Glede dopustnosti takšnega ravnanja določilo 78. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik v primeru, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Medtem ko določilo prvega odstavka 80. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

Pri tem je Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah večkrat zapisala (prim npr. zadeve št. 018-100/2008, št. 018-001/2009, št 018-213/2009, št. 018-85/2010, št. 018-326/2011-9), da je institut dopustne dopolnitve ponudbe upoštevaje določilo 80. člena ZJN-2 mogoče uporabiti le pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila, saj iz zgoraj navedenega 80. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, po istem pregledu oz. izločitvi nepopolnih ponudb pa skladno z določilom 79. člena ZJN-2 sprejeti odločitev o oddaji naročila. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili 79. in 80. člena ZJN-2, ko je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila, kajti naročnik v času pregledovanja in ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika ni ugotovil njene pomanjkljivosti, ampak je ugotovil, da naj bi le-ta v celoti izpolnjevala zahteve in pogoje iz razpisne dokumentacije, zaradi česar jo je tudi izbral kot najugodnejšo. Šele po sprejeti odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila pa je naročnik ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika pomanjkljiva, zato je izbranega ponudnika s pozivom oz. z Zahtevo za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe z dne 25.2.2013 pozval na njeno dopolnitev, ne da bi pri tem spremenil oz. razveljavil že sprejeto odločitev o oddaji javnega naročila. Iz slednje namreč izhaja naročnikovo ugotovitev oz. ocena, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, za katero pa se je naknadno izkazalo, da je napačna. Takšno naročnikovo ravnanje je po presoji Državne revizijske komisije nedopustno in v nasprotju z določili 79. in 80. člena ZJN-2, na podlagi česar je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku, upoštevaje drugo alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila in odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve očitke, da ugotovljena pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika ne predstavlja takšne pomanjkljivosti, ki bi jo bilo mogoče šteti za formalno nepopolnost, ampak gre za nepopolno ponudbo, ki bi jo bilo potrebno izločiti iz predmetnega postopka javnega naročanja. Ponudba izbranega ponudnika namreč ne vsebuje okvirnega terminskega plana s predvidenimi roki plačil, ki je bil sestavni del Izjave o roku izvedbe del (OBR-7).

V zvezi z navedenim iz razpisne dokumentacije izhaja, da so morali ponudniki v okviru 8. člena točke D. Kadrovska tehnična sposobnost pod 14. točko razpisne dokumentacije predložiti Izjavo ponudnika o roku izvedbe (OBR-7) kot dokazilo, da so sposobni dela opraviti do 1.8.2013. V okviru omenjenega obrazca pa so morali ponudniki še priložiti okvirni terminski plan izvedbe del, s predvidenimi roki plačil.

Glede navedene pomanjkljivosti Državna revizijska komisija meni, da v konkretnem primeru ter glede na zahteve razpisne dokumentacije, predvsem OBR-7, slednja ni takšne narave, da bi zaradi le-te bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno.. Po presoji Državne revizijske komisije bi bilo skladno z določilom prvega odstavka 78. člena ZJN-2 izbranemu ponudniku potrebno omogočiti dopolnitev ugotovljene pomanjkljivosti ponudbe, saj je že iz ponudbene dokumentacije razvidno izpolnjevanje zahtevanega pogoja. Izbrani ponudnik se je namreč že s podpisom Izjave o roku izvedbe del (OBR-7) zavezal, da bo razpisna dela opraviti do 1.8.2013, med tem ko so ponudniki s terminskim planom podrobno določili le časovni razpored del in plačil, katerih dinamika pa ni bila podvržena nobenim posebnim zahtevama oziroma pogojem naročnika. Pri tem se Državna revizijska komisija z vlagateljem ne strinja, da dopolnjevanje ponudbe ni dopustno iz razloga, ker predstavlja nezakonito možnost naknadnega prilagajanja terminskega plana in plačil, kar v odnosu do ostalih ponudnikov predstavlja neenakopravno in diskriminatorno obravnavo. Naročnik je že v naprej določil glavne okvire terminskega plana del, in sicer da morajo biti slednja zaključena do 1. 8. 2013, kar so morali pri priprave ponudbe vsi ponudniki enako upoštevati. Tako izbrani ponudnik v primeru dopolnitve ponudbe z manjkajočima dokumentoma ne bo v nobeni prednosti pred ostalimi ponudniki, saj slednja na razvrstitev njegove ponudbe glede na postavljeno merilo, ki je najnižja cena ponudbenega predračuna, ne vpliva. Prav tako Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim trditvam, da nepredložitev terminskega plana predstavlja obvezen izločilen razlog, sklicujoč se na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-189/2012. V navedenem primeru gre za drugačno dejansko stanje od obravnavanega primera, saj predmet odločanja ni bilo vprašanje dopustnosti dopolnjevanja ponudbe z manjkajočim terminskim planom, kakor je to obravnavanem primeru, tako je bilo potrebno vlagateljeve očitke v zvezi s tem zavrniti.

Ob zapisanem gre v nadaljevanju sicer ugotoviti, da je naročnik po tem, ko je predmetno javno naročilo že oddal izbranemu ponudniku, dejansko stanje pri izbranem ponudniku ponovno preveril in naknadno ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika pomanjkljiva. Naročnik je, kot je bilo že pojasnjeno, izbranega ponudnika z vlogo z dne 25. 2. 2013 pozval na dopolnitev ponudbe oz. na odpravo ugotovljenih formalnih pomanjkljivosti z manjkajočim terminskim planom izvedbe del s predvidenimi roki plačil, vendar pa je takšna dopolnitev, kot je bilo prav tako že omenjeno, po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila po presoji Državne revizijske komisije nedopustna, zato njene ustreznosti ali neustreznosti v nadaljevanju ni presojala.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala še vlagateljeve očitke, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskih pogojev, in sicer da odgovorni vodja del ne poseduje ustrezne licence za opravljanje del. V zvezi s tem iz razpisne dokumentacije izhaja, da so morali ponudniki, v okviru točke D. Kadrovska tehnična sposobnost pod 15. točko razpisne dokumentacije, kot dokazilo, da razpolagajo s strokovnim kadrom za izvedbo javnega naročila, predložiti Izjavo ponudnika (OBR-8). V obrazec so morali ponudniki navesti ime odgovornega vodje del in zanj predložiti fotokopijo ustreznega potrdila o izobrazbi in kopijo potrdila o vpisu v imenik pri IZS. Državna revizijska komisija je z namenom preveritve vlagateljevih očitkov vpogledala v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ugotovila, da je slednji kot odgovornega vodjo del priglasil M. G. univ. dipl. inž. grad., za katerega je v nadaljevanju tudi predložil kopijo diplome, potrdilo vpisu v imenik pri Inženirski zbornice Slovenije, ter potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za odgovornega vodjo del, izdanim s strani Inženirski zbornice Slovenije, kakor je bilo to z razpisno dokumentacijo tudi zahtevano. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeve očitke, da odgovorni vodja del ni strokovno usposobljen za izvedbo predmetnega javnega naročila.

Prav tako Državna revizijska komisija v nadaljevanju zavrača vlagateljeve očitke, da glavni ponudnik in njegov partner, ki nastopata v skupnem nastopu kot izbrani ponudnik, nista sposobna izvesti predmeta javnega naročanja iz razloga, ker gre za povezani družbi, ki imata zgolj dva zaposlena, seznama podizvajalcev pa v ponudbi nista predložila. Pri tem je med strankama nesporno, da je izbrani ponudnik obrazec OBR-8/A, kamor so bili na podlagi 16. točke v okviru točke D. Kadrovska tehnična sposobnost razpisne dokumentacije ponudniki dolžni navesti seznam podizvajalcev, prečrtal oz. navedel, da bo razpisana dela izvajal sam. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji na nobenem mestu ni navedel obveznega števila zaposlenih, niti ni navedel, ali morajo biti zaposleni v delovnem ali pogodbenem razmerju, temveč je slednje prepustil v odločanje ponudnikom. Na drugi strani pa v primeru skupne ponudbe iz 13. člena pogodbe izhaja: "V primeru, da skupina gospodarskih subjektov predloži skupno ponudbo, bo naročnik izpolnjevanje pogojev iz 8. člena A., B. in C., ugotavljal za vsakega ponudnika posebej, izpolnjevanje ostalih pogojev pa za vse gospodarske subjekte skupaj." Navedeno pomeni, da lahko ponudniki v skupnem nastopu kadrovske pogoje iz 8. člena točke D Kadrovsko tehnična sposobnost izpolnjujejo skupaj.

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da ponudnik NIVAL INVEST d.o.o. v predmetnem postopku javnega naročanja nastopa skupaj s ponudnikom MARKOMARK d.o.o. Prav tako iz ponudbene dokumentacije izhaja, da imata obe družbi skupaj 17 zaposlenih, pri sami izvedbi predmetnega javnega naročila pa bo od tega sodelovalo pet članov vodstvenega kadra, delovodja, štirje KV gradbeni delavci in 6 KV inštalaterjev, preostali kadri, ki jih je skupaj 49, pa so pri omenjenima družbama v pogodbenem razmerju, kar zavrača navedene vlagateljeve očitke. Izbrani ponudnik je v izjasnitvi o revizijskem zahtevku predložil tudi Izkaz poslovnega izida za poslovno leto 2012, iz katerega izhaja, da je v preteklem letu opravil dela na gradbenih projektih v višini 1.334.457,00 EUR, kot dokaz, da je ustrezno tehnično in kadrovsko usposobljen, čemur je Državna revizijska komisija tudi v celoti sledila. Medtem ko je na drugi strani vlagatelj kot dokaz za svoje trditve predložil izpisek iz spletnega portala GVIN, ki izkazuje obdelavo finančnih podatkov do leta 2011. Vlagatelj ni predložil nobenih drugih dokazov, ki bi dokazovali njegove stališče, da omenjeni družbi ne razpolagata z navedenim številom zaposlenih. Pri tem je glede različnega pogodbenega urejanja razmerja s posameznimi delavci potrebno pojasniti, da v tem primeru ne gre nujno za podizvajalsko razmerje, saj lahko kot podizvajalec upoštevaje določilo iz 15. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 nastopa le gospodarski subjekt, kamor pa pogodbena razmerja s posamezniki kot fizičnimi osebami ne sodijo, vlagatelj pa ni z ničemer dokazal, da v obravnavanem primeru ne gre za posameznike, ampak za gospodarske subjekte. Pa tudi sicer, glede na zahteve razpisne dokumentacije, naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-2 in razpisne dokumentacije. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni uspel izkazati, da izbrani ponudnik ni kadrovsko usposobljen izvesti predmetno javno naročilo, na podlagi česar je vlagateljev revizijski zahtevek v obravnavanem delu zavrnila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku tudi napotke za pravilno izvedbo postopka, ki je bil razveljavljen. V primeru, da se naročnik odloči, da bo nadaljeval s postopkom oddaje javnega naročila, je dolžan vlagatelja pozvati na odpravo ugotovljenih formalnih pomanjkljivosti ponudbe. V primeru, da se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, in sicer za odvetniško zastopanje v predrevizijskem postopku v višini 1. 400,00 EUR, za odvetniško zastopanje v revizijskem postopku v višini 1. 400,00 EUR, vse povečano za 20 % DDV, in takso. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.) po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku skupno nagrado v višini 800,00 EUR, slednja namreč upoštevaje določilo iz 19. člena Zakona obsega nagrado tako za revizijski postopek pred naročnikom, kot pred Državno revizijsko komisijo za revizijo in 20 % DDV, ter za takso za takso za revizijski zahtevek stroške v višini 1.448,00 EUR. Višjo stroškovno zahtevo za odvetniško nagrado nad priznano višino je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da ti stroški niso bili potrebni.

Upoštevaje navedeno je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 2.408,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, 24. 4. 2013
Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- odvetnik Andrej Husar, Panonska ulica 36, Gornja Radgona,
- Občina Črenšovci, Ulica Prekmurske čete 20, Črenšovci,
- NIVAL INVEST d.o.o., Pobrežje 6a, Videm pri Ptuju,
- MARKOMARK d.o.o., Pobrežje 6a, Videm pri Ptuju,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- Arhiv- tu.

Natisni stran